roAtntna plahem* * Leto LXVIL> ŠL 1» Ljubljana, ponedeljek ^Julija 1954 Cena Dia 7 r!Tt ^5? popo*dn^ *v*ena« nedelj« m praznik«. — inaeratl do 30 petit r^J? ^ <£i°° ^ a 1)411 2JS0- od 100 do 800 rrat a Dtn X.-, večji inaerati petit i um popust po dogovoru, meerstni iavek posebej. — >Sk>veneki Narod< mesetoo v Ju posla vi jI Din 12.- za morcnetvo Din 25.-. Rokopisi m ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UFRAVNISTTO LJUBLJANA, Knafijem aOom tt. 5 Telefon it. 2122, 2122, 2124, 2225 tal 2X26 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubijanaka telefon tt. 26. — CELJE: cel jako uredništvo: Stroaemaverjeva ulica L telefon se m podružnica uprave: Kocenova unca 2, telefon St. 190. — JSSENICB, Ob kokxrrcra ML Račun pri postnem čekovnem zavod« v Ljubljani it. 10-201. MINISTER TRGOVINE G. DEMETROVIĆ 0 GOSPODARSKI POLITIKI VLADE Vlada dela na to, da z zagotovitvijo novih trgov izboljša položaj kmečkega prebivalstva — Minister napoveduje nadaljno znižanje obrestne mere in kartelskih cen Beograd. 9. julija r. Včeraj se je vršil v Prijedoru velik zbor JNS, ki se ga je udeležilo nad 8.000 ljudi iz vsega pri-jedorskega sreza. Na shodu je med drugimi govoril minister za trgovino in industrijo, ki je obširno pojasnil prizadevanja vlade za ozdravljenje gospodarskih prilik in odstranitev sedanjih tež-koč, V svojem govoru je g. minister uvodoma orisal razvoj prilik pred in po šestem januarju 1929 in naglasil potrebo narodne sloge, ki jo JNS vselej in povsod propagira. Sloga je potrebna že zaradi tega, ker še vedno bijemo boj, ne krvav, a zato nič manj hud in usoden boj za gospodarski obstoj. Nato je g. minister obširno pojasnil ukrepe, ki jih je i2dala vlada doslej, da omili težko gospodarsko stanje najširših slojev naroda, predvsem kmečkega ljudstva, ki je od gospodarske krize najhuje prizadeto. Da bi se kmetu kolikor mogoče mogoče pomagalo, je vlada gledala pred vsem na te, da sklene ugodne trgovinske pogodbe, ki bodo omogočile povečanje našega izvoza in s tem izboljšanje cen tudi na domačem trgu. V Evropi je v zadnjem času vendar le prodrlo prepričanje, da se industrijske države ne morejo enostavno zapreti pred agrarnimi državami, kajti če agrarne države ne mo- rejo izvažati svojih pridelkov, tudi ne morejo kupovati industrijskih izdelkov, kar je imelo za posledico porast brezposelnosti in gospodarski zastoj v industrijskih državah. Dočrrn naš kmet še nekako, četudi slabo, živi in mu ni treba ravno stradati, je v drugih državah mnogo huje, ker imajo hudo brezposelnost in povrh še draginjo in pomanjkanje žaviL Vlada je prepričana, da bo še v teku tega leta leta mogla najti nova tržišča za naše kmečke izdelke ter da bo dosegla povoljne cene, ki bodo kolikor toliko izboljšale rentabilnost kmetijstva in s tem odpomogle sedanji krizi našega kmečkega gospodarstva. V tej in taki trgovinski politiki je ključ za rešitev vseh naših ekonomskih problemov. Zagotavljam vas, je rekel g. minister, da je vlada vložila v to ves svoj trud in kakor sami vidite, uspehi niso izostali. Kljub temu pa seveda naš gospodarski položaj še vedno ni rožnat in potrebne bodo še mnoge žrtve, ki jih moramo doprinesti vsi skupaj. Eno pa je gotovo: Vse žrtve ne smejo in ne bodo več padle samo na siromaka in na kmeta, marveč jih morajo v enaki meri doprinesti vsi sloji po svoji moči in v skladu z interesi skupnosti. Vlada se intenzivno bavi z vsemi aktualnimi gospodarskimi vprašanji. Obre- stna mera se mora še nadalje znižati in preprečile se bodo kartelske cene tovarniških proizvodov. Z vso sigurnostjo konstatiram, da se bo obrestna mera še bolj znižala, kakor se je že z uredbo o maksimiranju obrestne mere. Vlada bo storila vse, da splošni nivo cen približa cenam kmečkih pridelkov in kmečkim dohodkom. V7 tem pogledu bodo v kratkem izdani ukrepi, da se primerno znižajo cene kartelskih tovarn. Storili bomo tudi vse za tako zvano sodelovanje stanov, da bi mogla narodna zajednica lažje pretrpeti in preboleti krizo in da se življenjske prilike vseh izboljšajo. Na vsem je potrebna ena osnovna misel: Naš narod je kmečki narod in mi moramo storiti vse, da ta naš kmečki narod dvignemo m očuvamo. Greše pa oni, ki pravijo: kmet je stan. Ne, kmet je naš narod! Na kmetu sloni naša država, ki se brez kmeta ne bi mogla držati. Kmečko ljudstvo je tisto, ki nas je ohranilo v najtežjih časih, kmet je izvor vse naše moči, on je ohranil našo narodno dušo, in zato je m mora biti naša prva in glavna vodilna misel, da storimo vse, da kmeta ohranimo in mu omogočimo dostojno življenje. Govor ministra Demetrovića so sprejele zbrane množice z viharnim odobravanjem in pritrjevanjem. Francija in Anglija Barthou v Londonu ne bo sklepal nikakih pogodb, marveč se bo le sporazumel z angleško vlado o enotnem sta- liscu London, 9. julija. AA. V zunanjem ura-do so Be dopoldne začeli razgovori med Anglijo tri Francijo. Na angleški strani se ten razgovorov udeležujejo John Simon. Eden in Vansittart, na francoski strani pa Barrho-ii in Pi^tri. Mislijo, da so prvi razgovori posvečeni izmenjavi misli o splošnem razorožitvenem vprašanju. Pariz. 9. julija. AA. Diplomatska urednica ;Oeuvra< piše o bližajočih se razgovorih med Rnrthouiem in britanskimi državniki in pravi, da mj je ugleden angleški državnik izjavil, da se danes od Velike Britanije ne zahteva več, naj bi pristopila k paktu o vzajemni pomoči, cigar načrt je izdelala Francija, sati je Velika Britanija podpisala lorarnski dogovor. Po drugi strani ie Francija slede na Barthoujev obisk v Londonu sporočila britanski vladi, da ne namerava od nje zahtevati naknadnih jamstev izven obveznosti, ki izvirajo iz locaruskega dogovora Francija je zadovoljna z obveznostjo, ki jo *e prevzela Velika Britanija, da bo sodelovala pri obrambi frano sikih meja, če bi kdo Francijo napadel. Pariz, 9. julij«. AA. Diplomatski urednik >Echo£ de Pariš*. Pertinas se obširno bavi z razgovori, ki jih bo imel v Londonu g. Barthou z britanskimi drzarHmki, m pravi med drugim: G. Barthou ne misli v Londo-ffj zahtevati kakšnih novih obveznosti od Velike Britanije. Francoski zunanji minister je še] v ajnPe-fcjt Parisden« je. ' da na nobeni strani ne pri čak j jejo takojšnjega pozitivnega rezultata. Vprašanja uspeha ali neuspeha torej ni, prav tako se pa tudi ni bati nesporazumov, ki se po navadi pojavljajo pri neplodnih razgovorih. Svrha teh raagovrov je v bistvu podčrtavanje potrebe po medsebojnem sporazumu in tiha potrditev obeh vlad, da je pnva naloga, da druga d meno čimbolj razumeta, da bosta mogli kar najučinkoviteje združiti svoja prizadevanja za ohranitev miru. Suša in pomanjkanje vode v Angliji Vodo dele na karte, kakor med vojno živila — uničila vse posevke London. 9. julija, r. Vročina, ki traja že več tednov, je začela sedajo še naraščati. Zadnje tri dni so zabeležili v senci 28 do 32 stopinj Celzija, na solncn pa mnogo preko 50. Dolgotrajna vročina ima za posledico silno sušo, kakršne v Angliji ze desetletja ne pomnijo. Po vsej deželi je začelo primanjkovati vode. Londonski vodovod ima v svojih rezervoarjih vode samo še za dva do tri tedne. Oblasti so zaradi tega izdale stroge odredbe za največje varčevanje z vodo. Prestopki se kaznujejo z zaporom od 3 do 90 dni. V nekaterih krajih je tako pomanjkanje vode, da io delijo na karte, kakor za Časa vojne živila. Na osebo in dan pride po 3 do 4 litre vode. Največ trpi živina, ki jo morajo goniti mnogo nr daleč do vode. Tmfi polja so tako izsušena, da je setev'V nekaterih pokrajinah docela uničena. Newyork, 9. julija, r. Več tednov trajajoča vročina je sedaj malo popustila. Nastale pa so silne nevihte z orkani, ki povzročajo obilo škode. Zasedanje senata Beograd, 9. julija, p. Danec popoldne bo senat nadaljeval svoje delo. Dopoldne 9e je vršila v kabineta predsednika senata dr. Tomašiča konferenca z ministrskim predsednikom in člani vlade. Kasor zatrjujejo, bo senat še v teku tega tedna lw>noal svoje delo, nakar bo odšel na par-lam^ntaroe počttoiee. Podržaj bo izpuščen? Ihinaj, 9. julija r. Kazenska preiskava proti Ivanu Podržaju, ki so ga osumili mnogoženstva, umorov in raznih sleparij, je zaključena. Danes bo dunajsko deželno sodišče izročilo preiskovalne spise ameriškemu poslaniku in mu ponudilo izročitev Podržaja ameriškim obla-stvom. Če Amerika, ki tega doslej ni storila, ne bo zahtevala njegove izročitve, bo Podržaj s svojo ženo izpuščen na svobodo, ker v Avstriji ni ničesar zagrešil in ni nobenega povoda, da bi se ga kazensko preganjalo. Zaključek delavske olimpijade v Pragi Praga, 9. julija. AA. ČTK poroča: Včeraj se je končala tretja delavska olimpijada. Pri tej priliki je defiliralo po mestu okrog 30.000 delavcev-telovadcev, ki jih je prebivalstvo prisrčno pozdravljalo. Prestolniške ulice so bile okrašene z zastavami. Popoldne se je končala javna telovadba, na katerem programu so bile mod drugim tudi vojaške vaje. Telovadbi je prisostvovalo skoraj 120.000 gledalcev. Nesoglasja v Grčiji Pariz, 9. julija AA. Po vesteh, ki jih priobčuje neka pariška Časopisna agencija, obstoje med predsednikom grške vlade Tsaldarisom in vojnim ministrom generalom Kondilisom razna nesoglasja, ker bi se Tsaldaris hotel pobotati z opozicija General Kondilis j* imel včeraj govor, v katerem je nastopil zoper ta ko politiko predsednika vlade in dejal: G. Tsaldaris lahko počne kar hoče, toda jaz ne maram izvršiti političnega samomora. Glede na glasove nekih tujih listov o dozdevni Kom-dilosovi nameri, da bi proglasil vojaško diktaturo na Grškem, je treba poudariti, da je atenska agencija te vesti kategorično demantirala. Tituleseu odpotoval na oddih Bukarešta, 9. julija. A A. Rador poroča: Zunanji minister Tituleseu je snooi odpotoval v inozemstvo na odmor. Nekaj dni h© prebil v Benetkah, nato pa odpotuje v južno Francijo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2309.85—2321.21, Berlin 1303.47—1314-27, Bruselj 796.35 do 800.29, Curih 1108.35—1113.85, London 171. 42—173.02, New York 3377.72 do 3406.9«8. Pariz 224.65—225.77, Praga 141.37 do 142.20, Trst 291.90—294.30 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem Kli-rmgu 9.10—9.20. