Posamezna Številka 10 dinarjev ZASAVSKI leto vn. — štev. 4« mr, TRBOVLJE, 17. NOVEMBRA 1954 * - *** X 115« a Pottnlna platana v cotovtn) Ma|a Okrifat odbot Soctausncae mn deloma ijo«i » Trbovljaa - Ureluje ta odsozarta uredniški odbor Odgovora' aredaik: SUae Suite; - Tiska Mariborska tiskarna « Maribora - Naslov aredmitvs in iprave: .Zasavski vestalk" Trbovlje l. uprava rudarka — Telefon it M — RaCua prt podružnici Narodne banka « Trbovljah Sld-T-MS - List irbaja vsako sredo -Letna naročnina aon din toletaa 200 din četrtletna i00 din, mesečna 34 din Posomezna ilevllka 10 dit Rokopisi morajo biti v uredništvu natkasneie »sak petek dopoldne In se ne vračalo GLASIJO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Vsako kršenje zakonitosti in vsaka samovolja sta telo nevarna pojava sa koristi vso naše skupnosti in nfen pravilni razvoj Pred kratkim smo poroiali, da se je 22. p. m. vršila XIX. skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okraja Trbovlje, na kateri je imel predsednik okrajnega sodišča v Trbovljah obširno poročilo o delu trboveljskega sodišča. Zaradi aktualnosti m pomembnosti tega poročila, ki konč- : hoteli''dati no zadeva do neke mere vse dr- ‘ iavljane, vam v naslednjem podajamo glavne misli poročila o delu sodišča v Trbovljah v prvem polletju letošnjega leta. Delo na okrajnem sodišču v Trbovljah je v letošnjem prvem polletju precej trpelo, to pa zlasti zaradj pomanjkanja sodnikov, kljub temu pa na drugi strani kakšna posebna naglica pri sodnem delu — razen seveda kolikor se tiče kazenskih in še nekaterih drugih vprašanj - vsaj v splošnem nj umestna. Sodnik namreč pri svojem delu ne sme gledati na to, koliko spisov bo rešil v nekem danem obdobju, marveč na to, da se za temi spisi skrivajo ljudje in da rešuje često zelo pomembne zadeve, včasih-za posameznika življenjske važnosti, in tedaj ni važno, koliko zadev bo rešil, marveč kako jih bo rešil. Pri svojem delu mora sodnik ugotavljati tako imenovano materialno resnico ter bi naglica gotovo škodovala, kršili bi pa tudi s tem najosnovnejši princip sod nikovega dela, to je princip spoštovanja zakonitosti. To načelo zakonitosti je tako važno, da so njegovo pomembnost poudarjali naši po’itični in oblastveni voditelji. Princip zakonitosti pomeni šanje njihove časti, marveč golo maščevanje, ker so jih lokalni funkcionarji kot aktivisti ali partizani v času narodnoosvobodilne borbe razgalili, alj jim morda odvzeli kakšne zaloge živil za potrebe partizanskih enot ker jim {ih sami prostovoljno niso Iz vseh povedanih primerov lahko skratka napravimo zaključek: razni reakcionarji in ostali elementi stare družbe ha vse mogoče načine poskušajo, da našo socialistično demokracijo, zakone in sodišče izkoristijo za svojo ekonomsko afirmacijo in moralnopolitično rehabilitacijo V takih pogojih so postala sodišča brez dvoma teren zelo občutljive politične, t. j. razredne borbe. Glede pripada zadev na okrajnem sodišču v TrbovPah ie na splošno omeniti, da se ie na vseh oddelkih povečal Na kazenskem oddelku Je znašal pripad 217 kazenskih zadev (lani v istem razdobju 220). Iz tega opazimo, da kljub temu, da se je z uvel j avl je. njem novega zakona o kazenskem postopku, na osnovi kate- \ rega se je pristojnost okrajnih sodišč za nekatera težja kazniva dejanja zmanjšala, pripad znižal le malenkostno. Ker pa sodišče vrši po novih predpisih tudi preiskovalna oziroma poizvedovalna opravila, ki niso všteta v navedeni številki, se je delo na kazenskem oddelku mnogo bolj povečalo, kot je to bilo poprej, — Od vseh kazenskih zadev je bilo največ kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, in sicer 75 primerov, kar je nekako. 35 % vseh kazenskih primerov. V glavnem so ta kazniva dejanja obsegala na prvem mestu kazniva dejanja zoper čast po čl. 169 kazenskega zakona, na drugem > mestu pa kazniva dejanja razžalitve po čl. 1^9 tega zakona, medtem ko je bilo ostalih vrst kaznivih dejanj zoper čast zelo malo. če pogledamo v strukturo obtožencev in zasebnih tožilcev, ja opaziti — kar je ravno za ta kazniva dejanja značilno — da prevladujejo ženske. Pri še podrobnejši analizi pa ugotovimo, da gre v glavnem za takšne ženske, ki niso v službi, t. j predvsem za gospodinje. Pri vseh teh kaznivih dejanjih je prevladoval motiv maščevalnosti ln le v podrejeni vrsti resnična užaljenost. Sodišče se je pri teh kaznivih dejanjih posluževalo tega, da je pred g’avno obravnavo — ali v nekaterih primerih celo pred zaključkom te — skuša’0 stranke med seboi poravnati, kar mu je v dvajsetih primerih tudi uspelo. iNadalievanie na 4. strani! Važno opozorilo vsem naročnikom »Zasavskega vestnika“ Tej Številki »Zasavskega vestnika« smo priložili položnice za poravnavo naročnine za nai list. Večina naročnikov je že poravnala svoje obveznosti proti našemu listu ter se jim za to zahvaljujemo. Istočasno, pa prosimo vse tiste, ki nam šp dolgujejo na naročnini, da jo vsaj do 15. decembra t. L poravnajo. Postne položnice smo priložili vsem našim naročnikom. Tiste, ki imajo naročnino za letošnje leto že plačano, prosimo, da položnico shranijo za poi navo naročnine za prihodnje leto, ali pa jo dajo morda kakšnemu sosedu, prijatelju ali znancu, ki še ni naročnik »Zasavskega vestnika«. Sporočamo dalje, da bomo prihodnje leto na dan delavskega praznika, 1. maja, priredili že tretjič i veliko nagradno žrebanje Zanimivo zasedanje delavskega sveta na rud niku v Zagorju Dne 9. t. m. je bilo v Zagorju razširjeno zasedanje delavskega sveta rudnika, na katerem so bili navzoči poleg članov rudniškega ln mestnega komiteja njak lahko mnogo koristi podjetju, če ga pravilno in pošteno nagradimo, takega sploh čestokrat ne moremo zadostno poplačati. Ce bi kolektiv imel pra- ZK Zagorje tudi funkcionarji vilen odnos do tega vprašanja, sindikalnih podružnic in člani delovnega kolektiva. Kot gostje so bili na zasedanju tajnik Republiškega odbora Zveze rudarjev, sekretar OK ZK Trbovlje, da vsi organi v naši državi delajo podpredsednik OLO in še drugi. na osnovi in v okviru zakonskh pooblastil. Zakonitost je skratka stvar, ki si je brez nje nemogoč« misliti napredek naše socialistične skupnosti in ki je postala še posebno v sedanji fazj našega družbenega razvoja zelo pomembna; vsako kršenje zakonitosti in vsaka samovolja sta nedvomno zelo nevarni zadevi za koristi vse naše skupnosti m njen pravilni razvoj. Tudj trboveljsko sodišče je v svojem de'u težilo za tem, da je pr:ncip zakonitosti postal osnovno načelo za delo sodišča in je v i pomagajo, tem pogledu uspelo in doseglo uresničijo, prav lepe uspehe, kar dokazuje zlasti število razsodb, glede katerih so bile vložene pritožbe in so bile po višjem sod:šču od'očbe trboveljskega sodišča v večini primerov potrjene. Na žalost pa je treba ugotoviti, da so sicer posamezni primeri, vendar pa raz meroma še številni, kjer se princip zakonitosti ni upošteval, kar je bil zlasti pogost pojav v gospodarstvu — in prav to je eden izmed važnih razlogov porasta kriminala v gospodarstvu. V omenjenem razdobju je bilo na sodišču opaziti pojav, da so pošiljali vloge ali pa prihajali osebno ljudje, ki jim je ljudska ob'ast odvzela premoženje, ki so ga sedaj hoteli dobiti nazaj; to so zlasti ljudje, ki so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo, nadalje ljudje, ki v času, ko naša država še ni stala na ekonomsko trdni podlagi kot danes, torej v obdobju obnove, ljudje, ki niso sledili klicu in potrebam delovnega ljudstva ter z asti odrekali pra-. Vilno oddajo kmetijskih pridelkov nadalje raznj Špekulanti, ki so se rekrutirali iz vrst bivših trgov cev, ki so ljudski oblasti po osvoboditvi utajevalj svoje zaloge. Vsi ti so sedaj pod parolo, češ da se v naši novi državi uvaja zakonitost, z omenjenmi vlo eamj skušali doseči, da bi se jim premoženje vrni’o. Vendar pn kljub temu, da je sodišče vse te Primero zelo pazljivo obravnavalo, je le-to ugotovilo, da pritožbe niso bile utemeljene in razumljivo zato od omenjenih ni niti eden « svojimi zahtevami uspel. Nasprotno — pokazalo se je, da ti ljudje samo skušalo zlorabiti našo sod a’i stično demokracijo *a dosego svojih namenov. Pri delu sodišča »e je opazil Če neki drugi pojav: posamezni reakcionarni elementi so poskušali preiti celo v polit, ofenzivo. Vlagati so namreč začeli tožbe Proti posameznim lokalnim funk-cionarjem, bodisi oblastvenim ali Pd-tlJnim, zaradi žalitve in obre-| anj. Večkrat pa se je