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.27, London 15.50. Ne\r Tork 307.25, Bruselj 71.85, Milan 26.38. Madrid 42.0250, Amsterdam 208.40. Berlin 117.80, Dunaj 57*0, Praga 12.76, Varšava 58.10, Bukarešta 3.06. Avstrijska mladina v Hitlerjevem taboru? Številne izključitve zaradi hitlerizma od osnovnih do visokih šol — Šolske počitnice zada jejo vladi nove skrbi — Novi atentati — Aretirajte! v zaporih znoreli Dunaj, 9. julija r. Po vesteh iz Ino-mosta se opaža v obmejnih pokrajinah na Tirolskem in Solnograškem zopet živahnejša akcija narodnih socialistov. Sprva se je mislilo, da bodo dogodki 30. junija v Nemčiji zmedli avstrijske hi-tlerjevce ter da bodo ustavili svojo teroristično akcijo, ka vznemirja vso avstrijsko javnost. Sedaj pa izgleda, da jo bodo le še bolj pospešili in ojačili. Posebno bojazen zbuja v vladnih krogih dejstvo, da se bo te akcije v dobi počitnic aktivno udeleževala tudi srednješolska in visokošolska mladina, ki je skoro vsa v hrtlerjevskem taboru. Več sto studentov so že zaradi tega kaznovali, zadnje dni pa je bilo 175 dijakov srednjih šoli izključenih od nadaljnjega studija, ker so sodelovali pri hitlerjevskih demonstracijah. Hitlerizem se je začel pojavljati cek> v meščanskih in osnovnih šolah in so oblasti tudi v teh šolah izključile 150 učencev, kar je zbudilo v javnosti veliko ogorčenje, saj so to de-ca, stara komaj 10 do 14 let, za katero je pač kazen izključitve mnogo prehuda. Vse intervencije staršev pa niso nič zalegle in otroci se ne bodo mogli učiti ni- ti kakega rokodelstva, ker nimajo predpisane šolske kvalifikacije. Zato je ukrep vsekakor skrajno brutalen. Če mladine ne bodo pridobili z zgledi, jo bodo z brata Lnost jo še manj. V teku včerajšnjega dne je balo zabeleženih zopet mnogo atentatov, demonstrativnih eksplozij in raznih demonstracij, ki pričaj jo. da ima hitlerizem v Avstriji veekno večjo zaslomfoo v širokih ljudskih slojih. Na Dunaju je bilo osem večjih in manjših efesplozio, v provinci pa o vseh atentatih nsfti več ne poročajo, ker so tako številni, da skoro ni kraja več, kjer bi jih ne bilo. Veliko pozornost v javnosti so izzvale vesti, da so nekatere socialistične prvake, ki so bih aretirani v zvezi s februarsko revolucijo, prepeljali v hormeo za duševno boine. Med njimi sta bivši socialno demokratski narodni poslanec Albert Sever, sestra Juhja Deaitscha, gospa dr. Poper. Oba sta bila ves čas v zaporu. Zato splošno mislijo, da so ju v zaporu tako dolgo mucah, da se jima je omračil um. Najbrž so hoteli is njiju izsiliti razna priznanja in odkritja. Kongres slovanskih stenografov v Ustanovitev Zveze slovanskih stenografov m izvolitev stenografskega znanstvenega zbora V četrtek in petek so zborovali v Pragi na svojem II. kongresu stenografi slovanskih držav. Kongres je bil združen z IX. kongresom češkoslovaških stenografov. Za predsednika je bil izvoljen prof. Jemelik, za podpredsednike pa ravnatelj zagrebške gimnazije Nikola Žic, šef stenografske službe jugoslovenskega senata Ante Šekorac m ravnatelj meščanske šole v Brnu F. Polcar. Pokrovitelj kongresa je bil praški primator dr. Baxa. V imenu jugoslovenske delegacije je pozdravil kongres A. Šekorac. Pozdravne brzojavke so bile poslane kralju Aleksandru, carju Borisu in prezidentu Masarvku. Svečani otvoritvi so sledili referati. I>r. Škrebl iz Beograda je izrazil mnenje, da enoten vseslovanski stenografski sistem ni potreben. Napaka je, da imajo Srbi in Hrvati dva različna prevoda po Gebelsbergo-vem prevodu. Ze 9 let se dela na izpopolnitvi in poenotenju jugoslovanske stenografije, ki se bo močno razlikovala od prvotne Gabelsbergove stenografije, Jugosloven-ski praktični stenografi ne morejo na ljubo slovanski solidarnosti odstopiti od sedanjega sistema, ker potrebujejo hitro in točno stenografijo. Bivši šef stenografske službe narodnega sobranja v Sofiji Vasil Vasiljev je omenjal, da je bila stenografija v Bolgariji uvedena leta 1879 z Bezenškovim prevodom Gabelsbergovega sistema in da bolgarski stenografi ne vidijo potrebe po novem sistemu, pač so pa potrebne i-zpre-membe v prevodu. A. šekorac je navajal zanimiva pravila o parlamentarni stenografiji in naglasal njene nujne posebnosti. Zanimiv je bil tudi pismeni referat A. Jur-kovskega o stenografiji v Sovjetski Rusiji. V Rusiji stenografi ne poznajo brez- poselnosti. Njihovo število narašča, dar jih je pa še vedno premalo. Plačani so približno tano, kakor najboljše pJa&irm inženjerJL Ravnatelj Gorabov iz Sofije je rarasuJ mnenje, da se pri različnosti slovanskih jezikov ideja vseslovanske stenografije ne da uresničiti. To bi bilo mogoče te, ee bi imeli slovanski narodi skupni jealk. S kompromisnim sistemom bi ne Wk> ustreženo nobenemu slovanskemu naroda, fes slovanskega vidika Herout-Miknfcmov sistem ne zedinja, temveč bolj oddaljuje. VseslovansKa stenografija sploh ud potrebna, pač je pa treba delati za poHtično in kulturno zbližan je. kajti slovanstvo ima bodočnost zaradi svo^h btoloSkih prednosti pred aapadom. č*evanskega znanstvenega, zavođa. K besedi se je oglasilo fte veg govornikov, med njimi tudi Makso Horvat Iz "Varaždina, ki je prevedel Herou*-Miloutfkrw sistem v OTbohrvašcmo in pa ravnateljica stenografake šole v Snbotici Terezija Fa-ber, ki je poročalo o uspehih svoje »ote. kjer se poučuje na temelju ^enocrafije i<> CToelovenaka, francoska m nemška fArmura. Na kongresu je bfla ustanovljena Zveza slovanskih stenografov m rzroljen znanstveni stenografski zbor. Končno je bila floreje^i daljša resolucija, ki se zavzema zlasti w to da bi se stenografija uvedla kot obveze* predmet na srednjih in rnešcanekih šotah. Slovanski narodi so pozivajo, naj ses*a*Krjo svoje originalne stenografske sisteme, d« bi na njihovem temerju prišli do enotnega temelja slovanskega sistema. Z avtocarom v Slovenske gorice Maribor, 8. julija. Prispelo je končno že težko pričakovano vozilo, ki mu pravijo avtocar. Ponosna je lahko mestna občina mariborska na to veliko pridobitev, ki bo povzdignila sloves mesta in Mariborčanov. Zares veličasten je pogled na to veliko in mogočno rumeno rdeče vozilo, izdelano v dovršeni eleganci, razkošno in udobno. Kako so gledali Mariborčani, ko je krenil mestni avtocar v sredo prvič po mestnih ulicah. V prvih popoldanskih urah se je zbralo okrog avtocara na Trgu svobode nad 30 mestnih uradnikov s soprogami ter drugi gostje, ki jih je povabil predsednik Mestnih podjetij g. Saboty na krstno vožnjo. Vzhičeni smo bili vsi, ko smo doznali, da bodo novo vozilo krstile naše sotnone Slovenske gorice. S tem je simbolično pokazano, da je mestni avtocar namenjen izletom širom naše domovine, pa rudi preko meja naj ponese vozilo glas o Mariboru in Mariborčanih. Brž smo zavzeli mesta na udobnih mehkih sedežih, ki jih je tapecirala ljubljanska tvrdka Belantič. Skoro neslišno je zabrnel motor in nas potegnil po Aleksandrovi cesti. Peljali smo se skozi gost špalrr radovednih gledalcev. Krasen razgled na vse strani. Nekaj minut je preteklo m že so nas spreiele Slovenske gorice v svoje solnčno naročje. Mimo Pesnice m Št. Rja smo odbrzeli po novo izpeljani cesti proti Cmtrreku. Poletno soln- ce je oblivalo zemljo z zlatimi žarki, kiiN se odbijali na bleščečem vozilu- Na obeo straneh so nas pozdravljale dobro ofoctaror če gorice in s sadjem obloženo drevje Da, tu je blagoslov slovenske zemlje m p—V jf dejal nekdo med vožnjo, da v Slovensbn goricah solnce nikdar ne zaide. Ko smo se tako opajali nad lepoto te rajske zemlje, sem blagroval narodno obrambna društva, ki si bodo lahko za malenkostno režijo najela mestni avtocar in pohitela v njem na nase meje med utehe željne ljrrdi. Gmure-ški grad nam je naznanil, da se brrzaroo slovenskemu Cmureku. Se en ovinek, pa se nam je prikazala kalna Mura, ki reže prelepo zemljo na dvoje. Ne da se z besedami popisati veličastni razgled preko Slovenskih goric na avstrijsko stran m nehote se skrči srce ob misli, da je meja vsekala v živo, ko je tako krivično razdelila našo zemljo in ljndi v dvoje. V takem razmišljanju smo dospeli že vnovič do državne meje v Gornji Radgoni, kjer smo se nekoliko zadržali in se zapletli v živahen pogovor s tamkajšnjimi Slovenci. Toda vse prekratek je bil odmor Ze smo se vrnili v avtocar, ki nas je potep nil v prelepo Kapelo na prijaznem okrog in okrog s trtami ob danem gričku. Tu je menda najlepši kraj vseh vinorodnih Slo venskih goric, kaiti od orijazne cerkvice ;maš krasen razgled po vsem prostranem PrekmuTJu. V kratkem času smo dospeli mimo Sv. Antona do Sv. Trojice s tremi mogočnimi stolpi. Ta cerkvica je edinstvena v teh krajih in njen sloves gTe daleč naokrog. ; Otmi %, >8lOVIN8KI NAROD«, dne 9. jnfija 1934 ver, tako do bodo rmeli gotovini in bodo laSJe pi čase. S povedanimi naročfU. kl lana nafta banovina gotovo pravico do njih le sa-radi silne brezposelnosti, bo pa n stvar Je na tndi pod lasa sa nadaljnja uspešne pokajanja med delavstvom m TPD, aaj obe stranki pH težkem Tp rasan Ju kaAeta e«o*-no spravljivost In urnerjenoet te zato ktbke z vso gotovostjo upamo, da m ji i današnjim dnem naselil v pren^oattkepnem revirjn trajem mir, kA obeta p—i botjfee čase. Po borbi Hrastnik, 9. ju H j«. Težka borba v rovih ye končana. S etra-hom in zaupanjem, vendar trdno odločen. je naš rudar vodil borbo za svoj obstanek in svoj vsakdanji kruh. Mirno in dostojanstveno je manifestiral svojo voljo do dela, do življenja in pravice. Nad 70 ur je vzdržal in zmagal je. V napetem pričakovanju je čakal konca pogajanj, ki so se vodila v četrtek v palači TPD v Ljubljani. vest je bilo telefonsko sporočilo Prva Velik shod trboveljskih rudarjev Vzorna enodušnost, sloga in dlsclpliniranoat radarskega delavstva je odvrnila najhujši Trbovlje, 8. julija VceraJSoji shod rudarskega delavstva, ki se je vrtal ob 16. uri na drvordaou Delavskega doma. je bil še mno^o večji kot zad-irjL Tokrat je prihitelo na shod tudi ve-blDD štev&o rudarjev iz Hrastnika in Za. gorja,, da arJedjo poročila svojih voditeljev, ki ao se udeležili pogajanj v LJubljani. Kazalo je, da se je rudarsko delavstvo do zadnjega udeležilo tega shoda, številno zastopani pa ao bih tudi val ostali stanovi te sloji prebivalstva rudarskih revirjev. Shod je otvoril načelnik U. skupine rudarske zadruge g. Filip M u r n, ki se je radarskemu delavstvu zahvalil za vztrajnost v borbi, zahvalil pa se je tudi državni upravi, zlasti pa tudi vsej javnosti, ki je s tolikimi simpatijami .spremljala obrambni boj rudarskega delavstva. Nato je povzel besedo predsednik akcijskega odbora in pokrajinski načelnik II. skupine g. Plibersek. ki je izčrpno poročal o pogajanjih s TPD v LJubljani. Rezultat prvih pogajanj dne 5. t. m. je bila izjava TPD, da na zahtevo vlade preklicuje vse izdane ukrepe. Medtem je dospel v Ljubljano minister za sume in rudnike g. dr. Ulmanski, ki je odredil nova pogajanja, Pozvani so bdli v Ujubljano zastopniki delavstva iz vseh treh revirjev, ki so se udeležili teh pogajanj, pri katerih naj bd se dosegel sporazum. Delavski zastopniki ao iasjavili. da imajo od delavstva pooblastilo, da ne popuste niti za las. Po silnim vtisom akcije rudarjev v rovih so se vršila pogajanja in le temu se imajo rudarji zahvaliti, da so bila ugodno zaključena. Gospod minister je svetoval vsestransko zmernost, kajri država je na eni strani dolžna, da ščiti socijalno šibkejše sloje, na drugi strani pa tudi, da prosperira gospodarstvo v državi. Izjavil je, da bo skušal doseči za rudnike TPD večja naročila premoga, tako da bi delavstvo bilo vsaj 2 dni na mesec več raposleno nego doslej. Med pogajanji je g. minister izločil ostale delegate ter se dalj časa pogovarjal samo z zaMopniki rudarskega delavstva iz trbo-veljskm revirjev. Z glotookim razumevanjem je poslušal poročila rudarskih delegatov o socajalnem položaju v rudnikih, prav posebno pa se mu je poznala žalost na obrazu, ko so mu delavski zaupniki predočili žrtve njdarske borbe, ki so jih prepeljali v bolnice. G. minister je pokazal za rudarsko delavstvo živo zanimanje ter je zastopnike delavstva zagotovil, da lahko takoj brzojavi jo, če bi se delala rudarjem kaka krivica, da bo takoj ponovno prispel v rudnike. (Burno odobravanje in živio klica.) Potem je nastopil član akcijskega odbora g. Jurij A r h iz Zagorja, ki je hvalil slož-nost rudarskega delavstva, ki je največ pripomojg-la k uspehu. Toda delavstvo se mora zavedati, da borbe še ni konec, da je to prav za prav šele začetek, zato mora svojo solidarnost še utrditi. Kot tretji govornik je nastopil član ak-ci^kega odbora g. Jakob s t r u c, ki je dejal, da je sicer dolgo trajalo, preden se je delovno ljudstvo zedinilo v enotno fronto, vendar še ni prepozno. V tej borbi nac je podprla vsa javnost, zato je naša dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so nas podpirali, prav posebno pa ministru za šume in rudnike g. dr. Ulmanskemu. ki je v resnici socijalan minister. Govornik je apeliral na solidarnost tudi v bodoče. dan akcijskega odbora g. Križnik Filip je grajal nekatere maloduSneŽe in druge, ki so v tej akciji skušali zasejati med rudarsko delavstvo razdor In nezaupanje. Nekateri so bCi tako nedisciplinirani, da eo se pričeli upirati odredbi, da bi Šri na delo k vzdržni jame, kar je predpisano po rudarsko policijskih predpisih. Obsojal ja tudi posamezne vročekrvneie, ki so skušali nastopati po svoje, kar bd bilo le v Škodo akcije. Poleg solidarnosti je nujno potrebna tudi disciplina, kar pa je rudarsko delavstvo v ogromni večini razumelo. Burno pozdravljen je nastopil predsednik oblastnega odbora Narodne odbrane g. dr. Cepuder, ki je govoril o pravici jugo-slavenskega naroda, da dostojno živi na svoji zemlji. Nas narod je pretrpel vse hujše boje, šel je preko albanske Kalvarije, umiral je na Krtu :n Kajmakoalanu. toda m klonil, priboril si je zmago, ki je pome-tla s stoletnimi tlačitelji. Končal je m poudarkom, da ponosni jugoslovenski narod nikoli ne bo dopustil, da bi propadlo njegovo bedno delovno ljudstvo. (Burno odobravanje). V imenu trgovcev in obrtnikov je nastopil trgovec g. Pavlin, ki je čestitaj rudarjem k doseženemu uspehu, ki se prav za prav ne more imenovati uspeh, ker ee je delavstvo ubranilo pred izgubo socijalnih pridobitev. Delavstvo danes itak ne more nič več izgubiti, ker nič nima. De-lavartvo pa ni ohranilo sebi eksistenco, marveč tudi obstanek ostalih revnih slojev v rudarskih revirjih. Prišle bodo nad delovno ljudstvo še težke preizkušnje, toda če bo tako enotno, kakor je danes, bo lahko prestalo vse težave. (Odobravanje.) Končno je preči tal g. Plibersek še resolucijo radi izgubil jenih ših tov med gladovno stavko in zaradi nižjih rudniških nameščencev, katerim naj bi družba tudi umaknila iadane redukcijske ukrepe, kakor jih ja umaknila za delavstvo, in da naj obla-stva ščitijo delavstvo in nameščemstvo pred eventualnim: represalijama. Resolucije so bile soglasno sprejete, nakar je predsednik shod zaključil. dr. Cepudre krajevni organizaciji N. O. v Hrastniku ob li uri, da je TPD umaknila svoje predloge in da ee bodo o tem pozneje vršila pogajanja pod vodstvom g. ministra Ulmanskoga. Vest se je bliskovito razširila po Hrastniku te ostalih revirjih. Zavladalo je nepopisno, čeprav tiho veselje nad uspehom v težki borbi. Vendar rudarji še niso zapustili svojih postojank, ker so hoteli počakati, da ae vrnejo delavski zastopniki. Po njihovem prihodu pa ao rudarji okrog 6. are popoldne pričeli prihajati iz rovov m delavnic Izmučeni m bledi so bili, toda na vseh obrazih ei lahko opazil zadovoljsvo nad doseženim uspehom m nad tem, da je konec glada. 'Vsi radarji so bih skromno pogoščeni ter •o se nato mimo razšli na svoje domove z zavestjo v srcu. da je največja sila solidarnost vsega delavstva brez razlike po riti enega prepričanja. Tudi ponovna pogajanja, ki so bila sklicana v petek zvečer pod vodstvom g. ministra Ulmanskega. so se končala ugodno za našega rudarja. Obisk in izredno prijazno občevanje g. ministra z rudarji v Hrastniku, pa je napravilo na naše rudarje najboljši vtis m utrdilo vero v pomoč kraljevske vlade. Nad 400 delavcev pa se je v soboto popoldne udeležilo impozantnega shoda v Trbovljah, kjer je bil zlasti burno pozdravljen p. dr. Cepuder, ki je kot predsednik N. O. izjavil, da se bo N. O. vedno borila za fnterese malega človeka. Danes so se rudarji po celotedeuskem odmoru vrnili na delo z upanjem v srcih, da ne bodo več izgubljali ze itak skromnih pravic ki jih še imajo. Kronistovi zapiski o suhi nedelji Meščani so včeraj opazili, da se je vreme spremenilo in da je postalo toplo Radar]! so se vrnili na delo Trbovlje, 9. julija. Po silnem razburjenju zadnjih dni je danes v našem premogovnem revirju povsod zavladal blagodejni mir, ker ee je pričelo v vseh rudnikih TPD spet normalno delo. Čitali smo tudi že o obisku ministra g. dr. U rman snega v rudnikih te o tamošnjem shod«. Danes vee delavstvo ln tudi TPD z zaupanjem zreta proti Beogradu, odkoder pričakujeta č*ra prejšnje tepolnit-ve ministrovega nogofcevila, da železniška uprava sviž* naročila pr4 TPD. 6e želez niSka uprava »viša svoja naročila. Ko T>PT> svoja dosedanja bremena lažje zmagovala fe bodo delavci delali d«a dni v i Ljubljana, 9. julija. Edini dan v tednu, ki o njem pišejo kronisti v posebnem zanosu, nedelja, je bil včeraj dovolj znamenit in dolgočasen, da lahko danes ljudje vzamejo zopet z veseljem liste v roke. In pravijo, da morajo prečitati nedeljsko kroniko, češ, da jih v»e drugo nič ne briga, ne rabuke v Nemčiji, suša v Angliji in ne poplave na Kitajskem. Zato je tudi včeraj kronist tako vestno beležil vse, kar ljudi najbolj zanima in kar ni zapisano drugje. vt ★ Naša Zvezda ima letos vrne vrline letovišča. Celo nekakšni visokofrekvenčni žarki valove v nji, zlasti okrog tistega pavi-ljončka, ki neprestano kaže na dež. Kostanji so se spomladi prerodili v veličastne kandelabre in poganjki odganjajo nekam sramežljivo kot puh pod nosom miečnozo-bega fanta. In baš to je imenitno, ker je postala Zvezda zdravilišče za najrazličnejši revmatizem. Škoda, da tega ne ve še kdo, razen penzijonistov. Včeraj so bili solnčni žarki v Zverdi še posebno zdravilni. Infra-, utra- in vrag vedi kakšni žarki še so sijali. Našim letoviščar-jem je kar sapo jemalo, toplomer se je pa katastrofalno »dvigal«. Edino dobro, da nima še višjih številk. Letoviščarji so že umirali od žeje, ko so začeli vleči vžigalice. Tistega, ki je sprožil idejo, da naj žrebajo, kdo bo dal za pijačo, je doletela sreča, da je potegnil usodno vžigalico. Na mah se mu ie spremenil obraz in jadrno jo je popihal. Toda tudi druge je minil revmatizem ter so jo ubrali za dezerter jem. Topli ska toplota v Zvezdi vpliva na može tako blagodejno, da so se izredno pomladili, zato so tudi polni sijajnih -zamisli. Nameravajo celo instalirati v paviljon&ku poleg barometre poseben instrument. ki bo kazal, kdaj jih bo obiskal pismonoša ob mesecu z denarjem. * Žeja se je manifestirala včeraj še marsikje. Meščani so opazili, da se je vreme spremnilo in da je postalo toplo. Kopalna sezona je bila končno otvor jena m vsi si štejejo v sveto dolžnost, da se morajo kopati. Kopati se. je pa poseben pojem. To se pravi, da se moraš najprej namazati, da se cedi ed tebe, koplješ sc pa lahko kjerkoli. Meščani se najraje kopljejo na vrto> vih, ne glede na to, ali imajo bazene ali čebre. Voda sploh ne igra posebne vioge. Gre samo za to, da dobiš čimprej in na kakršnikoli način čim temnejšo polt. Razen neštetih mazil so priporočljive tudi saje, čudno, da jih vneti kopalci še ne uporabljajo. No, sicer se je najbolj izkazalo kopanje v nekaterih vodah v Mestnem logu in v jarkih na Barju, Ljubljanica pa itak s*ovi že dolgo. In kopalci so zadovoljni, če si zmočijo podplate, polt pa postane moderne barve, 6e se nekoliko vležeš v gosto brozgo. Tesnna polt pa ni glavni razlog, da je zdaj kopanje tako aktualno. Tudi žejo baje preženeš, če si zmočiš podplate. To je glavno. Žeja je najhujša šiba božja meščanu. Napeli so vse sile včeraj, da bi ušli »božji jezi«. Zato je samo ob sebi umevno, da so bile ulice prazne. * Razen neštetih sezon je zdaj še sezona veselic, ki jo bomo seveda zaključili tudi z najlepšimi uspehi, seveda, če se takšne sezone sploh lahko zaključijo. Zdaj na to niti ne mislimo. Za izlete je nekoliko prevroče, kopati se tudi ne moremo vsi. zato je edina rešitev, da se ob nedeljah oglašajo v okolici nekakšni monstre koncerti. Včeraj je bilo povsod zunaj Ljubljane veselo in glasno, dočim so v mestu samo klen kali zvonovi, kot da so bili ves dan pogrebi. No, da, v mestu so zopet velika moda gramofoni, ki lajajo po ves dan kot glas vpijočega v puščavi, vrag vedi. kdo jih navija, ko Je vendar vse mesto navidez brez žive duše. Če torej gre rudi na sezono veselic, tedaj smo jo nedvomno včeraj otvorili. In to je bil največji dogodek. * Vendar se bridko motite, če mialrte, da boste zvedeli kaj več od kronista kot iz drugih poročil. Ves svet počasi napada spalna bolezen in vsi odhajamo na počitnice, nihče se več ne peča z nobenim dogodkom, niti za revolucije nimajo več časa, razen v Španiji. Hitler odhaja na počitnice in menda tudi vsi drugi revolucijonarji dobe dopust. Bil bi neodpustljiv greh, če bi kdo skušal zdaj vznemirjati Ljubljančane s kakršnimkoli dogodkom. Zato je tudi povsem prav, da so nehali v Ljubljanici z najbolj razburljivimi regulacijskimi deli. Naj torej nihče ne kvari meščanom živcev! Kronist bo skrbel po svojih najboljših močeh, da meščani ne bodo zvedeli nič razburljivega Upajmo, da ne bo nikomur treba uspavalnih praškov. Tragedija lovskega čuvala Umorjeni Meglic je umrl v naročju JMO/e matert. Kranj, 8. julija Časopisi *o mimogrede poročali o strašnem umoru lovskega čuvaja Janeza Meglica iz Loma pri Sv. Katarini. Orožniki so točno preiskali vzroke in potok »ločina, tako da je danes mogoče popolnoma točno poročati o storjenem umoru. V noči od torka na sredo prejšnjega tedna sta sc vračala okrog polnoči delavec Valentin Meglic, ki je znan kot strasten lovski tat, in lov«ki čuvaj Janez Meglic domov. Sla sta skupaj po cesti od Slapa proti Lomu Nasproti Španovega mlina je bil storjen strašni zločin. Po kratkem prepiru je Valentin Meglic napadel Janeza z nožem in ga zahrbtno zabodel v levo stran v višini srca, tako da je napadeni izkrvavel. Janez se je nezavesten zgrudil in obležal ob cesti. Zločince je odšel že naprej, pa ga je zaskrbelo, da morda Janez še ni mrtev. Zato se je vrnil, poiskal v bližini smrekovo desko m park rat udaril z njo nezavestnega lovskega čuvaja. To mu še ni bilo dosti. Odvlekel je žrtev, ki je umirala v strašnih bolečinah, od es-ste v potok Lomščico, ki teče vzporedno s cesto. Po sledovih, ki ao jih našli oroi-niki in komisija na mestn, ja bfl Janez ie toliko pri moči, da je s težavo prilezel preko približno 40 en globoke vode na drugo stran potoka. Pri tem pa je omagal, tako da ga jo bilo, ko so ga našli, polovico v vodi, polovico pa na sobam. Umorjenega sina je našla okrog treh ponoči njegova mati in sosedje. 