izkaza-‘°> da ni pravzaprav razlog, da *° U ljudje vlagali tožbe, vpra- Močan vtis je na navzoče na-, pravil govor tajnika Republl- | vanju, škega odbora Zveze rudarjev biti tov. Jožeta Pikla, ki je že uvodoma naglasil, da se morajo vsi člani sindikalnih organizacij seznaniti s sklepi XIV. plenuma Zveze rudarjev Jugoslavije, ki je bil oktobra v Trbovljah. Ti sklepi so objavljeni v posebni številki časopisa »Rudar«. Vsak član sindikalne organizacije, zlasti pa njeni funkcionarji so dolžni, da branijo na svojem delovnem mestu te sklepe in da se ti sklep) tudi — Sindikat mora budno spremljati delo delav-! skega sveta, mora imeti z njim boljšo povezavo. Člani DS in findiketa morajo seznanjati delovni kolektiv o vseh perečih gospodarskih vprašanjih in imeti z delavci tesnejše stike, i Vsak delavec mora poznati namen in pomen delavskega samoupravljanja. ! Govoreč o delovni disciplini, je govornik omenil žalostno res-■ nico, da kopač na svojem delo-| višču nfma danes zadostne avtoritete. Nujno je, da dobi nazaj tisti ugled, kot ga je imel včasih. Podobno je z rudniškimi nadzorniki, ki imajo mnogokrat pomanjkljivo praktično znanje. Nepravilen je nadalje v nekaterih primerih odnos do vodilnega osebja, t. J. do inženirjev in direktorja. Dober strokov- ne bi bilo toliko selitev vodilnega osebja, kot se je to zgodilo ravno na rudniku v Zagorju. Glede tarifne politike si moramo seveda biti na jasnem, da morajo biti razlike v nagraje-Jamsk) delavec mora za svoje delo sorazmerno boljše plačan kot pa zunanji delavec in to zaradi Izredno težkih tehničnih ln zdravstvenih pogojev, v katerih dela. V zvezi s tem je treba delavcu omogočiti. da bo vsaj en teden svojega rednega letnega dopusta preživel izven kraja, kjer dela, da bo spoznal tudi druge kraje in ljudi, da se bo ob lepotah naše domovine in naporih raznih naših delovnih ljudi navdušil za nadaljnje delo za Izgradnjo naše socialistične domovine. Delavski svet ln sploh ves kolektiv se mora v večji meri zanimat) za vprašanje komune, za vprašanje, kam gre denar, ki ga ustvarja rudar. Potrebno je graditi več stanovanj, posvečati več pažnje higiensko-tehnični zaščiti, boriti se za znižanje cen ln za znižanje proizvodnih stroškov in za zvišanje storilnosti v proizvodnji. V nadaljnji diskusiji so člani delavskega sveta in gostje razpravljali o nedavno objavljenem sklepu Zveznega izvršnega sveta, ki govori o povišanju plačilnega fonda za rudnike. Obsodili so tiste, ki So na nedeljskem zborovanju hoteli napraviti zmedo in razdor v delavskih vrstah, ki so na neverjetno surov način žalili sindikalne in druge funkcionarje. Velika sramota je za zavedno rudarsko delavstvo, da je del tega delavstva nasedel in verjel ljudem, ki nimajo z rudarji nič skupnega, ki ne naše socialistične graditve, ki gledajo samo na svoje ozke osebne koristi, za koristi skupnosti pa nimajo nobenega smisla in razumevanja. Pošteni rudarji bi morali take ljudi izločiti iz svojih vrst. za vse tiste naročnike, U bodo plačali naročnino za »Zasavski vestnik« za vse prihodnje leto, imajo pa tudi naročnino za leto 1954 poravnano, če so naš list prejemali (pri žrebanju ne bodo prišli v poštev tisti, ki niso še poravnali naročnine za Ust za leto 1953; tudi takih je žal še nekaj, ki jim bomo pošiljanje lista ustavili, neplačano naročnino pa izterjali Po našem pravnem zastopniku). Ne pozabite seveda, da Je vsak naročnik »Zasavskega vestnika« zavarovan za primer smrti po nezgodi za 10.000 din, za primer trajne nesposobnosti za delo ob taki nesreči Pa za 20.000 din, poleg tega Pa bo naročnik našega lista udelež- nik našega novega nagradnega žrebanja, ki bo po obsegu drugo leto večje, kot Je bilo zadnje, za kar Imamo že zagotovljeno več lepih dobitkov, o katerih bomo pisali pobliže pozneje. Naročite morda »Zasavski vestnik« za svoje znance, ki žive izven našega okraja, prav tako morda prijateljem, sorodnikom in znancem, ki žive v tujini, enako svojim sinovom, ki služijo svoj kadrovski rok v JLA in so veseli novic iz naših krajev. Opozorite prav tako svojega soseda ali prijatelja, ki še nt naročen na naš Ust. Naj ne bo družine v našem okraja, ki ne bi bila naročena na »Zasavski vestnik«! Uprava »Zasavskega vestnika' V prejšnji številki našega lista smo na prvi strani prinesli pod zgornjim naslovom notico, v kateri smo med drugim navedli, da imajo po sklepu zveznega Izvršnega sveta, ki Je dne 4. t. m, sprejel nekatere amandmaje k predlogu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, žene po možu, če je ob Obračunske plače rudarjev povišane ZBOR PROIZVAJALCEV OKRAJA TRBOVLJE POTRDIL POVIŠANJE OBRAČUNSKIH PLAČ RUDARJEV V petek, 12. t. m. Je zasedal ske plačne sklade za 20°/«, je Pokojnino bodo dobivale 40-!etne vdove 1 tem pismu z dne U. t. m. dodaja naš zvezni poslanec med drugim sledeče: »Dodajamo v informacijo, da se Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, ki ga pripravlja Odbor za socialno politiko in ljudsko zdravje Zvezne ljudske skupščine, nanaša samo na zdravstveno zaščito zavarovancev, ne pa na pokojnine, kajti problem pokojnin bo zajet v novem zakonu o pokojninah, ko bo prišel na dnevni red Odbora. Pokojnine so s tem zakonom o zdravstveni zaščiti ostale popolnoma nedotaknjene. Amandma Zveznega izvršnega ki ga navajate v listu, je vseboval samo termin »bračni drug«, « ne neko novo stvar in to le v zvezi z zdravstveno zaščito.« Izvirni tekst uvodoma navedenega amandmaja zveznega izvrš-nega sveta bomo prinesli v prihodnji številki »Zasavskega dnevnika«. Uredništvo. egla okoji njegovi 40 let, pravico do pokojnine. To .... notico smo povzeli po repu-zasledujejo bliškem dnevnem časopisju • (glej "'1' Slov. poročevalec št. 259 z dne 5. t. m., stran 1). Na to našo objavo pa smo dobili od zveznega poslanca okraja Trbovlje, tov. Lidije Sentjurc j sveta, pismeno opozorilo, da je zgoraj navedena vest neosnovana. V m. Je zbor proizvajalcev okraja Trbovlje, ob kateri priložnosti Je zbor razpravljal o odločbi, s katero je Zvezni izvršni svet pooblastil okrajne zbore proizvajalcev, da lahko povečajo sklad obračunskih plač premogovnikov do 30 °/n. Ker pa je zbor proizvajalcev že v začetku letošnjega leta povečal obračun- zbor proizvajalcev obravnaval samo vprašanje dodatnega desetodstotnega poviška na obračunske plače. Na tem zasedanju so grajali naše dnevno časopisje, ker je o tem povišanju pisalo na način, po katerem so si rudarji navedeno odločbo napačno razlagali. Tako ponekod niso upoštevali Pogled z Mrzlice, v ozadju tuiitiiguti Triglav — Kum (hoto Trbovljej že v začetku letošnjega leta odobrenega zvišanja sklada obračunskih plač za 20 °/o; spet drugod pa so si omenjeno odločbo tolmačili taiko, da velja dodatni preostali 10-odstotni povišek na dejanske zaslužke -rudarjev, ne pa pravilno izključno na obračunske plače. Pomanjkljiva objasnitev tega vprašanja v paših dnevnih listih in po njih tudi v naših revirjih Je rodila nepotrebno razburjenje med rudarji, kot je to prišlo posebno do izraza v Zagorju. Okrajni zbor proizvajalcev je na svoji seji pretekli petek soglasno potrdil 10-odstotno po-i višanje obračunskih plač rudar-I iev. Ker pa je dejanski zaslužek rudarjev višji kot pa do-I ločene obračunske plače, znaša ta povišica 7,3 •/• na dejanski i zaslužek, ki se bo rudarjem iz-I plačala v kratkem za pretečene mesece. Za bodoče mesece pa je posebna komisija, izbrana na širši seji sindikata rudarskih delavcev Slovenije, sklenila glede koriščenja povečanega sklada obračunskih plač v premogovni Industriji predlagati takšno nagrajevanje rudarjev, ki bo vplivalo na povečanje delovne storilnosti in povečanje proizvodnje v naših premogovnikih. Ljudska univerza v Trbovljah II bo priredila v četrtek, 18. t. m., ob petih popoldne v dvorani Doma »Svobode II« v Zg. Trbovljah predavanje »Kai vse i nam daje premog«. Predaval bo inž. Franc Jenčič iz Trbovelj. Planinsko predavanje v Trbovljah Planinsko društvo v Trbovljah ti je zadalo nalogo, da bo organiziralo za svote članstvo in tudi za širše občinstvo več predavanj a področja planinstva in alpinisti-ke. Tako je to društvo priredilo prejšnji torek popoldne v dvorani Delavskega doma predavanje znanega alpinista' Cirila Debeljaka iz Celja ki je predaval o »Vzponu v Francoskih Alpah«. Tega v resnici zanimivega predavanja se je udeležilo lepo število ljubiteljev planin in pmode. Plenum Zveze književnikov Jugoslavije končan V soboto. 