641 je še živ, ker mu je še bilo srce, toda nosa vesten. Umrl je v materinem naročju, ne da bi se zavedel. Pokojni Janez MogSč je bil vesten lovski čuvaj, uslužben pri tovarnarju Gas-snerjn iz Tržiča; bil je zssmsesnn lovski čuvaj za lovišče v Lomu. Vsekrat je zasačil pri lovskih tarvmah Valentina Meglica, ki je bfl seveda petem radi svojih tatvin kaznovan in ym sklenil, da aa bo maščeval nad lovskim čuvajem. Gorenj ska podružnica j štva v Kranju bo izposlovala za rodbino umorjenega Meglica zavarovalnino. Valentin Meglic je star 45 let, ima ženo in tri otroke, ki so stari od 9 do 15 let in še nepreskrbljeni. Bil je že štrri-najstkrat kaznovan, večinoma radi lovskih tatvin. Mož jc strasten divji lovec, s katerim so imeli lovski čuvaji in orožniki stalno opraviti. Ljudje, ki so oba poznali, se čudijo, da si je upal pokojni Janez iti z njim sam ponoči po samotni cesti. Vsi dobro vedo, kako ga je lovski tat sovražil in komaj čakal, da bi se maščeval. Grozen roparski umor V Slavonskem Samcu je bil v soboto po-noei storjen erozen ztočrn. Roparji so umorili 64-letnaga tehnika Stjepana Grubero-vHSn. njegovo lepo mlado ženo Kozo šn Lašč© Marijo Horvat. Grruberovič ie veljal za zelo premožnega poeetnika, polee teca je pa dohivafl 3000 Din mesečne pokojnine. Ljudem Je posojal denar in zahtevaj je baje oderuške ohreertri. V soboto zjutraj je prišel k njemu priseljeni Slovenec Jože Gezenčar. Trkal je na vrata in ker «e ni nihče odzval ca ye> obšla zla ehitnja. Vlomil je »vrata, m v spalnici je obetal kakor vkopan od croze. kafta zagledal je strašen prizor. Na okrvavljeni postelj sta ležala mrtva Gmirnerovič in njegova žena z globokimi ranami na slavah, iz katerih je £e vedno tekla kri. Ge-zencsTjn je bfk> takoj jasno, da gre za umor. Ko al ie nekoliko opomogel od jrroze, je krenil naprej m v drucri eobi je našel na tteh v mlaki krvi Mari k) Horvet. Tudi ona ie imela globoke rane na glavi. V kotu je na drhtel od (zroze štiriletna otrok Rozine sestre, ki je tiste nofi slučajno prenočeval pri Gruherojvičevih. Tašča je jjotovo slišala zsnSoee m notesa je klicati na pomoč, pa so jo najbrž umorili, še p redno je odprla usta. Cksdno m, da eo prizanesli otročičku kot edini priči. Morda ea sploh niso opazili. Geaenear je takoj poklical sosede in obvestil o grosnszs zločinu oblasti. Na/prej eo zaslišali otroka, ki je izpovedal, da je videl več črno ofeloeenfh IJorfi in to je bilo vse, kar eo anravfM ia njega. Frekakava ie do-, grabi, da je morajo biti zločincev več in oa ao Hm bile rsernere v hi&i dobro znane. V pndsSresno osmo. Svoje žrtve so umorili s sekiro, z ušesom tenke sekire ao jim prebili lobanje. Ni se dognano, ali eo morilci odnesli kad denarja, verjetno je pa, da niso šli praznih rok. Znano je bilo, da posoja Gruberovič denar proti menicam in čudno je, da niso našH v njegovem stanovanju nobene menice. Ni izključeno, da eo GT?uiberoviča ubili njegovi dolžniki, ker je hotel iztožiti njihove menice. Mostič čez Savo pri Mednem Ljubljana, 9. julija. Banska uprava ie pred kratkim odobrila pravila prometnega društva »Medno—Tacen«, ki mu je namen, da poskrbi za boljšo prometno zvezo v vsem okolišu Šmarne gore s tem da zgradi od postaje Medno preko Save brv za pešce, kolesarje in ročne vozičke. Tako bi se domačinom iz Vikrč, Pir-nič. Za vrha in Skaručine omogočila ugodna zveza z železniško postajo Medno, odprla pa bi se tudi izletnikom lagodna krožna pot za poset Grmade in Smerne gore. Dočim porabljajo sedaj izletniki, ki posečajo Smamo goro, cestno progo Št. Vid—Viž-marje—Tacen za pot tja in nazaj, bodo poslej, ko bo zgrajen nameravani mostič čez Savo. v dosti večjem številu svoje izlete lahko lepo zaokrožili. Načrte za mostič, na treh močnih jeklenih žicah visečo brv, slo-nečo na dveh opornikih, z razponom 80 m, je napravil g. inž. St. Dimnik. Osnutek je videti v izložbenem oknu »Opreme« v pritličju nebotičnika. Za kritje stroškov bodo prispevali nekaj domačini in posestniki iz Medna Vikrč in sosednih vasi ter občini St Vid in Tacen. Za kritje ostalih stroškov pa se hoče pobrigati omenjeno društvo »Medno—Tacen«, čigar ustanovni občni zbor se bo vršil še ta mesec v Ljubljani. Pričakovati je, da se bo tej obče koristni akciji pridružilo čim večje število Ljubljančanov, zlasti onih, ki radi posečajo šmarno goro kot najlepšo izletniško točko ljubljanske okolice. Prijave za pristop k društvu ali zagotovila za pristovoljne prispevke sprejemajo gg. Iv. Cirman. posestnik in gostilničar v Mednem, Alojzij Knafelc. železn. insp. v p Orlova 6., dr. Dragotin Treo, odvetnik, Tvrševa 1-a in Josip \Vester, prosv. inopek-tor v pok., Gorupova 4, vsi v Ljubljani. Spominjamo se ie. da sta se gospoda Cirman in We*ter že pred leti takoj po otvoritvi postaje Medno za tako napravo mnogo trudila. Želeti je, da se vsaj sedaj društvu njegov lepi in javno koristni namen posreči. _ Iz Trebnjega — Josip Zajec na zadnji poti. Včeraj popoldne je bil na farnem pokopališču v Trebnjem pokopan nadučitelj Josip Zajec ob številni udeležbi občinstva in šolske mladine. Pogrebne obrede je opravil dekan g. Tomažič z duhovščino, ki je imel rudi lep spominski govor, a trebanjski pevski zbor je zapel pokojniku v slovo žalostmke. Pogreba so se udeležili vsi predstavniki tukajšnjih uradov, mnogo učiteljetva in mnogi i« okolice Vel. Gabra, kjer je pokojni polnih 49 let služboval kot odličen šolnik. Naj mu bo lahka domača zemlja! — Razpis. Občina objavlja, da sprejema strojna šola mornarice mladeniče v starosti 15 m pol do 18 in pol let in da je pravimo opremljene prošnje predložiti do 15. avgusta navedeni šoli. Vse podrobne podatke dobe interesenti pri pristojnih občinah. — Poslovanje katastrskega geometra v Medvedjem selu bo dne 21. julija, 16. julija bo v Sevnici in 14. julija v Čeenjevki na Ponikvah in v Trebnjem, vsakokrat z začetkom ob 7. uri. — Komisijski ogled za izdajo stavbno policijskega in vodnopravnega dovoljenja za napravo kopališča v Temenici bo 11. L m. ob pol 10. uri v kopališču. Iz Celja —c Nesreča pri delu. V petek sc je težko ponesrečil 521etni Karol Založnrk, sin posestnice na Paki pri Vitanju. Pri dem ga je zgrabila žaga za levo roko in mu odtrgala kazalec in sredinec. Založnika ao oddali v celjsko bolnico. —c Smrt vpokojenega Častnika V cefj-ski bolnici je umrl v petek v starosti 56 let mornariški tehniški podpolkovnik g. Ivan Žitnik iz Poljčan. —c SK Celje : SK Atlerik 5 : 1 (4 : 0). V nedeljo popoldne je bila pri »Skami kleti« odigrana med SK Celjem m SK. Atletiki zaključna tekma za jesenski pokal Okrožnega odbora LNP. Pokal si je priboril SK Celje, ki je zasluženo zmagal v razmerju 5 : 1 (4 : 0). Tekma je bila zelo napeta in ostra. Moštvo Celja je tehnično in kombi" natorno -znatno prekašalo Atletike, ki so igrali zelo ostro in poškodovali več igračev SK Celja. Gole za SK Celje so zabili: v 6 minuti Zupane m v 38. minuti drugega polčasa Gobec, v 10. minuti drugega polčasa Maric, v 30. minuti Ahtik, v 33. minuti Maric, gol za Atletiko pa je padel v 36. minuti drugega polčasa. Sodnik je v 32. minuti prvega polčasa izključil igrača Atleti-kov, od 25. minute prvega polčasa do konca tekme pa je tudi Celje zaradi blesure branilca igralo samo z 10 možmi. Tekmo je sodil g^ Svetek. ki se nikakor ni mogel znajti in je razburjal igrače in občinstvo z nepravilnimi odnosno površnimi odločitvami. Tekmi je prisostvovalo okrog 400 gledalcev. S to tekmo si je SK Celje priboril pokal celjskega okrožnega odbora. Iz Kamnika _ Proslava 501etnice mengeške godbe je bila velika in lepa prireditev, ki je privabila izredno mnogo občinstva od vseh strani. Pokrovitelja prireditve g. bana je vstopal višji svetnik g. Svetek- V »prevodu, ki je bil popoldne po Mengšu, je korakalo- nič mani kot 9 godb in nad 150 narodnih noš. Toliko godbenikov m gostov se še nikoli ni rbrelo v starodavnem Mengšu, za katerega je bik ta prireditev velik dogodek, ki bo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu. _ Volitve v Nevljah so končale z naslednjim izidom: Udeležba 405 volilcev (skoro 80 odstotkov). Oddanih je bilo za listo g. Franca Hočevarja (JNS) 67 glasov, za listo g. Ferdinanda Novaka pa 338 glasov. — Nogometno srečanje starih in mladih Kamničanov je zopet privabilo lepo število gledalcev. Starejši nogometaši, ki že od lanskega srečanja niso nastopili, so bili »elo dobro razpoloženi in so zaigrali kakor včasih v mladih letJh. To pot so vseh" ervar kar z resne strani in so kmalu prišli v vodstvo i 4 : 1. Ker ne morejo biti več tako vzdržni, so proti koncu nekoliko popustili, kljub temu pa so še vedno odšli kot zmagovalci z zelenega polja z rezultatom 6-: 5. — Otvoritev Sokolskega doma v Radomljah bo največja sokolska prireditev, kar jih je bilo zadnja leta v k.unniikcm srezu. Ob tej priliki bo radomeljski Sokol praznoval 15letnico ustanovtvc Za radomeljsko slavje vlada ie sedaj veliko zanimanje. KOLEDAR. Danee: Poneleljek 3. Julija katoličani: Anatolija, Hvalimir. pravoslavni 36. Ranija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kmo Matica: Pot v živi j* mjs. Kine Dvor: Vihar na atnntMisrffl Kino Šiška: S. O. S. I/e^-na zora. DE2URNE LEKARNE. Danes: Mr. Kuralt, G< spoevetska cesta 10, in Su&nik, Marijin trtr S {J*wA mita /?og je najprej sebi ustvaril or«Jo, pran pregovor, in VSi ivmo, km j fa r»rcgoi*f>r pomeni. Pretirana sebičnost te £rJa, p.i tudi prevelika ljubezen do bli/njc^t ni dobra, ker človek z njo sebi in na\':rdn<> tudi bliž njemu več škoduje, nego koristi. Srednja pot je vedno in povsod HMjbolpUt, Po tem u\'odu lahko preidemo k rh'a-ri. Kaj bi rekli, ljudje božji, če bi \ideli bosega čevljarja ali nagega krojača.