13. novembra, je plenum Zveze književnikov Jugoslavije v Beogradu končal svoje delo. Smisel zasedanja ni bil v tem. kakor je dejal Josip Vidmar v zaključni besedi, da bi prišli do nekih definitivnih zaključkov bo pa kljub temu ostal važen datum v našem literarnem in kulturnem življenju, saj je po svojem demokratičnem značaju in po svojih plodnih rezultatih brez dvoma presegel vse dosedanje podobne razgovore. Bn je lep izraz tvornih prizadevanj v socialistični Jugoslaviji. »IM. It«jl|»n>k! zunanji nTnhter Me fino je o nelno«1*1 Kivletslt; robtidi Slede rseevronske konference ‘.iJstII. da potezo, ki n*| premi! potrdile« la londonskih sporazumov sre za i pariških Milan Vidic: (Nadaljevanje) Zagorski rudarji-pevci na obisku pri izseljencih v Severni Franciji Pred seboj imajo šestnajst uri ja, pri vhodu v hišo na sprednji daleč proč od jame, daleč proč strani so pa stanovanja ograje-od plinov, nevarnosti in nesreč, j na z vrtom in imajo svoj vhod. Prav zato se jim vedno mudi. I Prj družini, kjer sem stanoval, Ob lopi kopalnice stoji nešteto 1 so mi dejali, da je drug stano-motorjev, koles, na katerih so1 valeč Poljak in da žive v isti pritrjeni motorji, in celo avtomobilov. Avtomobilov, pravim, kajti neredki se pripeljejo na »šiht« z avtom. Seveda so to največkrat pazniki in tako ime--novanl višji sloji. In ob tem živahnem vrvenju mi je šinila v glavo misel, ki me je vztrajno zasledovala. Ce pri nas vidijo ljudje, da se nekateri vozijo v avtomobilih, ali pa če imajo na primer motorje, je to za naše ljudi nekak luksus. Ob takih priložnostih kaj rade nastanejo govorice: poglejte, v avtu se vozi, ta ni več delavec, ta si je že ustvaril dobre življenjske pogoje, ta je že prišel na lepše! Nehote sem se spomnil na domači kraj, na naš rudnik. Ko je tehniško vodstvo sklenilo kupiti avto, je med nekaterimi našimi rudarji prevladovalo mišljenje, da je avto nepotreben. In ko so nato videli rudniške uslužbence in delavce, da se vozijo z avtomobili, so marsikje stikali glave in besedičili vse vprek, seveda največkrat neupravičeno. In v Franciji oziroma v Lensu? Tam pomeni avto le prevozno sredstvo. Avto je le pripomoček, s katerim je mogoče delo ali posle hitreje opraviti. Cas je v teh krajih dragocena, če ne morda najdragocenejša stvar. Rudarji in ostali delavci stanujejo daleč od svojih delovišč, včasih cele ure. Ce bi hoteli pešačiti, bi porabili samo za hojo cele ure. Prav zato so jim motorji, motorji, pritrjeni na kolesih m celo avtomobili le sredstvo, s katerim prej dosežejo cilj. Ni hišj že petnajst let, pa še niso spregovorili drug z drugim niti besede. Pač zadosten dokaz, da so naši ljudje najraje eami zase. V Lensu se celo Slovenci ne poznajo vsi med seboj. O tem smo imeli priložnost se prepričati na koncertu, kjer so se predstavljali drug drugemu. Seveda Je to dokaj žalostno, kajti tako zadržanje zbudi v človeku že prvi trenutek boleč občutek, da naši ljudje niflo enotni. Nekaj nas je resnično izne-nadilo. Slovenska družina v Lensu je nekakšna strnjena celota. Med seboj se imajo res radi. Da, skoro v vsaki družini je žena tista, ki — kakor pravijo hudobneži — nosi hlače. Morda Je izraz malo trd, vendar povsem drž; in nisem našel druge primerne besede, ki bi to potrdila. Slovenska žena čuti, da je poklicana, da lajša tegobe, ki so jim Izpostavljeni njeni otroci, njeni sorodniki in mož. Ta družinska ljubezen in povezanost je globoka in nenehna. Ko družina odhaja k počitku, si med seboj podajajo roko ponekod se celo poljubijo. Ce kak član družine pride ali gre po kakršnem koli opravku, poljubi najprej očeta in nato mater In ta ljubezen se tudi žena v službi. — Posebno poglavje so stanovanja. Mladi zakonci čakajo po cela leta na stanovanje. Novoporočenci preživljajo medene tedne po hotelih, vendar pa mladim »koncem vsakdo nerad odda sobo. Stanovanja v mestih so silno draga, morda v Franciji najbolj. Pri nas Je v navadi, da sc mladoporočenci naselijo pri svojih starših pri njenih ali njegovih. Tega Francozinje ne marajo. Raje se naselijo še v tako majhnih in tesnih prostorih. Sele drugi dan, nekako po desetih dopofdne, se je jela zbirati pri »Patu« v njegovi majhni gostilnici prva skupina naših pevcev. Prihajal; so od vseh koncev in krajev in rastli, kot rastejo gobe po dežju. Bili so veseli in nasmejani in kar je glavno — spočiti in prespani. Večina jih je prišla v spremstvu članov družine, pri katerih so bili nastanjeni, kajti sami Se niso poznali mesta. — Ti sestanki so bili zanimivi. Tu, v teh majhnih prostorih so pravzaprav navezovali naši rojaki stike z našimi ljudmi, ki so hoteli zvedeti kar največ novic In podrobnih zanimivosti t življenja doma. Predsednik zagorske občin' tov. Lukač, sekretar mestnegt komiteja ZK tov. Ludoviko, tajnik rudnika tov Pečar in pod predsednik našega društva tov Ule so odšli na vljudnostni ob isk k županu Lensa in poslanci tega okrožja. 2e prej je tov Artič oz. društvo Jugoslovanov obvestilo francoske oblasti, dr pridejo na obisk v Francijo ro Jaki iz Jugoslavije. Sicer pa s' morajo vsi inozemcl priglasit' pri francoskih oblasteh že tako po prihodu. Zupan mesta Lensa in posla nec sta naše predstavnike spre jela ljubeznivo in nam prek' njih zaželela dobrodošlico. Ven dar sta oba predstavnika oblas* vljudno pojasnila, da kakšni po litičn; govori niso zaželeni. Ho teli so imeti celo prepise gcvo rov, kj so jih naši predstavni' imeli ob koncertu v dvorani • SaFeuminesu. Z veseljem st-župan in poslanec socialistične stranke pozdravila sklep da bosta naša dva pevska zbora popoldne pred spomenikom padlih položila vence in zapela žalostinke. (Nadaljevanje sledi) Odlok o stanovanjski tarifi na območju mestne občine Trbovlje -Jadski odbor mestne občine Trbovlje Po S. odstavku 20. člena in 2. točke 1. odstavka 78. člena Zakona o ljudskih odborih mest v VI. kategoriji 0,17 din, v VII. kategoriji 0,15 din, v Vin. kategoriji 0,13 din. 2. člen V stanovanjsko površino se in mestnih' občin" (Ur. list LRS šteje površina sob, predsobe, št. 19-80/52) je ljudski odbor hodnika v stanovanju, kuhinje, mestne občine Trbovlje v zvezi kopalnice, shrambe ln drugih j 16., 18. ln 95. členom Uredbe zaprtih prostorov stanovanja; o spremembah ln dopolnitvah ne šteje pa se površina kleti, 'Jredbe o upravljanju stanovanj- Podstrešja, drvarnice, pralnice, skih hiš (Uradni list FLRJ odprtih balkonov in teras ter it. 29-344/32) na svoji XXI. seji stopnišč in hišnih hodnikov. julija t. 1. sprejel ODLOK O STANOVANJSKI TARIFI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE TRBOVLJE 1. člen Stanovanjska tarifa se določi 3. člen Najemnino za vsako stanovanje po tej tarifi določi stanovanjska uprava za vsa stanovanja na območju mestne občine Trbovlje. 4. člen Dan, s katerim se bo začela i0 kategorizaciji stanovanj, ki zaračunavati najemnima po ie predpisana s posebnim odi o- predpisih tega odloka, bo ljud-kom ljudskega odbora mestne ski odbor mestne občine Trbov* občine Trbovlje, tako da znaša 1J® določil naknadno. 5. člen Ta odlok stopi v veljavo, ko ga potrdi Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ln bo objavljen v Uradnem listu LRS. Štev. 2516/17. „ Predsednik LOMO Trbovlje« Alojz Dular, 1. r. vrednost ene točke za 1 kvadratni meter stanovanjske po-1 vršine v posameznih kategorl-ah, kakor sledi: V L kategoriji 0,25 din, v H. ategorij; 0,24 din, v III. kate-•orlji 0,23 din, v IV. kategoriji 21 din. v V. kategoriji 0,19 din, feni fn t a no Zapor u IU*wa ^ u, 1JUHSM, Da”f.s se ®Pet oglašam.. P^- bilo. da bi v Zagorju namestili izraža ob vseh mogočih prilož- pommtl Pf moram, da nimam morda še eno ali dve javni uri. ,.« • ___ ravno veliko snovi. cm rijino« rrn«H» nolan, Usio Izpred sodišča Okradel ju je dejanja tatvine poldrag mesec zapora, povrniti pa mora tudi Pred okrajnim sodiščem v stroške kazenskega postopka. Trbovljah se je zagovarjal Jože K., sezonski delavec, stanujoč v Malni, okraj Maribor- Uradno osebo je razžalila , __ Pred sodiščem v Trbovlteh je okolica, ker je dne 27 oktobra obsojena na sMem dni za- , Bora ter na plačilo sodnikih skladišču gradbilišča v Podkraju £ Marija F., snaži ka pri iz zenske b.uze k, e b la last 2 stanu1oč; Latern št 96. tovarišice Z. F., njeno ročno t , j ,, rmsSh V tej ljubezni je mo- ravno ve,lk° saj se danes gostje našega kraja JL«nnS m* *er je dne 23. maja t. 1. na vla- čan prizvok osamelosti naših Z.^nJl8. .sem ,ž.e n?Plsa’ nekaj ?e.morai° orientirati PO času ^prLvoj^Nada^e ker' ie lan^ ku P*-®*1 železniSro P0®1*30 f' liudd ki se zavedajo da žive ,vrst;c v kin°reklami ▼ Zagorju, prmomba uredništva velia tudi U ^ ,Jfi dam lhost, potem ko je na istem Stu‘ci in da je zato še Ub°ga slovenščina! Pred dnevi za Trbovlje!). I leta. v oktobmvzd po- ; ^buioti močnik or>- mea tu.ci m aa jun je zato Zaaoriu vrtpli nemSlci film r. • .. .J fliOfr Izpod kozolca M F. v Brni-' A bolj potrebno razumevanje ln, »primaml jive zvezde« čeprav te . *J«Psw, cnknto ter si obote Dri- h11®1® odprta, m.,ičn.ka ža- iuAi starejši - čutijo, da s01 slovensk, naslov i ma precej stood klavnte# do Košenine, -fobtož^iec tfS sMi- 1Ca s P^tašklmi besedami, jim starši ne le vodnik, v tu- *no*tavfn ‘Jf u£2koT‘t: enkrat osnažil tud! ptečnike. kaj- *ču Sv^a detenTa v ceteti pri- Prav tak° 3e ob te3 P^^d jini, marveč ljudje, ki se v teh ®° I/rvatl® ti zadnje dni najdeš na odseku Lgl lalovarial Da se le daP ie žali!a tud? dežurnega miličnika čudo, da smo celo nune videli krajih ne počutijo doma in ki: lreba> da te ob(jržn. p°V'na”‘ ^estfwb Zobu ,klavn!ce — posta- ta kamjVa dejanla storil zato, P* -^t^zahteval1^ nte ^ribno na motorjih Pri nas bi tak ^„ox_v, spomm sUre, Ime mehiškega {;ima Mah !jar„^IU.r. formirali mestne številkami na majhen listič (po EkTj? „rP3' T»l?, p. „ 11BS ■£ •'««»»u zagovarjala pa se je, da ga je storile v vinjenem stanju, kar pa sedišče ni upoštevalo. stva, v najkrajšem času doma v krogu svoje družine. Marsikoga bo verjetno Zanimalo, kako žive, kaj počno slovenski izseljenci v času, ko so prosti siužbe. Pravzaprav Se 2S3T 22 tet. Kakor povsod, so naši ljudje razlikujejo od osta- tudl,v Franriji odnosi med obe-hb narodnosti, ta nve v teh ma spoloma svobodnejši. Dru- krajih. Našemu človeku je dom gafng Da Je podoba na pode. hram, kjer se počuti najlepse, žeijju tU je poroka še bolj od- 'jar je ed:ni gospodar, kjer je V;sna od gospodarskih razmer. P-ejšnU te^en Je Imel Izvršni bodočih komunah odbor Ljudske prosvete okraja; decembra, sejo, na kateri so ob- 10 din ... ravnavali ustanovitev Najbolj natančen čas kaže ura odborov LP, ki bodo zajemali ivin srareev . na stanovanjski hiši poleg rudni- področja bodečih komun naše- skfT‘k« -p-"!«. w *** * -*r— Francozi se v teh mladi. Povprečna moških je 24—26 saj je obtoženec kot te^ar za služil mesečno 9000 din. Obtoženec je dobil zaradi kazrivega 20 kg težki orirnež je vzel Odbore LP Jože H., delavec na rudniku v Trbovljah, stanujoč v Trbov-. ljah. Kolonija 1. maja, je 16. | septembra lanskega leta ponoči mestnih 1 Na «il *° razpravljal! nada- na rudniški žagi vzel 20 kg težki Ue, da društva pomanjkljivo primož v vrednosti 12.000 din priglašajo razne svoje prlre- in si ga prisvojil. Na poti do-ditve, prav tako se v premajhni mov p« je bil od organov LM meseca zavarovan pred vsemi nevšečnostmi, ki jih prinaša življenje zunaj, kjer čuti k»s svoje domovine, dih po domačih krajih, kajti vsi naši ljudje govore v svojem materinem jeziku. Tole bo v najlepšo ilustracijo: vsaka rudarska hiša je razdeljena na dvoje stanovanj. Polovica pripada enemu, polovca drugemu rudarju. Pravzaprav se stanovalca niti ne vidita, ker je ob polovici hiše zadaj na dvorišču tri metre visoka betonska ogra- Povezana je s posestjo zemlje, z dedovanjem in ostalim. Vedno bolj je pogost pojav, da s: podeželska dekleta raje izbirajo za moža razne orožnike, poštarje. železničarje, trgovce in podobno. Seveda je to v prvi vrsti želja po udobnejšem življenju. To velja predvsem za kraje, kjer smo se mudili mi. Kakor v nekaterih drugih deželah, je tudi v Franclji prišlo do tega, da žena ni več v toliki meri odvisna od m: ža Velikokrat je Dobro odrt« svinjske kože plačuje KOTEKS po din 200 odkupuje tudi kole domačih ________ ujcev S pravilnim ravnanjem s kožami ob kolinah boste lahko dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem pa boste pomagali usnjarski industriji do najkvalitetnejših izdelkov! plenum LP okrala Trbovlje, ki na r’ač!lo sodni tekih stroškov. 1 so se ga udeležili tudi zastopniki Svetov za kulturo ln prosveto pri naših mestnih ljudskih odborih. Og'0'uite v »ZASAVSKI VESTNIK”! Zaključek Tedna Rdečega križa v čemšeniku V nedeljo, 7 novembra, so nastopili podmladkorjl Rdečega imeli v prijaznem gorskem na- križa z gledališko igro »Vedež«. selju Cemšemk prav lep praznik. 1 Odprli so namreč v svojem kraju „ Z »tvoritvijo postaje zt prvo postajo za prvo pomoč, katero n >' “t*11™‘ P^editvami pridobitev so vsi vaščani toplo lKmv n<;*^nlku * ,V®T pozdravili. V popoldanskih urah ^ P°kazali- so pa tečajnice RK v Čemšeniku £„»'\ida “P®1^b.nih »-v živih Slikah prikazale, kaj so L-L-nLi-}*. fc f*, V® ‘k* se v tečaju za vaško žensko mla- organizac')a Rdeie9a k«'1*'‘-dino naučile. Po tem prikazu so D. B. (i V kljukastega JML križa Lora Russel (Nadaljevanje) Tako usodo so preživljali ti jetniki — običajni pošteni meščani, odtrgani od svojih žena in družin, čestokrat sredi temne noči natrpani v vlake ter po dolgem, mučnem potovanju nagneteni v taborišča, da v njih prično življenje sužnjev. Nihče — izvzemši morda najpogumnejši — si ni upal sanjati, da bo to suženjstvo kdaj prež -vel. Mnogi od njih so trpeli tako strašno, da so videli na svoji poslednji poti v krematorij srečno odrešenje od neznosnega trpljenja . .. Ko lord Russel opisuje »dečje farme«, ki so jih uredili v Nemčiji za novorojenčke ženskih letnic, navaja, kako je na neki takšni »farmi« v dveh letih pomrlo 400 novorojenčkov, na neki drugi pa v sedmih me secih 84 od sto, kolikor jih je bilo. To pog'avje končava pisatelj takole: »Stotine nedolžnih otrok je moralo umreti od bolezni in gladu, dokler niso izdihnili, in milijone Židov je moralo biti iztrebljeno. Vse to ni bilo važno toliko časa, dokler je pomagate izpolnitvi Hitlerjevega prerokova- I nja, da bo »tretji rajh« trajal tisoč let.« 7AKAI IP »BIC KLJUKASTEGA KRI2A« DOŽIVEL SENZACIONALEN j USPEH V ANGLIJI? V naslednjem prinašamo po-; slednji Izvleček iz knjige lorda Russela »Bič kljukastega križa«. Posamezni odlomki iz te knjige delujejo porazno tudi na nas Jugoslovane, čeprav smo podobna in večkrat še grša zverstva čutili sami na lastni koži. V Angliji pa je medtem ta knjiga postala senzacija prvega reda, dvignila prah v političnih krogih, medtem ko je lord Russel prejel velikansko število pisem bralcev knjige. Nesporni zak'juček, ki ga iz tega lahko napravimo, je, da so Angleži (da ne omerimo Američanov) na žalost še danes zelo slabo obveščeni o nacističnih hudp-i delstvih. * Lord Russel, 59-letnl pravni svetovalec britanske armade RAF in pomočnik vrhovnega tožilca Velike Britanije, ki je bil v povojnih letih v britanski okupacijski coni pristojen za vse obsodbe nad nacisti, je mora! zaradi te knjige — kakor smo to omenili — dati odpoved na svojo službo. * Vlada Velike Britanije je ob izidu knjige »Bič kljukastecra križa« izjavila, da ponovnega publiciranja nacističnih hudodelstev po visokem vladnem funkcionarju ne more dovoliti iz treh razlogov: 1. Knjiga bo okrepila odpor javnosti proti načrtu Vlade o ponovni naorožltvi Nemčije. 2. Knjiga utegne vznemiriti poMtike in šefe obrambe ZDA, ki težijo za tem, da se oborožitev Nemčije izvede brez kakršnega koli odlaganja. 