* Kaj bi si mislili o mesarju, ki bi v r»«>Im me* niči glodal suhe skorje, ali o generalnem ra\'natelju pivovarne, ki bi v najhujši vročini umiral od žeje? Smejali bi se takim belim vranam, z glavami bi m,ij;ili. C^š, ti pa niso pri zdravi pameti. Smejali bi se tudi Fordu, če bi ga \ideli, kako hod t po praini cesti peš fi kraja v kraj. In smilil bi ae vam prodajalec hrenovk in kranjskih klobas, ki bi pri s\*ojem vozičku trpel Lakoto. Smilil bi ae vam tudi io/er, ki bi moral brusiti pete za gospodarjevim avtomobilom. Člo\'ek bi mislil, da se take anomalija pri nas ne morejo zarediti, pa 90 IS v*en-darle zaredile. Kaj bi rekli o ljudeh, ki druge pre\'ažajo, sami se pa ne smejo voziti? Će bi se ne hoteli voziti, bi bila to pre\'elikd ljubezen do bližnjega, taku te pa to samo normalna anomalija. Samomor služkinje IjithljuiuL. 9. juttta Davi med 6.90 in 6.46 je mestni delavec Jože Pleanicar pri zatvornicah na Grada-ščici zagledal truplo utopljenke. Spoznal je v nji Magdaleno Anderkul, služkinjo pri nekem profesorju v Gradašiki ulici. H Gradasčid sta takoj prispela po:ictJe*1 zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik Gregorič. Komisija je ugotovila, da gre na samomor ki je odredila prevoz trupia ▼ mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Služkinja je snočd malo pred 10. zapu.s -la stanovanje in odšla, ne da bd povedala kam. Najbrž ji je bfl o slabo, ker so na njeni postelji našli sledove bljuvanja. An-derteulova je zapustila dve poslovilni pvsrm. kjer pravi, da je življenje težko in da jrra v smrt, ker ie dolgo boleha. Pismu na mater je priložila 100 Din. AnNegotin<, kjer je bilo izrečenih več napftnic. — Kar na poiutnioe vleče človeka najnovejša številka pisane revije >Naša pota«, saj se komaj premagujemo, če ogledujemo krasne slike naših naravnih lepot in zanimivosti, še težje se pa zdržimo, da ne pohitimo na pot, če čitamo živahno in duhovito pisane opise raznih krajev in dežel. Raznolikost naše lepe jugoslovenske zemlje nam opisuje sam urednik Vladimir Re-gallv. nato nas pa S. Slokan vodi tja, kjer rase dobro vino. namreč v oblagodarjeni raj Prlekije. a Da/vorin Rravljen nam po rihniško šegavo opisuje imenitno©t dolenjskih Aten. V deželo vrtnic in krvi, v Bolgarijo, potujemo z ruskim pisateljem Vladimir jem Lebedevom. a na Poljansko in Selško dolino nas opozarja dr. R. Andrej-ka. Pokrajino med Celjem in Sotlo po pravio imenujemo kraj, ki ga je bog ustvaril sedmi dan, vendar pa ta mirni kot Slovenije še premalo pomamo, zato nam ga naj pa drugič Regallv opiše bolj obširno. Ogledamo si tudi še Rimske toplice sredi hladnih gozdov ter končno na poziv Mirka Pevaleka prav radi vržemo smuči na podstrešje in jih zamenjamo s kopalnimi hla-čicami. še tja gremo z Regallvjem. kjer se je pobratil polmesec s križem, nato se pa poučimo še o najnovejši kopa1iski modi, o knjigah in revijah ter o filmu in o drugih potrebnih stvareh, kd jih rabimo za pot-Tudi kratko povestioo še preči tamo, a končno sklenemo, da se naročimo na >Naea pota«, ki prinaša prav vse mogoče stvari za propagando turizma, družbo, sport in kino. Sijajno opremljena revija je v resnici tako pestro in živahno urejevana, da se mora priljubiti v vseh krogih prebivalstva. — Tuberkuloza med šolsko mladino v Zagrebu. Zdravniški pregled šolske mladine v Zagrebu je pokazal, da inkiinira tretjina pregledanih k tuberkulozi. Večina dn-jasov srednjih šol boleha na pljučih. Od Š552 dijakov se jih Je temeljito ledile 322T. Od tega odpade na le&enje poškodb 63€, na kožne bolezni S56, na zobne bolezni 447, na tuberkulozo pljučnih »lee 437, bronhitis 308, grlo, nos in nho 270, angina 385, kirurgična obolenja l&S in akutna tuberkuloza 135, akntna pljučna tuberkuloza 52 itd. — Dela na mednarodni fotografskj razstavi nagrajenih mojstrov je pričel v najnovejši številki objavljati naš >Fotoamater« in vsakdo ae lahko preveri, da je ram-s od išče pravilno izbralo največje mojstre sveta Kakor se spominjamo, je zlato medaljo na ljubljanski razstavi dobil Indijec F. R. Ratnagar, ki v »Fotoamaterju« občudujemo njegovo čudovito sliko »Viharno -vreme«. Najboljši češki umetnik-foto-graf je dr. inž. Jan Lauschmann, kar nas mora preveriti njegov posnetek »V junijskem mesecu«. Med odlik ovan ci je tudi pesnik morja A. R. Oodtehoora iz Južne Afrike, ki vso njegovo silo spoznamo iz »Neptunovega besa«, a odlike kitajskega mojstra dr. A rt u rja Carvalha nam dokazuje njegov »Kitajski svečenik«. Tudi ostala vsebina >Fo to amaterja« je prav interesantna, Slasti pa opozarjamo na razpravo >Po- giavje — zares stvarno«, ki jo je napisal znani hrvatski fotografski organizator O. H razdira, ing. Leon Novak nadaljuje svojo razpravo o nasolvenčnih zmožnostih fotografskih emulzij, prav zanimiv pa je tudi kritičen pogled na naše filmsko L 1933. inpod spretnega peresa Regallvja Vladimir ja. Lepa revija je sicer *e prav zelo razširjena med fotoamaterji, poučna je pa tudi drugim, ki se zanimajo za dobre slike. — Delo dobe. Borza -dela v Ljubljani sprejme za takoj kolarja, barvarja tkanin, pleskarja in keramika. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb. Včeraj je znašala najvisja temperatura.v Splitu 30. v Ljubljani 28.2. v Zagrebu in Skoplju 28. v Sarajevu 27, v Beogradu 26, v Mariboru 25.5. Da/vi je kazal barometer v Ljubljani 764.9, temperatura je znašala 154. — Zagoneten samomor na Dunavu. Iz Dunava pri Beogradu so potegnili J ovan ko Bocor iz Vojvodine. Ni še dognano, ali si je končala življenje ali pa je postala žrtev zločina. Njena sestra pravi, da pismo, ki ga je zapustila Jovanka, ne kaže njene pisave. — 120 prevar ima na vesti. Zagrebška policija je izsledila in spravila pod ključ premetenega sleparja Stjepana Goluba, ki ima na vesti nad 120 prevar. Prijeli so ga, ko je hotel opehariti nekega delavca za 60 Din. dom vodovodne naprave pod posebnim vodstvom. Za hrano in pijačo je preskrbljeno, kosilo stane 5 Din. Prijave oprejsma gosp. Bavdaž, Kreditna banka. —rj Vrnite knjige! Mestno načelstvo v Ljubljani poziva ponovno vse one, ki so prejeli šolske knjige, da jih nemudoma vrnejo socijalno političnemu uradu, Mestni dom, TL nadstropje. —lj Legitimacije o b*ecposelns*l|, ki so bile izdane z veljavnostjo do 30. Junija, se podaljšujejo pri mestnem socijalno političnem uradu v Ljubljani. —Ij Z motornim čolnom na Vrhniko priredi Klub esperantistov v Izubijani celodnevni izlet v nedeljo 15. julija 1984. Cena vožnje sem in tja Din 16, s kosilom na Vrhniki Din 30. Prijave sprejema in vsa pojasnila daje trgovina Leitgeb na Jurčičevem tngti. Esperantisti, udeležite se izleta pol-rjo*tevilno, vabljena tudi ostala javnost. Sokolska manifestacija na Viču s Razvitje naraščajskega prapora. — Lepa, dobro obiskana javna telovadba Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »F ran z Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Bleivveisovo cesto bodo končno menda le asfaltirali. K sreći zdaj v mestu ni posebnega prometa, sicer bi zelo trpel, ker je cesta zaprta že tauo dolgo. Zdaj imajo tri stroje za kuhanje Ln mešanje asfalta ter bo delo hitro napredovalo. Doslej so asfaltirali precej hodnikov, v Nunski ulici, na Bleiweisovi ulici in delajo tudi v Subičevi ulici, zelo dolg pločnik so asfaltirali na Erjavčevi cesti ob italijanskem konzulatu. Hodnik popravljajo v vseh ulicah, ki se križajo z Blei-weisovo cesto v odseku, kjer delajo zdaj. —lj Izletniški vlaki. Ljubljančani so znanj kot prijatelji planin in izrabijo vsak prost dan za večje ali manjše izlete v planine. Včerajšnji turistovski vlaki ao bili prav dobro zasedeni. £e s prvim turistom se je z gorenjskega kolodvora odpeljalo 750 izletnikov, drugi vlak, ki odhaja ob 7., pa Jih je zopet naložil 650. Tudi na dolenjsko stran se je odpeljalo mnogo prijateljev narave. Tja je peljal vlak 350 potnikov, zvečer pa se jim je na povratKu pridružilo še nadaljnih 100. Kopalni vlak na Gorenjsko je vozil 600 kopalcev, večinoma v Medno in Gorenjo vas. —lj Naplavijo materijal izvažajo i« Ljubljanice, dno so pa zbetonirali že v soboto popoldne. Ker pritiska po strugi navzgor nesnaga, ki se izteka iz glavnih kanalov pri šentpetrskem mostu, delajo pod jubilejnim mostom nasip, ki bo zadrževal brozgo, da ne bo silila naprej, ter jih ovirala pri delu. Naplavljeni materijal je precej čast, brez blata, zato je dober za na-sipanje ceste, ki jo nasipavajo na starem pokopališču. Tja so zvozili že okrog 20.000 kubičnih metrov materijala, kar pa še ni dovolj, ker je teren skoraj 3 m nižji od poleg ležečih cest. Materijal bodo izvažali približno mesec dni. nakar bodo nadaljevali regulacijska dela navzgor od čevljarskega mostu. —lj Dela na Gradu bodo nadaljevali. Na Gradu so ustavili dela, ker je mestna občina izčrpala sredstva iz bednostnegra fonda, ki jih ji je nakazala banska uprava za zimske mesece. Na Gradu je moralo zaradi tega prenehati z delom okrog 150 delavcev, po večini družinskih očetov, ki žive v zelo slabih razmerah ter se preživljajo že nekaj let s podporami za nezaposlene. Mnogi so poskušali dobiti delo drugje, toda brse uspeha. Ponujali so se tudi v delo pri mestni občini, da bi nadaljevali dela na Gradu brez plače, na kredit, samo da bi ne živeli v negotovosti, kaj bo. Tako bi imeli vsaj delo, ki bi zanj dobili plačilo pozneje, a bi se jim ne bilo treba bati, da bodo ostali brez zaslužka. Ker je sila res velika in ker je velika škoda, da bi delo na Gradu počivalo v najlepšem času, je mestna občina zaprosila bansko upravo za nadaljnjo podporo iz bednostnega fonda. Ba"gV^ uprava bo prošnji ustregla ter bo občina dobila denar že te dni, in sicer iz sredstev, ki so določena za zimske mesece, ko je beda najmijSa. Zato bodo morali s podporami zapet varčno ravnati in najbrž ne bodo mogli vzeti v delo vseh delavcev, ki so delali prej. Denar bodo morali hraniti kolikor mogoče za zimo, ko bo najbrž zopet hud naval na socijalni urad. —lj železničarji, vpokoj©nci, poaor! Sestanek »Zdravstvene zadruge za Ljubljano m okolico« ho v sredo dne 11. t, m. ob pol 18. uri zvečer v mali dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Čopova nltca. Zaradi nameravane ugodne fuzije z že obstoječim »Podpornim društvom državnih nameščencev in vpoKojencev«, ki tudi nudi zavarovanje za primer bolezni in podeljuje posmrtnine. je dolžnost vseh prizadetih, da se tega sestanka sigurno udeleže. — Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora; 2. poročilo zastopnika gori navedenega društva, —lj Društvo »Soča« matica vaibi na piknik, ki ga priredi t nedeljo 15. t. m. ves dan v ejOBCttfiu mostnega vodovoda s ogis- ZOBOZDRAVNTK DR. SREČKO PUHER ne ordinira do 19« avgusta. —lj Vse brezposelne ročne ln umske delavne poziva društvo »Delo in eksistenca«, naj se javijo zaradi statističnega popisa v svrho nameravane akcije proti brezposelnosti v društvenih prostorih v Čopovi ulici (dohod z Miklošičeve ceste). —lj Napad na ee-**ti. Krojaškega pomočnika Jakoba Verdča z Gline so neznanci včeraj na Opekarski cesti napadli in ga pretepli, da ima poškodbe na glavi in životu. Prepeljan je bil v bolnico. —lj Tatvine pri kopanju. Včerajšnja vročina je zvabila na obrežje Save na tisoče kopalcev. Seveda so ugodno priliko izrabili podjetni žeparji in so več premalo pazljivih kopalcev olajfeali za denar, nekaterim so pa pobrali obleko. —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani od 1. do 30. junija. 