3. Knjiga more okrepiti prott-nemško razpoloženje v Franciji, kjer je močna opozicija proti ponovni oborožitvi Nemčije. Lord Russel je na pismo lorda kanclerja, ki mu je v imenu britanske vlade skupno s prej navedenimi sporočili, da je njegova funkcija nezdružljiva z izdajo te knjige, odgovoril, da Ima pravico do objave le knjige ker se opira na resnične dogodke, ker ima povsem historičen značaj ln »ker ne vsebuje nobene informa-ctle »H miš’jenja zaupnega karakterja«. Ura'»V dovoljenje za pisanje takšne knjige |e lord Russel dobil že pred več kot dvema letoma in pol. Vse. kar ie naoisa). je-črpal lz objavljenih zar>’.sn!kov za sodbo voteim hudodelcem. Lord Russel je orepričan, da bodo ljudie nacistična ubotetva in hudodelstva za časa vojne kmalu pozabili, če v javnih knjižnicah ne bo kakšnega popularnega dete o tem. Da trn® lord Russel v tem prav, najbolj dokazuje delavnost določenih neonacističnih elementov v današnji Nemčiji, v kateri je pred nedavnim pričela tudi protijugoslovanske kampanje. Ti ljudje — o katerih minulosti ni treba govoriti — postavljajo danes na dnevni red vprašanje dozdevnega »slabega ravnanja« z nemškimi vojnimi ujetniki v Jugoslaviji. Ti ljudje predrzno natolcujejo Jugoslavijo in namerno porabljajo strahote, ki so jih Nemci v čara okupacije pri nas počenjali. TABORIŠČA smrti Za časa vojne so nacisti po najskromnejših ocenitvah pobili na osvojenih ln okupiranih teritorijih 12 milijonov moških, žena In otrok. Ceni se, da Je od tega števila našlo smrt v nemških koncentracijskih taboriščih 8 milijonov ljudi. V ta taijorišča so bili z okupiranih nodrači! dovedeni milijoni ljudi Tu »o jih mrcvarili, mučili 1" sramotili, puščali brez hrane ln končno iztrebili — ali V--V/V- »o N-n-1 reVl* »eli- minirali« z množičnimi umori v : '.inskih ce icah »RAZKUŽEVANJE« Malo poljsko mestece Ausch-w’1z (Oswlencin) z 12.000 prebivalci, ki leži kakšnih 250 km južnovzhodno od Varšave, je bilo pred vojno izven mej Poljske popolnoma nepoznano. Zemljepisni položaj mesta je zelo neugoden. Okrog njega so ribniki, kraj sam pa je močvirnat, smrdljiv in kužen. Tu so Nemci zgradili »Kon-zentrationslager Auschwitz«, kjer ja pred leti šlo skozi plinske celice Vsa! dan 10.000 ljudi. Po računih samega komandanta mesta je bilo na ta načir. ali drugače pobito nič manj kot 3 milijone ljudi... Lord Russel opisuje v svoji knjigi, kako je Himmler leta 1941 sporočil Rudolfu HBssu, komandantu Auschwltza, da Je Hitler napravil »končno rešitev« židovskega vprašanja. Dogovorjeno je bilo, da Je Ausch-wltz »kot železniško vozlišče štirih prog« najpripravnejšf kraj. Hoss je dobil rok štirih tednov, da pripravi svoj načrt... Ste/ilo transportov je pričeto naraščati in ker novi krematoriji do konca leta še niso bili zgotovljeni, so vse »nove pocšiljke« likvidirali v začasno zgrajenih plinskih celicah in nato sežgali v Jamah. Dve stari kmečki zgradbi, ki -♦a se nh.ite’j r>a samotnem kraju blizu Birkenaua, to her metlčno zazidali in opremili z močnimi lesenimi vrati. Transporti so prihajaili do vzporedne piroge v Birlcenau — ujetnike, ki so lahko sledili, so pa pcx5111n.il v laborlšče Ausch-wltz ln Birkenpu. Ostali, ki so mogli hodit., so morali Ul peg do bližnjih plinskih celic, bolnike ln ostale, ki so bili za hojo nesposobni, so pa dovažali semkai s kamioni. Pred navedenimi kmečkmd hišami so se morali vsi za neko pleteno zaveso sleči. Na vratih je visel napis »Desinfciktians-raum« (prostor za razkuženje), da bi ujetniki mis'ili, da bodo tukaj razkuženi. Ko so se ti nesrečniki slekli, so v skup'n a h po 250 polagoma vstopali v ta prostor. Vrata za njimi so so hermetično zaprla, s pomočjo speciai'ne priprave so pa nato spustili v prostor iz ene ali dveh škatel »Čvolon B«. Sestavina »Cyclona B«, ki so jo predvsem uporabljali v ta namen Je bila mešanica zelo strunene kisline. Cas za usmrtitev žrtev je P® okolnostih nekoliko kolebal, nikdar pa ni trajal dalje kot deset minut... DA SE PREPREČI PANIKA .. Cez pol ur so odprli vrata« mrtva trupla eo pa nato sežgan v jamah. Preden so ta t runda sežga’i, so jim odvzeli riale be in prstane. Vse kar je So preostalo, so natrpali na ka>-mione nato pa odpeljali do reke Visle ln zmetali v vodo. Prednji opis Je lz ročite, k* «. I«J«£ Počitniški dom na Partizanskem vrhu Čeravno letošnje poletje ni bilo posebno naklonjeno obiskovalcem naših bližnjih pianin-sk-h postojank, je gospodarskemu odboru Sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah vendar uspelo, da z dobro or^ni-vestnim in poštenim delom svojih uslužbencev v svo-jem Domu na Partizanskemi * * * * vi * 1 vrhu ter z obilno in ceneno za- j lugo najrazličnejših jedil in pijač privabi mnogo delovnih ljudi iz Trbovelj in ostalih krajev, predvsem iz Zagorja in Savinjske doline. Celo iz Avstrije je bilo poleti v Počitniškem domu na Partizanskem vrhu precej delovnih ljudi. Nadalje so se letos po daljšem presledku Pojavljali na Planini v manjših ta tudi v večjih skupinah turist; iz bratske republike Hrvat-ske, ki so pred letj redno prihajali na to priljubljeno planinsko postojanko. Mimo lahko trdimo, da je Počitniški dom »Franca Salamona« na Partizanskem vrhu opravil v letošnji poletni sezoni precejšnje delo s tem, da je Privabil nad 10.000 ljubiteljev planin prav iz vseh krajev, zlasti rudarje, jim nudil ceneno in dobro prehrano, udobna prenočišča ter sploh skrbel za njihovo razvedrilo. Pretekli mesec, ko je nastopila že tako imenovana »mrtva« sezona in m bilo večjega obiska, Je sindikalna podružnica rudarjev v Domu na Partizanskem vrhu postavila veliko in udobno kmečko peč ter s tem Izpolnila željo naših smučarjev hi lovcev kakor tudi ostalih rednih gostov v zimskih mesecih. Doslej je namreč ta Dom imel centralno toplovodno ogrevalno napravo, ki pa ni ustrezala svojemu namenu. Zaradi tega je gospodarski odbor to napravo iz spodnjih prostorov Počitniškega doma odstranil v celot; ter v jedilni sobi zgradil kmečko peč, v gostilniških Prostorih pa postavil veliko železno peč, ki bo letošnjo zimo Zamenjala centralno kurjavo. Za vse zgornje prostore Počitniškega doma, t. j. sobe za prenočišča in ostale prostore v prvem nadstropju pa bo gospodarska °dbor pripravil poseben kotel, enako bo poskrbel za popravo Pokvarjenih ogrevalnih agrega-t°v ter v celoti na novo montiral centralno ogrevalno -napra- Lepa gesta naše ljudske oblasti Iz Zagorja obiskuje precej dijakov gimnazijo v Trbovljah. Ce bi se vozili z vlakom, bi potrošili mnogo časa, ki ga nujno Potrebujejo za učenje. Ce bi se Pa vozili z avtobusom, k, vozi Pa relaciji Zagorje—Trbovlje in Pazaj, bi morali plačati 3640 din / *a mesečno karto, kar pa seve-'n.ne zmorejo. Te težave je P"§a ljudska oblast uvidela in * svojimi prispevki za kritje Prevoznih stroškov podjetju *Avtoprevoz« v Zagorju ’j sta prijazna zaselka naše občine. Od Poišmika sta oddaljena poldrugo uro heda, kar posebno občutijo šoloobvezni otroci, ki v zimske.n času često ne morejo po več dni v šolo. Ze pred drugo svetovno vojno so Ma-moljčani določili prostor, pripravljali gradbeni material te naročili načrte za svojo šo'o. Vojna vihra pa je preprečila njihova hotenja in ko so se ro končani vojni vrnili iz nemških taborišč, so našla samo porušena polja S pridnostjo so pa kmalu obnovili svoje domove, ki so jim v ponos in veselje. Tudi vsa let* po vojni so gojili željo, da bi čimprej gradili novo šolo Na mnogih sestankih so razpravljali o tej potrebi. kljivost odpravili, je moral Izvršni svet I.RS storiti zgoraj navedene korake in bo sedaj pravično razdeljeval vse učne moči po vsej republik, in tako tudi na »deželo«, kar je edino pravilno. Tako upajo tud* starši hrastniških gimnazijcev, da bo šola dobila zadostno število učnih moči in da bo s tem od-nraVien nereden pouk Posebno aktivni so postali v zadnjih letih, ko je njihov gradbeni odbor večkrat prosil . za pomoč na Okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah. Vse želje Pa bi seveda ostale samo želje, če jih ne ni podprl Okrajni ljudski odbor Trbovlje, ki Je obljubil vsestransko materialno pomoč, da bi tud* zaselki Dolgo brdo, Pre’.es*e, Podmilj, čebel-nik in oba Mamolja prišli do potrebne šole. V nedeljo, 7. novembra t L, so v volilni enoti Mamolj sklicali zbor volivcev, ki so se ga udeležili polnoštevilno prav vsi. Okrajni ljudski odbor Trbovlje so zastopali podpredsednik okraja in predsednik gospodarskega sveta tov. Viktor Bur-keljc, načelnik gospodarskega sveta tov. Maks CemP ter tudi okrajni Šolski inšpektor tovariš Herman Pečnik. Zbor je vodil domači predsednik tov. Ignac Žibret, prisotni pa so bili še tajnica občinskega liudskega odbora tov. Marija Kotar, tajnik občinskega odbora SZDL tov. Franc Jerman, tajnik elektrtfi-kacijskega odbora tov. Miro Juvan in oba domača učitelja V prenapolnjeni hiši Antona Potiska iz Podmilja se je ob 11. uri dopoldne pričel sestanek. Prva točka dnevnega reda je bila seveda gradnja šole na Mamolju Da bi Mamolj čani čimprej prišli do šole, so radi pritrdil* predlogu tov. Burkelj-ca, da bi za nekaj let preuredili stanovanjsko hišo tov Potiska v začasno učilnico Ker se je lastnik s tem strinjal ia bodo gospodarju v podstrešju uredili stanovanje, je bilo tako začasno rešeno vprašanje pouka na Mamolju. V prihodnjih letih pa bodo pripravili vse potrebno za gradnjo nove dvo-razredne šole. Na samem zboru so izvolili nov gradbeni odbor, ki si je zadal nalogo, da bo preskrbel težaško delovno silo in uredil vprašanje prevozov od glavne cest« do Podmilja. Preds^nik gospodarskega sveta pa je obljubil materialno pomoč v opeki, cementu In pohištvu, pa tudi pomoč v strokovnem vodstvu gradnje. Sklenili so, da bodo z deli takol pričeli, tako da bi bila učilnica še v letošnjem koledarskem letu že pripravljena za pouk. Volivce so govorniki seznanili z najnovejšimi gospodarskimi (Nadaljevanje na 4. strani) ra Pucova: Tiha voda Roman 0 ^ višlc* svoje vesele brezbriž-|e zgrmel na tla Občutek j P8rjenosti ga je obšel — spet tar!