50 Din, 100 Din, 1000 Din ln 300 Din, 1 denarnica 6 450 Din, 1 denarnica s 150 Din, 1 denarnica z 220 Din, 1 denarnica v njej mala denarnica, mala vsota denarja, rožni venec, nekaj ključev, 2 para očal, žepni robec in zlat prstan, denarnica s 300 Din, denarnica v njej zlat prstan, 6 Din m legitimacija za mleko, glaseča se na ime Kržin Rozalija, ženska us-njata denarnica v njej 56 Din, gumijasta denarnica s 40 Din, listnica s srebrom okovana z monogramom »B. A.«, v njej je bilo 65 šilingov tn legitimacija, glaseča s© na ime Barillo Anton, rjava usnjata listnica z okoli 200 Din, listnica z 200 Din v njej je bilo dovoljenje za bivanje in zaposlenje, glaseče se na ime Kristančič Marjan ter razna spričevala, glaseča se na isto Ime, ročna torbica v njej 20 Din tu zastavi jami listek, otroška ročna torbica v njej mala denarnica s T Din 50 par in malenkosti, damska volnena ple*ena ročna torbica v njej volnena pletena denarnica z okoli 130 Din, 2 ki jica .n 2 rooč*a, doč na torbica v njej okrog 150 Din, poštna po-io2:;:ra razirni strojč-k :n ^enarn*ca 1*0 D L. 200 Din !n račun na ime Kt.a mač Selilo, 114 Dia » oelem rr* cu. zlata damska zapestna ura z aikelnasto zapestnico, zlat uhan z biHjmat >m, zlata moška ura z debelo masivno veriž'eo, moška srebrna ura z zlato verižico, moška pozlačena zapestna ura na jermenčKu, zlata zapestnica s členki, na katerih so vgravirani angelčki, zlata masivna zapestnica z rdečim kamenčkom in briljanti, zlata ženska gravirana zapestnica, zlata lamska starinska zapestnica z diamantom v sredini (mat zlato), zlata damska verižna zapestnica, zlata zapestnica z rubini, zlata zapestnica z velikimi členki, »lata zapestnica s srebrnimi krogi ln črkami, zlata široka masivna zapestnica, zastavljalni listek štev 16136—1933, zast. listek št. 8049, zast. tt-tek št. 8718, zast. listek St. 566, zast. listek št. 17.306, zast. listek št. 8911, zast. it stek št. 19.099—1933, zast. listek št. 1416. zast. listek št. 640, zast. listek 1S.503, zast listek št. 4857, žensKi svilen dežnik, črn otroški dežnik, palica iz poprovega lesa, 4 mali blagajniški ključi št. 1, 2, 3 in 4. polnilno pero ta biserne matice z napisom »Hahn«, evidenčna številka kolesa 2572 33, prometna knjižica dvokolesa št. 2-5S6 srebrna zaponka v obliki podkve z letnico 1926, črna astovka v njej 10 Din, evid. tablica dvokolesa št. 479-34, ženska črna obleka, kombinirana z belo-rdečimi pikami, avstrijski potni list, glaseč se na ime Lustig Ivgusta, aiv nov suknjič in načrt nagrobnega spomenika. Danes velefilm Vihar na Montblancu Krasota gorskih velikanov, divja pesem prirode, človek v boju z naravo. Leni Riefenstahl, Ernst Udet in Sepp Risi. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri Cene 4J50 in 6.50 Din Iz Trbovelj — Minister dr. Ulmanski v Trbovljah. V soboto okrog 1. ure se je z avtom iz Zagorja pripeljal minister za šume m rude g. dr. Ulmanski v spremstvu rudarskega glavarja g. inž. Močnika in zastopnika ljubljanskega rudarskega glavarstva rož. Zupančiča ter trboveljskega rudniškega ravnatelja g. rndL Loško ta. Minister g. dr. Ulmanski se je peljal naravnost v novo bolnico, kjer je ooiskal bolne rudarje, ki so jih spravili med gladovno stavko rudarjev iz jame. S posamezniki se je g. minister prijazno razgovarjal, kar je napravilo na rudarje globok vtia. — Iz bolnice se je peljal g. minister v rudarsko naselbino Polaj, kjer je za trenutek izstopil ter se pogovarjal s tam bivajočhni rudarji m ženami, ki so mu potožili svoje križe in težave. Nato je krenil g. minister z avtom v velfko delavsko naselbino na Tereziji, kjer se je v spodnjih hišah razgovarjal z rudarji in ženami, ki so mu pojasnjevali delo in zaslužek ter življenje v današnji krizi. — Obisk g. ministra m njegov prijazen nastop v delavskih kolonijah je napravil na rudarsko delavstvo m tudi ostale sloje prebivalstva najboljši vtis, saj je to prvič v zgodovini Jugoslavije, da je aktivni rudarski minister posetil slovenske rudarske revirje ter se osebno razgovarjal z našim delavstvom o terkih prilikah v revirjih. Okrog 14 ure as Je g. mmkrter odpeljal proti Hrastniku. V«, 9. julija. Sokoleke društvo Vič Je v soboto in včeraj svečano proslavilo svoj Brebrai jubilej i lepo sokolsko manifestacijo, ki bo oarala % zlatimi črkami zapisana v zgodovini viškega Sokola. Ob svojem jubileja je prejel viški sokolski naraščaj prapor, kateremu je kumoval Nj. Vis. prestolonaslednik Peter. Viško občinstvo se Je dobro zavedalo tega odlikovanja, ki ni veljalo samo viškom u Sokolu, temveč vsem občanom. Zato je tudi na zunaj pokazalo velike simpatije do sokolstva. Skorn raz vseh hiš so plapolale trobojnice, simbol našega državnega in narodnega edinstva Bakljada Na predvečer jubileja jc bila ob 2\. bakljama po viški občini, katere se je udeležilo članstvo Ln naraščaj ter številno občinstvo. Nekatere hiše so naravnost tekmovale, katera bo bolj razsvetljena, kakor vselej, se je izkazal stari Vič, ki je bil ves v lučkah, in pa Rožna dolina, kjer so bile nekatere hiše res krasno razsvetljene Udeleženci povorke so navdušeno vzkLikali kraljevskemu domu in Jugoslaviji, pa tudi občinstvo je navdušeno pozdravljalo sokolsko povorko. Pri baki jad i je neumorno svirala godba Sokola i. Po prihodu povorke pred Sokolski dom, ki Je bil razsvetljen z žarometi, je imel kratek nagovor starosta br. Reme, ki je na predvečer jubileja med navdušenimi ovacijami izrekel svoj pozdrav visokemu kumu prestolonasledniku Petru, nakar je godba zaigrala najprej državno himno, nato pa sokolsko koračnico. Sokolska povorka Na jubilejni dan so se vršile na okusno okrašenem letnem telovadišču skušnje vseh oddelkov, ki so obetale lep popoldanski nastop. Popoldne ob 14. se je zbralo ljubljansko in okoliško sokolstvo pred Mest. domom, odkoder je krenila mogočna povorKa po glavnih mestnih uHcah na Vič. Na čelu sprevoda je korakala godba Sokola I, sledili so prapori bratskih društev Ljubljanski Sokol, Sokol 1L Sokol 111, Sokol IV, Ljubljana - šiska, štepanja Vas, Borovnica, št. Vid nad Ljubljano, Vrhnika Ln naraščajski prapor Sokola II, za starešinstvom župe je korakalo članstvo v krojih, naraščaj, številne narodne noše, katerim je sledila sokolska konjenica z dvema praporoma in fanfarami. Občinstvo je že v Ljubljani simpatično pozdravljalo sokolsko povorko, navdušenega sprejema Pa je bila deležna pri vhodu v viško občino v Rožni dolini, kjer Je pričakoval goste viški Sokol s praporom ln narodne noše. — Starosta br. Rems je izrekel gostom topel pozdrav, nakar se je pomikala povorka skozi Rožno dolino in Gllnce, obsuta s cvetjem, pred SoKolski dom, kjer je bil zbran oboji naraščaj in deca ter številno oboinstvo. članice v narodnih nošah so pripele na prapore sveže lipove vence, med tem pa so se zbrali na odru zastopnik visoki -n kuma komandant 40. pešpolka brat Ljuba Živanovic, zastopnik bana ln pod-bana prosvetni šef br. Josip Breznik v sokolskom kroju, zastopnika župe podstaro-sta br. Krapež ln tajni a br. Plegar, zastopnik komandanta divizije podpolkovnik brat Rudolf Knez ter zastopniki bratskih sokolskih društev. Starosta br. Rems je toplo pozdravil odLične zastopnike, zlasti pa zastopnika visokega kuma polkovnUa Živanoviča, potem je pa izrekel med burnimi ovacijami vdane pozdrave prvemu Sokolu v državi Nj. Vel. kralju Aleksandru in prestolonasledniku Petru. Bnako so bili deležni toplih ovacij zastopnik komandanta divizije br. podpolKovnik Knez, bana dravske banovine br. Breznik in zastopnic župne uprave br. Milko Krapež. — •Iskreno je pozdravil starosta tudi viške občane, ki so v vseh teh dneh pokazali, da je Vič res sokolski. Razvitje prapora Govoru staroste brata Remsa je sledilo svečano razvitje naraščajskega prapora Zastopnik kuma polKOvnik Živanovic je razvil novi prapor, privezal nanj krasen iragoceu svilen trak, darilo kuma. Ćestfttal je vLškemu Sokolu k visokemu odliki vanju, ki je znova pokazalo, kaico visoko ceni naš vladar sokolstvo Izročajoč prapor bratu starosti, je izrekel željo, da bi novi naraščajski prapor vihral v ponos in čast kralja, sokolstva in domovine. Z vzklikom Nj. Vel. kralju, starosti SKJ prestolonasledniku in vsemu kraljevsKemu domu je zaključil svoj govor, nakar je godba zaigrala državno himno. Starosta br. Rems je sprejel novi prapor, ae zahvalil zastopniku kuma ter ga izročil praporščaku naraščajniku Slavku Lazniku, ki je izrekel najprej iskreno zahvalo ▼ imenu višftega naraščaja, potem je pa svečano obljubil, da bo nosil prapor s častjo ter ga neomadeževanega izročil svojemu nasledniku. Starota brat Rems je inrocil kumu krasno darilo, da sa izroči prestolonasledniku Petru. Sledilo je pobratimstvo z ostalimi že v borbah preizkušenimi prapori, nakar je privezala na članski prapor viškega Sokola sestra Binca Thalerjeva lerp spominski trak, darilo članic. Godba je zaigTala sokolsko Koračnico, nakar je prvi čestital v kratkem in Jedrnatem govoru župni podstarosta brat Milko Krapež. Omenil je lep društveni razvoj ter požrtvovalno In nesebično sokolsko delo. Tople besede je naslovil tudi na sokolsko mladino, ki je danes sprejela nov sokolski prapor in M naj ga čuva, da ostane vekomaj neomadeževan in čist. da se tudi on pridruži skupini praporov ob zmagi vsega Slovanstva. Z ieljo, da bi sokolska ideja zajela ves naS narod, je zaključil svoj govor med viharnimi ovacija* mi navaočih. Iskreno in bratsko je čestital jubilantu v imenu bana ln podbana prosvetni šef br. Josip Breznik, ki je zlasti pohvalil neumorno delo viškega Sokola na periferiji Ljubljane in želel, da bi novi naraščajSKi prapor zbral pod svojhn okriljem vso viš. ko mladlpOt ki bo delovala v dnhu narodnega ln državnega edinstva za dobro kralja, sokolstva in domovine. Vihar navdušenja je sledil njegovim besedam. Od- lični gostje so se vpisali v jubilejno knjj-go. nakar se je ponovno formirala povorka z novim praporom, ki je strumno defilirala pred predstavniki vojaških m oivlmlh oblasti ter soKolstva Javna telovadba Pred narodno šolo je bil rashou. med tem pa se je pričelo polniti letno telova-dfAfe, Godba Sokola 1 Je priredila pro-menadal koncert do pričet ka javne telovadbe. Na častni tribuni, ki Ja bila vsa v zastavah in zelenju In nad kater<> je med praporoma viškega Sokola visela slika Nj Vel. kralja Aleaaandra, so zasedli svoja mesta zastopnik kuma Zivanovič. &aaion-aik divizjjonarja podpolkovnik Knez. prosvetni šef br. Josip Breznik. i*twm načelnik br. AmbruAtf, župni i*n!l činstva. Zelo lep je bil nastop članic (Ml z zletnimi prostimi vajami, ćlanitt- |q svoje vaje opravile skladjio in v bpom kritju. Dobro so se odrezali tudi člani (57). ki so proste vaje opravili strumno ln skladno med živahnimi odobravanjem ob činstva Komaj s0 člani zapustili teiovadi-šče, so zaorili viharni vzkliki zivHa voj-ka!