® ®ramoval In užaljen je bil vatj 1 tega, da se mora sramoto, ’ "ud nase in na Agato. Tr Plavila* gleda' v tla k° 9a Je tori?8 Posulo grem,« je zamrla njeno vprašanje. 'J'11 selo se vam mudi?« tako zelo.« bn*^Ud' Jaz grem na postajo — po opravkih.« ba CdlP 8« mu je nasmehnila. »t,.,’je vendar hotela kupiti M°J »jetfa \n 9a Použiti! In tačas se b'** l&s J??'0*aj ni spremenil niti za bi takega se ni zgodilo, da tli a'a pustiti to namero Saj kljuu1 0 oiogoče, da si je prejle Zažei ,,v°l;m neznosnim težavam lijijse a *'vetl še naprej — Jule ho?*! Je še pogledal ni! Pa saj lahk0 6 a "uireti in zato ji le bilo *li ta*«eno. če jo je pog’edal h|en; ** i® jezno rekla Toda Žila 'J! bolečinam se je pridru-Pred i °Va muka In svet. ki le *el, i a,ktm še tako zanosno ži-•Pet L, P°sta! v njej In okoli nle i »Pojdite že naprej Nočem da bi me spremljali.« Nasmehnil se fe s prisiljenim, nepristnim smehljajem Kako strašno podcenjevanje! V mučno zavest, da ga Agata zaničuje, se mu fe meša'a ogorčena radovednost, kaj neki ji je Novotny povedal o njem- »Tore| vam je vaš mož povedal, da .. « Sunkovito Je obrnila . glavo stran in mu s tem presekala besedo, »Obsojate me!« je vzkliknil, Vse v njej se je razblinjalo. Moj bog, kako ga le IjubMal LJu-ga je bolj kakor zvebčanje svoje duše on pa le ni Ifubil tako in zato ji je vnovič nostalo jasno, da ji ne preostane drugega kakor umreti V hipu ga |e vsega obvladala že!la da bi se opravičil In zableščal gred njo •Prisegam vam, da nisem kriv. Toda vi mi ne boste verjeli Kaj pa vam je do tega, če se mučim? Zabavalo vas |e ker sem bil ka kor nor na vas in to je bilo vse. Na skrivnem ste se ml rogali — vi in vaš mož Da saj ste mi že hita I^tcv I* tih In s pretrga- j dejali, da sem blazen Miad ze-u ^sorn je dejala: ' lenec ki se Je drznil vam ukra- sti poljub, ki je bil tako nespameten, da vam je predlaqal, naj z njim pobegnete... Sicer pa vas ne bom več nadlegoval. Od tod pojdem — kmalu Ne boste me več videli in samo včasih »e boste še smejali, ko se boste spomnili, kako ste mi uničili življenje.« Bil je mračen In ta trenutek je prav zares verjel v svojo grožnjo, da bo šel od tod. »Ljubim vas, Juliju*.« je rekla. Ah, sedaj |i je bilo že vseeno, če |o bo zaradi tega preziral in prav nič je nt brigalo, če je bilo sramotno ljubiti tako mladega človeka Saj je hotela umreti. Po tem, kar mu je bila priznala, ni hotela živeti niti do večera več. Obstal je kakor vkopan. Čeljust mu Je podrhtavala, zardeval Je in prebledeval Nekaj časa ni mogel verjeti, da bi bilo lahko zares Tonil Je v začudenju. Glej, nič mu nt zamerila, da se je tako napil in da ie bil potem pri debel) Zofki! Spoznal je, da to ni bilo zanjo važno, kajti nekaj b’aznega In čarobnega JI |e sl-lalo v očeh in smehljala se mu je. kakor da se ni nikoli nič zgodilo Tud| Francka mu tega ni zamerila — kako čudne so bile vendar ženske! Toda pozabllal je na Prancko, kajti tisti vroči in nežni žar v Agatinih očeh ga ie vsega prevzemal da mu ie šumelo 'n bobnelo v ušesih In mu Je srce raz bijalo z divjo nag'ico Ljubila ga je torej — osvojil si je torel to krasno nedostopno žensko in v vsei fari ni bilo fanta, ki bi se mogel z njim kosati! Sladkost zadoščenja mu je zalila grlo, da je težko požiral. Njeqova zavest, ki ie bila že tako nizka kakor pravkar pokošena trava, Je v burnem i zaletu zrastla nebu pod oblake, j Ljubila ga je — kako prečudovito! Vse, kar je sanjal, se bo izpolnilo. Oh, smejati se, smejati s^ na vse grlo! Ne, zavriskati na glas . Ne, samo dvigniti jo in jo odnesti nekam v gozd- Kako blazno srečen je btl! Ce bi Jo prijel za roke, samo malo? Toda po cesti so prihajali i ljudje. I Hodila sta brez besed naprej : in zelo hitro — skoraj tekla sta. i Potem sta se vsa upehana ustavila Pogledala sta se. Pred silo tega pogleda ni bilo več moči uteči. Pokimala sta si, zmedeno se smehlialoč. na ustnice so jima vrele hešlde, ki Jih nista Izgovo-i rila. Tista vrata, ki so držala v * prenovedano deželo, so se pred ' njima odnrla te za njima zopet j zaprla Piianost le stonlla Tull-J lusu v g’avo Zdai nama zares ne preostala drugega, kakor, po- * begnitl nekam daleč' |e pomislil In vprašal je: »Kdaj poideva od tod?« Dvanajsto poglavje I Mušhauzerjeva hiša je stala ob vznožju hriba blizu postaje in je * svojimi malimi okni zrla v Rečico, ki te je nekaj lučajev od tod izlivala v Savo. Potok se Je pred hišo razširil, tekel je leno in brez šuma, po umazani površini njegovih voda pa so se preganjal) sivi mehurji. Prazni, ozki travniki, nebo zakrivajoče stene hriba in mrke stene gozdov onstran Save — vse je bilo brezupno. • Da se je padar Mušhauzer nastanil na tem turobnem kraju blizu postaje, k| je bil vrh tega eden najmanj obljudenih predelov zabukovške fare, je malo ustrezalo njegovim poslovnim koristim. Toda hiša, v kateri je prebival, je bila nekoč že last njegovega očeta ln Mušhauzer si nikakor ni mogel misliti, da bi živel kje drugje. A kljub temu da Je živel Mušhauzer izven naselja, mu vendar nikoli ni zmanjkalo dela, kajti v Zabukovju tiste dni ni bilo zdravnika. Kadar se je ljudi lotevaj bolezen, so prihajali po pomoč k Mušhauzerju, kajti njegova »lekarna«, prepolna domačih tn tujih zdravil, je slovela po vsej dolini. Tisto dopoldne je Agata stopila v vežo Mušhauzerfeve hiše samo zato, da bi imela pozneje izgovor, čemu je šla do postaje. Ta veža je služila padarju obenem kot prodajalnlca, vaa le bi’a zastavljena t policami in zabo*čki Nekaj časa je morala čakati, da je prišel padar Ko je stala sama v tem temnem tihem prostoru *n so v ntej odmevali zvoki Julijusovega glasu, prvi hip ni vedela, po kaj je sploh prišla. Mislila je na Julijusa in na to, kai Ji Je govoril, a ni se več spominjala njegovih besed, samo srečna je bila. »Dober dan, gospa Novotny-jeval Kaj je? Ste mar bolni?« je vzkliknil Mušhauzer, ko jo je uzrl. Poklonil ee ji Je skoro do pasu. Namesto oči je imel dve gubi, izpod katerih eo mu nemirno sijale zenice, črne in okrogle kakor zenice kakega ptiča Tudi njegova glava je imela nekaj ptičjega, tako drobna je bila, iz globokih gub obraza pa mu je štrlel nos, podoben kljunu. I Iztegnil je proti njej svoje dol-! ge koščene roke. V želji, da bi se izkazal kot zdravnik, jo je držal za zapestje, preštevajoč utrip njene žile,, a izvila se mu je. | »Prav nič mi ni,« je zajecljala in kar srh je šel po njej, tako zoprna ji je bila bližina tega živega ptičjega okostnjaka »Prišla . sem po... « Ustavila se je Saj . ni bilo mogoče, da je prišla po | strup, da bi sl zavdala! Ni bilo mogoče, da je še pred kratkim imela takšne misli, ko je ta tre-, nutek bila brezmelno srečna! V ; niel se je širila radost ki bi hotela objeti svet te kar drhtela je od želje, da bi ves svet živel in te veselil tvojega življenja In i priprla je oči, kakor da jih upira v nekaj daljnega, v razkošno podobo tvojega novega življenja ob Julijusovi strani, v podobo, td ni imela stika z resničnostjo. (Dalje prihodnjič) Vsako kršenje zakonitosti in vsaka samovolja sta zelo nevarna pojava za koristi vse naše skupnosti in njen pravilni razvoj (Nadaljevanje s 1. strani) : bilo samo Štiri, so bila vsa štor-Ce pogledamo po vzrokih, ki Jena ir malomarnosti. Tu je šlo ■o dovedli obtožence ha zatožno kršitev cestnoprometnih pred-klop zaradi teh kaznivih dejanj, P‘sov in Je kot posledica nastala vidimo, da gre v glavnem za iz- Skoda na premoženju splošnega ginitev manj ali bolj važnega ljudskega imetja, ali pa za nevarnost za ljudi. Ostala kazniva dejanja, ki jih je sodišče še obravnavalo, pa so bila zastopana še v znatno manjšem številu kot predmeta, nagajivost otrok, nestrpnost proti njim, nevoščljivost nasploh, ljubosumje poročenih in neporočenih žena ter na zadnjem mestu velika stanovanjska do sedaj omenjena. stiska ki je v trboveljskem okraju zaradj industrijskega ka- Kakor že rečeno, je sodišče po določilih novega zakona o rakterja tako značilna. Le redki i kazenskem postopku pristojno so bili primeri, da je obtoženi !udi za reševanje poizvedovalnih prišel dvakrat na zatožno klop zaradi tovrstnih dejanj. Kaznovalna politika pri teh kaznivih dejanjih je bila zelo stroga, saj oziroma preiskovalnih opravil, ki jih ie sodišče rešilo v I. oolletju t. 1. 