«. Pod vodstvom poročnika Habjaniča je strumno prikorakalo na tcbva liščo 42 vojakov 16. art. polna s čeladami na slavah ter skoro brezhibne l S vaje s puškami. Povsem nekaj novsgf pa Ja bil nastop jezdnega odseka viskija Sokola pod vodstvom načelnika br podpolkovnika Maseka. Jozc, ene «. jrarja jsr -te*. 152 Ponson cto TerraU; 65 Lepa Židovka Roman. Seržanta in njegove ljubice »i bilo več v krčmi. £a sosedno mizo sta sedela dva angleška mornarja. Ni b*k> težko Uganiti, da sta oba z ladje, ki je bila zasidrana v pristanišču in ki bi morata prav kmalu odpluti s tovorom vina v Ameriko. Cez pol ure je Coarasse zapustil krčmo in odšel v pristanišče. Cez dve uri je bil zopet v krčmi, kjer se je sestal z ječa*jem, kakor je bilo dogovorjeno. — Kako se godi našemu sivolasemu prijatelju? — ga je vprašal. — Dobro, — je odgovoril ječar. — Ali še vedno stanuje pri vodi? — Da, upa pa, da se bo kmalu pre-sefel. Prišel sem, da bi zvedel... — Govoril sem z angleškim kapitanom, — je zašepetal Coarasse. — Vse je v redu. Ladja odpluje v četrtek zjutraj. — Danes je ponedeljek. — Da, tri dni imamo še časa. — A mojih enajst tisoč frankov? — Dobite jih, čim stopite na krov. — Dobro. Ječar se je za hip zamislil, potem je pa vprašal: — Kaj bi ne mogla ladja odpimi, predno se zdani? — Sidra začno dvigati ob petih zjutraj. — Dobro. — In z jutranjo zarjo odplujerno, — Torej bo treba priti na krov vsaj dobro uro pred odhodom. — Seveda. — Sicer je pa najlažje pobegniti med tretjo in peto uro zjutraj. — Kako to? — Ob tem času v Chateau-Trom-pette vse spi- — Raze« vas? — Da. — Kaj pa straže? — Teh se ni treba bati, ker večinoma sede v svojih kolibah in dremljejo. Samo nekaj je. kar bi nam utegnilo prekrižari račune. — Kaj pa? — Če bi prišlo guvernerju na mrsed določiti naslednika grofa de Bkvssa-ca... — Ah! Goarassu se je zdelo odveč praviti ječarju, da bo grof de Blossac najbrž še tistega dne izpuščen; zato je za-mrmral sam pri sebi: — Ko bo grof zvedel, kaj smo štorih* zanj, se gotovo ne bo protivil baronovi osvobodkvi. Ječar je bil bistre giave. — Slutim, gospod, — ie dejal, — da ste plemič in vaša obleka me ne more premotiti, ker vem, da ste preoblečeni. Coara&se se >e priklon iL — In kar jaz storim, — je nadaljeval ječar, — lahko slutijo tudi drugi m nerad bi videl, če bi naju videl kdo tako doigo skupaj. Ali hi mi radi se kaj spo-ffp&K? — Ne! Saj se bova še videla. — Kdaj? — V sredo zvečer. — Tu? — Ne, previdna morava biti. Al; poznate kak drug primernejši kraj? — Seveda. V ulici Judaique je kavarna, kamor zahajajo bogati meščani iz vsega okraja. Imenuje se >Au Reci-dez-vous des deux Mondes«. — To je pa res pohlevno ime, — je pripomnil Coarasse smeje. Velja torej! Ob osmih zvečer bom tam. — Vse bo že pripravljeno, — je zatrjeval ječar. In odšel je. Grof de Coarasse je ostal sam- BH je zek> lačen in zaspan. Zato je naročil zajutrek in preselil se je k miza pri vratih Od te mize je lahko gledal skozi okno proti Chateau-Trompette in opazoval grajska vrata, ne da hi vzbudil najmanjšo pozornost. Čim se najem, je pomislil sam pri sebi, pojdem malo ua izprehod in tako morda zvem, kako je učinkovalo guvernerju namenjeno mar-kizino pismo. Toda Coarasse ni računal pri tem s spancem. Bila je že tretja prečuta noč in kmalu ga je premagal spanec. Pri zadnjem kozarcu vina je zaspal. Toda spal ni dolgo. Komaj je dremal dobrih deset minut, ga je nekdo močno stresel. Coarasse se je prebudil in spoznal ječarja, ki ga je prestrašeno gledal. — Vi tu? — je vprašal Coarasse začudeno. — Pojdite z menoj, — mu je zašepetal ječar. In da bi krčmar ne opazil, da sta znana in da nekaj snujeta, je pripomnil glasno: — Bas sem govorD z guvernerjem o vaši zadevi in povedal mi je, da vaši prošnji ne bo mogoče ugoditi. Coarasse je spoznal, da se je pripe-trk> nekaj nepričakovanega. Zato ie brž odšel z ječarjem. Zunaj mu je ječar dejal: — Vse je izgubljeno! — Kako to? — Grof de Blossac je zopet svoboden! — Hm. — In guverner mu je zopet poveril prejšnje mesto. — Zares? — To pomeni, da se vrne v svoje prejšnje stanovanje. — Hm. — In da je s tem baronovo osvobojen je onemogočeno. Coarasse je skomignil z rameni. — Če ni nič drugega, kar vas skrbi, se lahko pomirite. — Kako? — je vprašal ječar presenečeno. — Odgovorite mi samo na eno vprašanje, — AH se more priti v grad? — Z mojo pomočjo prav lahko. — Torej pojdem z vami? — In kaj potem? — Čestitati hočem grofu Pffinai de Blossac k osvoboditvi — Kaj ga poznate? — Saj je moj prijatelj. — Oho! Ječar pa s tem še ni b3 pomirjen in pripomnil je: — To še ni jamstvo, če rnisfae, d bi grof de Blossac ... — Tiho, — je dejal Caorasse, — Pojdiva! Bomo že videli. Podnevi ni bilo težko priti v grad, kajti ječarju so bila odprta vsa vrata in nobena straža ga ni smela ustaviti. Tako je kaa lahko od vedel Coarassa v stanovanje grofa Filipa de Blossac. Grof se je bil pravkar vrniL Guverner je bil odšel sam v trdnjavo Ha, da bi odprl jetniku vrata celice. — Prijatelj, — je dejal in ga objel, — dal sem vas aretirati in odvesti v ječo samo zato, da bi vas obvaroval velike nevarnosti. Ta nevarnost je baš minila in zdaj ste svobodni. In pokazal mu je markizino pismo, obenem mu je pa povedal, da si je hotel markiz de Beauverger končati življenje. — A moja žen'? — je vzfeljknil grof. — Kakšna vaša žena? — Gospod guverner, pred tremi leti sem se skrivaj poročil s Samuelovo nečak njo Saro. — Ta nepremišljeni korak vam bo odpuščen glede na njeno presenetljivo lepoto. — je dejal guverner smeje. — Lahko jo boste privedli v Chateau-Trompette. In guverner je takoj zapovedai, naj izpuste tudi žida Samuela. Grofa Filipa de Blossac je pa odpeljal v svoii kočiji v Chateau-Trorrrpette. Grof se je jel hitro preoblačiti, da hi mogel brž oditi v mesto in poizvedovati, kaj je s Saro in otrokom. Tedaj je pa prišel Coarasse. Grof mu je segel v roko, rekoč: — Dragi prijatelj, sprejmite mojo iskreno zahvalo. — No, no, — je odgovoril Coarasse, — predno se mi zahvalite, morate zvedeti, kaj sem storil za vas. — Ah, — je odgovoril grol Fthp. — Snoči ste se borili zame. Z vašo m s pomočjo vaših prijateljev ... — O tem ni vredno govoriti. — Kako da ne? Coarasse se je lokavo nasmehnil in zašepetal: — Rešil sem vas markize! Grof je zadrhtel. — Markize? Kaj mislite s tem? — Tise. — je dejal Coarasse, — Saj ni v samostanu, ampak v ječi. DEKLE staro 21 let, ki zna nekoliko šivati, išče mesta. Baumkirher, Viso&e, posta Planina (Sevnica). 2261 NAJCENEJŠA KURJAVA iz suhih bukovih, kratko rezanih odpadkov od žage. Dostavlja tudi na dom. — Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova ulica št. 4, telefon 22-44. 2262 HARMONIKA freiton), štirivrstna, troglasna, je po zelo nizki ceni naprodaj. Maribor, Mejna ulica 5. 2260 Tudi VaSa obleka bo kakor nova. ako jo pustite kemično cisti u ln barvati v tovarni JOS. REIGH LJUBLJANA« Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — •rvetloIJkalnlca TRAJNO ONDULACMO naredi v eni uri z najnovejšim amerikanskim aparatom brez vsakih bolečin za 80 Din samo salon Ju rman. Miklošičeva cesta (pri sodni ji). 2263 NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila, A, PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petro cesta štev. 14, 6/T HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov — (Ljubljanska kreditna banka etc.) jemljemo do preklica zopet v račun. — A. & E. Skabeme, Ljubljana 2215 FOTOAPARAT VoigtlarLder, jubilarko, odlično ohranjeno, z vsem priborom — poceni prodam. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9. UETOVT6CARJI! Na Bledu se oddajo sobe z vso oskrbo. Cene nizke. — Pojasnila daje: Jerica Ažman, Bled I, Krekova cesta št. 88. 2231 Po»or! Pozor! NAPRODAJ JE VEC Hlfi in tri dobro vpeljane gostilne ter več stavbnih parcel. — Vzamejo se tudi hranilne knjižice. — Natančneje pove lastnik kopališča Jezica pri Ljubljani. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na in velike v Za slabokrvne in oslabele je najboljše sredstvo »JADRANSKA KAPLJICA« kri in moč tvoreče vino. Steklenica Din 17.-. — Zaloga: AL Ravtar, Ljubljana, Stari trg št. 19. 45/T LEKARNI DR. G. PICOOL1, LJUBLJANA, Dunajska e. 6 2 LEPI REKLAMNI TABU frizerski, prodam. — Jurman, Miklošičeva cesta (pri sodniji). 2264 Upravnika knjigovodjo išće ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV v Sanjskem Rudniku, ki bi bil knjigovodja in obenem tudi upravnik zadruge za njene prodajamice v Senjskem Rudniku in Ravni Reki. Plača 2000 Din mesečno, stanovanje, razsvetljava in kurjava. Tudi ni izključena letna nagrada sa dober uspeh. Ponudbe s priloženimi referencami je treba poslati do 25. julija. Nastop službe 15. avgusta. potrebna kavcija 10X00 Din za one, ki niso državni upokojenci. 5751 ŽENIN NAJVEČJI GREH Sedal tene oblegalo lene človeka Dane« vsaka žena greši, Če je videti nagubana in grda. Znameniti dunajski zdravnik in učenjak prof. dr. Stejskal je pridobil iz mladih živali nov proizvod, ki se imenuje Biocei. Z uporabo te vitalne snovi izginejo gube, koža pa postane čvrsta, sveža in mlada Znamenite svetovne le- potice in igralke oblegajo sedaj tega človeka, ki je toliko storil za povrnitev mladosti. Sedaj se velike količine Biocela z Dunaja razpošiljajo po vsem svetu. Zaloge pa so omejene in nekega dne bi mogle nabave postati skoraj nemogoče. Pravi Biocei, dobljen naravnost z Dunaja, je kombiniran sedaj z novo kremo Tokalon (rožnate barve). Če tudi to znatno zvišuje stroške izdelovanja kreme Tokalon, prodajne cene vsaj za sedaj ne bodo zvišane. Nova krema Tokalon, hranilo za kožo (rožnate barve) hrani Vašo kožo vso noč s pravim Biocelom. Nova krema Tokalon, bele barve (brez maščobe) pa hrani Vašo kožo ves dan ter pripoji puder na kožo, da je popolnoma neviden. Ta krema napravi Vašo kožo v nekaj dneh za tri nijanse svetlejšo. Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda44, LfuMlana, Knafljeva ulica Stev. 5 Morska in gorska bolezen Zelo učinkovito sredstvo proti obema boleznima je krepka volja Morska bolezen se sicer bistveno razlikuje od gorske, vendar sta obe enako neprijetni in mučni. Morska bolezen napade vsakega človeka vsaj enkrat, če se vozi po morju. Le redkim ljudem prizanese in ne da se vnaprej povedati, kdo ji bo podlegel in kdo ne. Vzrok morske bolezni so pripisovali najrazličnejšim okolnostim. Domnevali so, da se med vožnjo po nemirnem morju drobovje neprestano in nepravilno premika. Drugi zopet so pripisovali morsko bolezen nenadnim motnjam vida ali optični prevari, zdaj se pa govori celo o posebnem zastrupi jen ju telesa. Najverjetnejši vzrok se pa zdi slabokrvnost možganov, kajti pri morski bolezni se je doslej še najbolj obnesla vodoravna lega telesa, enako dobro so pa učinkovali obkladki na glavo in druga sredstva, s katerimi se požene kri v glavo in poveča krvni pritisk. Ni se pa treba morske bolezni bati tako, kakor se je mnogi boje. Morska bolezen namreč ne traja dolgo in zapusti v najslabšem primeru samo neprijeten spomin. Posebno se je bal morske bolezni zdravnik in obenem znani botanik Tillandsius v finskem mestu A bo. Nekoč, ko je bil še mlad, ga je napadla med vožnjo po morju huda morska bolezen, ki mu je zapustila tako neprijeten spomin, da ne samo da se ni upal več na morje, temveč je iz odpora do morske bolezni celo izpremenil svoj priimek v Tillands, kar pomeni toliko kakor »na kopnem«. S to izpremembo je hotel povdariti svoje navdušenje za suho zemljo pod ix>gamL Ernst Torgler mrtev Berlinski poročevalec »Dai-*3 ly Maila* poroča svojemu listu, da so našli znanega nemškega komunista Torgler ja v jetni-ški celici mrtvega. Torgier se je zagovarjal lani v decembru v procesu proti po-žigalcem palače nemškj&ga parlamenta, bil je pa oproščen, a vendar so ga pridržali v zaporu. Eni pravijo, da je umrl naravne smrti, drugi pa zatrjudejo, da so hitlerjevci porabili ugodno priliko in so Torglerja v splošni zmešnjavi umorila. Težko bo dognati resnico, dokler ne pride v Nemčidi na krmilo vlada, ki se ne bo več bala za svoda dela sodbe javnosti, kakor se je boji Hitler. Ernst Torgler je bil rojen 25. aprila 1890 v Berlinu in po poklicu je biJ trgovski pomočnik. Od leta 1907. ie bil politično organiziran v socijalno demokratski stranki, ki ja je pripadal do leta 1916. Takrat se je priključil neodvisni socijalno demokratski stranki, od leta 1920. je bil pa član komunistične stranke. Leta 1924. je bil izvoljen za poslanca na Hsfci komunistične stranke. V parlamentu je bil zelo agilen in kazal je redke sposobnosti. V zvezi s požarom palače nemškega parlamenta je bil 1. marca 1933 aretiran in obtožen soudeležbe. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil pa oproščen. Kljub temu je moral ostati v zaporu, ker je bil Hitlerjevemu režimu nevaren. Zedinjenje Arabije Sovražnosti med deželo kralja Sau-da in Jemenom so bile te dni končane in sklenjena je bila obrambna zveza, kar pomeni prvi korak k zjedinjenju Arabdje. Med zmagovitim kraljem Ab-dul Aziz Ibn Abdul Rahman El Feisal Al Saudom in i manom Yohia Ibn Mohamed Hamud cm Dinom je bila sklenjena pogodba »mohamedanskega prijateljstva«, ki se imenuje kratko taifska mirovna pogodba in ki naj zagotovi trajen mi»r med obema državama. V posebni klavzuli je določeno, da se bosta obe državi v primeru nepredvidene nesreče podpirali in ustanovili skupno fronto proti vsakemu napadu na arabski polotok. Vzrok sovražnosti je bala zasedba nekaterih pokrajin Arabije po četah jemenske ga i mana Ibn Sauda. To sporno ozemlje pripada zdaj definitivno Ibn Sandu in meje obeh držav so bik končno definitivno določene. Pogodba prinaša obema državama popolno neodvisnost in določa, da po sedanji razmejitvi ni več nobenega spornega ozemlja. V bodočih sporih bo odločalo razsodišče. Končno se prog]aša amnestija za državrjane obeh držav, ki so med sovražnostmi pribežali k sovražniku. Pomen taifske pogodbe je ta. da se bosta smatrali obe državi v bodoče za en narod in da se obvezujeta skrbeti za blagor, mir in red v teh državah. Podpira naj se trgovina ter poštni in brzojavni promet, sklene pa naj se tud: carinska pogodba. Nova meja med Arabijo kralja Sauda in Jemenom gre od obale Rdečega morja med Midi in Mossim proti severu k severozapadni meji Beni Yamah in dalje proti vzhodu do meje med Na-ka in Waar na eni strani in Yam na Enako neprijetna je tudi gorska bolezen, Čeprav se pojavlja drugače, kakor morska. Užitek od gorske ture človeku večkrat pokvarijo dihalni organi, ki mu naenkrat odpovedo. Na gorskih turah je treba paziti na posebne potrebe človeškega organizma. Človek, ki živi večinoma v zaprtem prostoru, težko prenaša, že bivanje v gorski vasi in mu ni treba niti plezati na visoke gore, da ga napade gorska bolezen. Človeku, ki dobi to bolezen, postane slabo, diha težko, srce mu močno utriplje, čuti hudo utrujenost in ne more spati. Zato svetujejo v visoko ležečih švicarskih gorskih sanatorijih novim bolnikom, naj ostanejo vsaj tri dni v postelji, čeprav njihova bolezen tega ne zahteva, da se privadijo brez telesne utrujenosti gorskemu zraku in šele ko je ves organizem navajen izpremembe zraka, sme bolnik počasi delati manjše ture. Zelo nespametno ravnajo ljudje, ki se odločijo takoj po prihodu v gore za naporno plezanje, ne da bi bili vajeni gorskih tur. Kdor si hoče v visokih gorah res odpočiti in jih ni vajen, naj si vsa.i prvi dan privošči mir, naj čim več leži ali pa se le malo in počasi giblje, čim se organizem privadi višji legi, prenehajo vse težave, izgine tudi utrujenost in če se ture in plezanje počasi in v pravilnem tempu stopnjuje, se privadijo živci naporu, ture ne utrujajo več človeka, temveč nasprotno, ga osvežujejo. Zelo močno in učinkovito zdravilo je kakor proti morski tudi proti gorski bolezni krepka volja, ki pomaga človeku vedno premagati ne sa mo telesne, temveč tudi duševne težkoče. drugi. Potem zavije meja proti .tušu, na severu od nje je sedlo Marvan in ri-fadske gore, od koder zavije meja proti vzhodu in se konča med Vama in Hama danom. Vse ozemlje južno od to črte pripada Jemenu, severno ležečo ozemlje pa deželi kralja Sauda. Nova pogodba vetja 20 mesečnih let in med mohamedanskim ljudstvom je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Splošrio ;e prepričanje, da bo kmalu sledila podobna pogodba z Za.ordanom in opati je, da se bo potem tudi Irak priključil zasnovani arabski federacij. Iz Kranja — Začetek tujske sezone. \ neeSih hote lili ao se že pojavili prvi tujci, med katerimi je poleg Jugoslovanov tudi nekaj Nemcev iz Nemčije in Avstrije, Zadovoljiti se bodo mora M žalibog s kopališčem na Savi, ker je bik preprečena u radnja novega kopališča, ki je prvi pogoi za uspešon razvoj tujskega prome-t« — Olepšava mesta Tujsko prometno društvo bo v kratkem razpisalo ogled nai lepše okrašenih oken v mestu. Nekateri gospodarji ao že lepo okrasili svoja okrta i cvetjem, vsaka hiša bi morala biti v cvetni Zmagovalci pri tekmovanju bodo nagr.ii-ni s priman ji. Okna urejujejo ^o^podarn s pomočjo naših vrtnarjev. Veletrgovec Ignac Andrašič je vzdifm-l svojo hišo ?\ eno nadstropje. Tudi špediter Josip Lenar dič bo povišal svojo hišo za eno nadstropj** Tu js k o-prometno društvo je postavilo letos zopet nekaj napisnih in orientacijskih tablic v mestu. — Vprašanje Šmarjerne gore. Znano [e, da ima Šmarjetna gora u> lastnikov, ki imajo skupaj 35 deležev Kl;ub temu pa je bila pot na goro zanemarjena in brez klopi. V restavraciji na vrhu Šmarjetne gore so vse postelje brez posteljnine, da ne mo re nikdo prenočevati, čeprav so na razpo lago tujske sobe in postelje. Treba b bilo napeljati elektriko in preskrbeti večje šte vilo namiznih prtov. Tujsko prometno društvo je naslovilo vsem lastnikom poziv, naj prepuste ali prodajo deleže društvu. Ker pa društvo nima dovolj denarja, bo kup:h Smarjetno goro kranjska podružnica SPD Smarjetna gora je visoka 634 m in bi bilo mogoče preskrbeti vsem posetnikom polovično voznino po železnici. Šmarjetna gora ima vse pogoje, da postane važna kl-.matič-na točka. Razen tega ima krasen razgled po velikem delu Gorenjske Tujsko^pro-merno društvo in mestna občina sta že postavili večje število klopi ob poti na vrh — Spremembe pri orožniški četi. Na mesto dosedanjega komandirja kranjske orožniške čete podpolkovnika g. Mihajla Pavloviča je prišel iz Ptuja major g. Milan Cvetkovič. Pred dnevi je odšel na novo službeno mesto na otok Krk dosedanji vodnik kranjskega orožniškega voda g. poročnik Borisav Rakič, ki je bil izredno priljubljen v svoji četi m pri meščanih. ZelimoTnu mnogo sreče na otoku Krku! — Pogreb Ivana Graiserja. V sredo popoldne so pokopali na kranjskem pokopi lišču gostilničarja in vinskega trgovca Ivana Graiserja s Klanca pri Kranju. Izredno lep pogreb je bil dokaz velike priljubljenosti pokojnega. V žalnem sprevodu je bilo mnogo meščanov, zlasti pa okoličanov. Za pogrebom je igrala gasilska godba iz Šen* carja, pevci iz Kranja so mu zapeli ze slovo pod vodstvom g. Cirila Moharja Iz Maribora — Za glavnega tajnika Udruženja mariborskih trgovcev je bil imenovan g. Franc Skaza, uradnik mariborske podružnice »»Ljubljanske kreditne banke«. G. F. Skaza je diplomiran jurist m je v trgovskih zadevah zelo izkušen, saj ima dolgoletno prakso. Njegovo imenovanje toplo pozdravlja-mo. — Pokvarjeni srebrni kovanci. S posebnim odlokom je finančni minister izdal nalog, da mora Narodna banka pokvarjene kovance po 10, 20 in 50 Din. ki jih stranke predlože blagajnam presekati in jih vrniti strankam, ker fin. ministrstvo ne bo zamenjalo deformiranega kovanega denarja. — Za upravo ln tnaermtnl del Usta: Oton Chnntot. — Vat v Ljubljani