30. Sodniki tukajšnjega sodišča so pa tudi sodelovali pri je bila denarna kazen v znesku ; ogledu kraja dogodka, pri raznih 3000 din že malo mila kazen in niso bile redke denarne kazni nad 5000 din. Taka kaznovalna politika Je bila v primeri z drugimi sodišči zelo ostra, vendar je bilo to potrebno glede na mnogoštevilnost tovrstnih kaznivih dejanj in pa na značaj žaljivk oziroma obrekovanj, ki so bila predmet teh kaznivih dejanj. Kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje je bilo 67 primerov. Ta kazniva dejanja v nasprotju z ostalimi kaznivimi nesrečah, tako pri delovnih kakor tudi pri prometnih nezgodah, in sodelovali nadalje pri številnih obdukcijah. Pri izrekanju kazni je imelo sodišče v vidu vse namene kaznovanja po členu 3 kazenskega zakona, pri čemer pa je seveda upoštevalo tudi vse subjektivne oko'nosti vsakega posameznega primera, ki so se med glavno obravnavo ugotovile Najvišjo kazen Je sodišče odmerilo z 2 letj in 7 mesecev zapora. Pogojno kazen je sodišče izreklo v 48 dejanji naraščajo. V glavnem je bj^™er'b', ,r Predstavlja kakšnih šlo pri teh kaznivih dejanjih za "" ali male tatvine in to na večjo manjšo škodo splošnega ljudskega premoženja, v manjši meri pa za tatvine, storjene na škodo zasebnega imetja. Pri kaznivih dejanjih, storjenih na škodo splošnega ljudskega premoženja, je bilo opaziti, da obtoženci niso čutili prave razlike med splošnim ljudskim premoženjem in zasebnim imetjem. Poudariti pa je treba, da se tega v polni meri niso zavedali niti oškodovanci sami, saj nihče od oškodovancev oziroma bolje večina od njih ni storila potrebnih korakov,' da bi se splošno ljudsko premoženje že pred storitvijo kaznivih dejanj primerno zaščitilo — niti ni so- vaie so pravde iž obveznega prava, od rodbinskih zadev pa v dila večina od njih za potrebno, glavnem preživninske pravde, da bi nadaljevanje teh kaznivih Bll° ie tudi nekaj lastninskih 22 % vseh izrečenih kazni, iz česar je dokaj jasno razvidno, da vodi sodišče razmeroma ostro kaznovalno politiko. Pred sodiščem so se zagovarjali le Štirje obtcženci-mladoletniki. Pritožbe so večinoma vlagal) obtoženci ip le izjemoma tudi zasebni tožile) oziroma javni tožilec. Pomilostitvenih prošenj je sodišče prejelo v prvem polletju devet, od katerih pa ni bila ugodno rešena niti ena. Kakor na kazenskem, tako se je tudi na civilnem oddelku znatno dvignil • pripad pravdnih zadev, in to v primeri z lanskim letom za 40 odstotkov. Prevlado- nadaljevanje de'anj preprečila. To njihovo nepojmovanje važnosti splošnega ljudskega premoženja se je jasno pokazalo tudi pri glavnih obravnavah, kjer se je večkrat pokazalo, da zastopnik pravd. Na civilnem oddelku so opravljali tudi pravno pomoč. Zlasti so se tu reševale zadeve zasliševanja prič o delovnih razmer-rah delavcev in uslužbencev. Sestavljale so se pa tudi tožbe, pri- JoškodoCaneg7“podjetja n"mogel ‘n' odgovori na Pri,ožb«- Med tožbami je niti počakati do konca glavne razprave da bi slišal, če je sodišče premoženjskopravnemu zahtevku podjetja ugodilo ah ne; še hujši primeri pa so da podjetja premoženjskopravnih zahtevkov sploh niso prig'ašala. Kot tretja, večja skupina kaznivih dejani so bila kazniva dejanja zoper življenje in telo ki jih je bilo po številu 53. V glavnem je šlo pr) teh kaznivih dejanjih za kazniva dejanja lahke telesne poškodbe. Tudi pri teh kaznivih dejanjih je sodišče uvedlo zelo strogo kaznova’no politiko, ker so tudi ta kazniva dejanja prav na področju trboveljskega sodišča zelo pogosta. Večino teh kaznivih dejan) storijo obtoženci v vinjenosti, zlasti nočnih urah, ko popivajo Je bilo precej upravnih tožb na Vrhovno sodišče LRS teT pritožb na Vrhovno sodišče FLRJ v Beogradu, zadevajoč delovna razmerja delavcev in us'užbencev ter pokojninske zadeve. Pripad na nespornem oddelku je izkazal število 544. kar je vsekakor zelo visoko število glede na prejšnja obdobja. V zemljiški knjigi pa se je izkazal povečani pripad s 1210 zadevami, od katerih je večina že rešenih. Delo okrajnega sodišča je bilo — lahko trdimo — kljub vsem objektivnim težavam, ki Jih je sodišče imelo, uspešno ter je potrebno, da bo v bodoče še boljše, da mu nudijo pomoč vsi organi kakor tud) državljani. Boriti se je namreč treba proti vsem ti- v nečmh urah, ko popivajo na j ^ pojavom in Napačnim nazi družbah V 2ak ,uSenlh | ranjem. ki mislijo, da je Todstvc sodstvo Četrto mesto kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo, ki jih je bilo vsega šest primerov. Tu je šlo predvsem za kazniva dejanja nedovo'jenega trgovanja, kaznivo dejanje uničevanja gozdov. kaznivo dejanje nevestnega gospodarskega poslovanja, združenega s poneverbo. Kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja, ki jih je prepričanja, da je sodišče organ ljudstva, ki z delavskim razredom na čelu gradi v svoji državi socializem. R M. FOTO VVEISS, TRBOVLJE naznanja cenj. strankam, da od 1. nhvembr.’. t I. dalje ni več v podjetju v službi terenski pomočnik tov Vlado Benko. FIZKUITURA IM ŠPORT Rudar (Trbovlje) : Rudar (Velenje) 5:1 (3:0) V zadnji prvenstveni nogometni tekmi je domači Rudar zasluženo premagal svojega soimenjaka iz Velenja. Na stadionu ŠD Rudarja se je zbralo v nedeljo preko 1500 ljudi, ki so bili v glavnem z igro zadovoljni, ne pa s slabim sodnikom Hermanom iz Maribora. Moštvo Rudarja je to pot igralo v svoji običajni postavi razen Trauna, ki je poškodovan. Gostje iz Velenja so nastopili nekoliko okrnjeni, vendar smo pričakovali od njih več, saj so prejšnjo nedeljo premagal; Soboto z visokim rezultatom. Bivši igralec Rudarja Hudarin ni mogel nič storiti proti odličnemu Soriu in Florjancu v obrambi. V napadu so ugajali Jerše, Perc in Ameršek, trudil se Je Buikovec, medtem ko Opresniku igra ni šia izpod rok, kar je razumljivo, saj ga je ovirala poškodba iz Ptuja. Gol je dal Jerše v 11. minuti (to je bil prvi gol tega igralca v jesenskem prvenstvu). Perc je povišal rezultat v 39. minuti •na 2:0, medtem ko je Butkovec v 43. minuti Iz prostega strela 53. minuti, Perc ponovno v 72. minuti, takjj nato pa je leva zveza gostov v 73. minuti dosegla častni gol, na kar se je tekma končala s 5:1 v korist domačih. -ar. Izdatna zmaga Rudarja proti Celju V nedeljski tekmi v malem rokometu so igralci Rudarja uspešno nastopili proti ejtipi iz Celja in jo tokrat premagali z visokim rezultatom 26:9 (14:4). Najboljši v ekip) Rudarja je bil napadalni igralec First. Celjani skozi celo tekmo niso predstavljali resnega nasprotnika, kar je precej čudno za večkratne prvake Slovenije. Proletarec : Aluminij (Kidričevo) 3:2 (2:1) V nedeljski prvenstveni tekmi je zagorski Proletarec po zaslugi sodnikov Brunška, Hals-fingerja in Jordana koma.) premagal moštvo Aluminija s 3:2. Glavni sodnik nogometne tekme Brunšek iz Celja po mnenju Zagorjanov ne zasluži, da sodi tekme republiške lige. Domačini So malo pred koncem igre dosegli še en gol, ki ga pa sodnik zaradi dozdevne offside po- me iz čiste offside pozicije zmanjšali rezultat igre na 3:2 za moštvo Proletarca. Vse tri gole za zagorsko moštvo je dal Ogrinc. Bratstvo : Kovinar (Store) 3:0 (1:0) RAZSTAVA »DRUŠTVA REJCEV MALIH ŽIVALI« Agilno društvo »Rejcev malih živali« v Trbovljah je odprlo v nedeljo na telovadišču TVD Partizan v Trbovljah »RAZSTAVO MALIH ŽIVALI« Razstava bo odprta do 21. novembra vsak dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Obiskovalci razstave ne pozabite, da je obisk povezan s srečolovom. Naj ne bo nikogar, ki bi zamudil ogled razstavel "V . Šport v Trbovljah Prvi nastop kegljačic Rudarja Minulo nedeljo, 7. nov., 6ta se na dvosteznem kegljišču SD Rudarja v Trbovljah srečali v prijateljskem tekmovanju v kegljanju ženska ekipa Betona iz Celja in kegljačice Rudarja. Mlada ženska kegljaška ekipa Rudarja, ki vadi komaj tri mesece, se je dokaj uspešno upirala izkušenim kegljačicam Betona. V prvi tekmi so bile zelo uspešne kegljačice Rudarja in dosegle rezultat 157:152 klinov, v drugi rundi so pa Celjanke dosegle zmago s 188:151 podrtimi klini. Skupni rezultat 340:303 gre v korist tekmovalk Betona. Akoravno so bile domačinke za 32 klinov Slabše kot Celjanke, je ta rezultat kar lep usoeh za kegljačice Rudarja. — Želeti bi pa bilo. da bi tudi moška kel;a-ška ekipa tu in tam nastopila v tekmovanju ne pa da spi spanje pravičnega. lepo plasiral žogo v levi kot. j zicije ni priznal, medtem ko so Butkovec ie bi! spet uspešen v' gosti e tik nred 7/’k’uičkom tek- Nagradni besedni kvadrat za pionirje Vodoravno: 1. jagoda, 2. poet, 3. del hiše, 4. hrib pri Ljubljani, 5. reka v Bolgariji (tudi žensko ime), 6. mesto ng Primorskem. — Diagonalno boš dobil ime sladke pijače. Črke: AAAAAAAA, CCC, D, E, G, H, IIIIII, KK, L, MM, NNN, OO, P, RRR, S in S. Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti. Tudi to pot bo dobil izžrebani rešitelj našega nagradnega kvadrata lepo knjigo v spomin. Re- Na Mamolju bodo dobili šolo (Nadaljevanje s 3. strani) in političnimi vprašanji. Važna točka dnevnega reda je bila nadalje izbira in vključevanje v bodoče komune. Volivci v Mamolju 90 se odločili, da bodo enotno zastopali stališče občine Polšnik ki se 1e odločila za vključitev v komuno Zagorje. Na zboru so rešili Se vprašanje popravila in preureditve vaškega pokopališča in 'drugje pereče probleme. Prav gotovo bo ta nedelja ostala vsem prebivalcem okoMša Mamolja še dolgo v prijetnem spominu, saj se je začela po dolgih letih uresničevati njihova velika želja, da bi dobili svojo šolo. J P. šitve nam dostavite do nedelje, 28. novembra opoldne. Rešitev magičnega kvadrata iz prejšnje številke Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz prejšnje številke našega lista se glasi: 1. dopis, 2. obara, 3. pamet. 4. Irena, 5. satan. Dobili smo lepo število pravilnih rešitev, za katere se našim mladim bralcem zahvaljujem. Žreb je prisodil tokrat darilo pionirju Stanko Govejšku, učencu 4. razreda osnovne šole v Zagorju, ki naj pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno nagrado. Naš obveščevalec Tečaj esperanta Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanta. Prvo lekcijo pošlje prot) prlložltvt 50 din Zveza esperantistov Slovenije v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Kino Zasavje« »Svoboda — Trbovlje predvaja v sredo in četi tek ob 17. in 19. uri francoski film ,.TRENUTEK RESNICE" V soboto ob 17. in 19. uri, v nede’io ob 15., 17. ift 19 uri in v ponedeljek ob 17. in 19. uri bo nn sporedu argentinski vAVfTrn ,.KALNE VODE" V nedeljo ob 10. uri dopoldne matineja za mladino: »TRIJE MUŠKETIRJI« Kino »Svoboda-Center« Trbovlje I bo imel na sporedu danes v sredo in jutri v četrtek angleški film »IZOBČENEC Z OTOKOV« Od sobote do ponedeljka pa bo predvajal nemški film »DVOJČKI« V nedeljo dopoldne ob 10. url bo izredni spored, domači film »BARBA 2VANE« Kino »Svoboda« Trbovlje II bo predvajal ameriški film »VRNI SE MALA SHEBA« Predstave od sobote do ponedeljka. POTUJOČI KINO LP TRBOVLJE bo predvajal od 19. do 23. novembra 1954 japonski film »V gozdu«. V petek, 19. novembra, ob 18 liri na Dolu pri Hrastniku; v soboto. 20. novembra, ob 17. uri v Zidanem mostu, ob 19.30 v Lok; pri Zidanem mostu; v nedeljo, 21. novembra, ob 10. uri v St. Gotardu. ob 14.30 v Kolovratu, ob 18. uri pa na Vačah; v ponedeljek, 22. novembra, ob 17 uri v Izlakah, ob 19,30 pa v Mlinšah; v torek, 23. novembra, ob 17. uri v Čečah. ZARADI SELITVE prodam no-v0 spalno In kuhinjsko pohištvo za denar ali denarni ček. Nas’.ov v uprav: lista. PISARNIŠKO MOC sprejme V službo Okrajno sodišče v Trbovljah. Pogoji: primerna šolska izobrazba, zlasti pa obvladanje strojepisja. Interesent) naj se osebno zglasijo pri predsedniku okrajnega sodišča v Trbovljah do 30. nov. r; Trgcvsko podjetji »Preskrba« v Trbcvjah obvešča cenjene potrošnike, da lahko koristijo CSj 2 'I, popusta na kupljena živila in vse ostalo blago od 15. novembra do Sl. decembra 1954, ln sicer v poslovalnicah: DELAVSKI DOM, RETJE (pri Prelogarju), TEREZIJA (pri Razboršku), TRBOVLJE II., (pri Kukembergu) ln v BEVSKEM (pri Milerju). Potrudil) se bomo tudi v bodoče za dobro postrežbo in so borili za znižanje stroškov, v dobro delovnega človeka. K VELIKEMU PRAZNIKU H- Dnevu republike VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENE ČESTITKE! KOLEKTIV IN UPRAVA • TRGOVSKEGA PODJETJA »PRESKRBA« V TRBOVLJAH Vinko Možino. »Ko/ pa ti je, za vraga?« »Menda bo od legate,* je rekel Mirko in pokazal opečeno dlan. •Tl $I pa ret norec,* je Nui/o Tonu. »Takoj skočim po Majdo, da ti ob Lete.* »Zakaj po njo?« •Zalo, ker je bolničar padel/* »Potem pa ni treba . * •O seveda, takole mitlii, da boi trmoglavil,« se je razjezil Tona in skočil po travniku. Kmalu se je vrnil z Majdo. •Saj ni nič,* je rezko povedal Mirko in rkrival levico pod pazduho. •Pojdi in skrbi za ranjene.* •Najprej bom pogledala opeklino in če ret ni nič posebnega, potem bom pa šla,* je odgovorila Majda Ker te le Se branil, mu' je s silo poravnala dlan Zdaj se ni mogel več upirati Tona je skočil po vodo, Majda pa mu je namilila rano In spretno obvezala To le napravila tako spretno, da se fe Mirko začudil Vendar pa je nt pohvalil, kaj Se. da bi se ji zahvalil za njen trud To le Majdo hudo potrlo Brez besed se /e poslovila • Vtai hvala bi II lahko rekel, te j! že ne privoščit prijazne besede,* ga je oStel Tona. (Nadaljevanje) •Tišina/* je zavpil Mirko. •Mini ne bo zaradi žensk nihče solil pameti. Jaz že vem, kako le treba z njimi ravnali.* •Figo veil* je zagodel Tona. •Tona?* •Ze grem. Saj te ne bom butal s tabo. lmai pretrdo bulico. Prav pa to n il* Tona je odiel k četi. Predobro je vedel, da samo on lahko govori s komandirjem, da samo njemu dovoli, da ga včasih oSteje Zoper nlegov smeh je bil Mirko s svojim hrupnim, odločnim nastopom največkrat brez moči. , Zvečer te je druga četa spet vrnila v vat. Imenllon so jih pogostili. saj so dobili poleg dobre večerje Se porcijo vina Celo harmonikarja so si Izposodili iz prve čete In Majda le kot edina ženska morala plesati z vsemi, ki so količkaj znali po taktu postavljati noge. Vino je tudi Mirka razž-vtlo. Poslal je dobre vo//e, te šalil z borci In II so se šalili z njim Tona se je prilepil h komandirju kakor klop In ga niII za hip ni pustil samega. Dolgo je veseljak premlšllal, ali bi mu odstopil tvoje vino ali hi ga rale sam soli Ni se mogel lakol odločiti. Vino je Imel rad, rad pa bi videl tudi komandirja mehkega, voljnega. Iz katerega bi potem z lahkoto Izvlekel stvari, ki to ga zanimale. Končno je zmagala radovednost. •Na, Mirko, pijl* mu je rekel ln ponudil tvojo čutaro •Kar pij, dokler ne prideš do dna.* •Meni da odstopiš tvoje pl noš* se je začudil komandir. •Rad te imam, prlmo/duš, da te Imam rad kot sina,* je odgovoril Tona In na oči se mu je prikradla solza. Sam n/ prav vedel, zaka/ se le raznežil. Ali mu je bilo všeč, ker je komandir opazil njegovo žrtev, ali pa so se mu za hip obudila očetovska čustva Najbrž je bilo oboje In veseljak si z razmišljanjem nt trt glave. Ponu/al le Mirku, dokler ni nlegove čutare izpraznil. Mirka je vino zmagovalo Poslal je otročji; še mah, pa bi se vrag vedi zakaj razjokal. Tohu j je uspelo, da ga je odvlekel na , ležišče In se š« sam utaboril po-I leg njega. Nekaj časa le slepo-! mišil, se pogovarjal z njim, o Čemer je pač naneslo, nato pa le udaril kar naravnost. • Veš, Mirko, rad te Imam kot sina.* je spet ponovil z mehkim, vabljivim alasom Tona. Zdaj /e zv'torepil in nič več se mu nt utrnila soha. *Ne razumem na, zakaj žpnsk ne maraš Menda še sploh nisi .. « • Al, ne bi rale rnvori/rj o domu?, ga le ravrn>1 Mirka, vendar z glasom, ki je obetal, da ga To- novo vprašanje m preveč razdražilo in da bi se navsezadnje lahko tudi o tem pogovorila. •Mene pa ret zanima in pomagal bi tl rad,* je vztrajal Tona •Pomagal,* te je grenko nasmehnil Mirko, •meni, pa pomagal? . ..* Tona je molčal In tudi Mirko je molčal Pretekli sla minuti, j dve, preden je Mirko spet spre-i govoril. J »/me) »em brata, partizana,* je začel s krčevitim, raztrganim glasom, ki ga je dušil v grlu, pripovedovati Mirko, »ti ne veš, j kako rad tem ga imel. E j, to je bil partizani Izkrvavel je, ker se je bolničarka zbala krogel in se je skrila .. . * •Dobro, to /e bila ena,* mu je ugovarjal Tona In se stisnil k , Mirku. •Niso vse takšnel* j »Sreča/ sem tudi druge In se prepričal, da ženska ni vojak. Ne vem, čemu sililo v brigado. Zakaj silijo v nekaj, kar ni zanje. j Niti njihovi hrabrosti ne verja-1 mem To delajo le, da se postav-, //a/o. V srcu pa ni nobena pogumna.* •Tišin o hrabrosti, to le sploh — kako bi rekel? — nekako dvomljiva stvar Vidiš, tudi jaz nisem hraber, a se vendar tolčem. Tovariši gredo, pa grem še faz. To so zamotane reči. NI, da bi jih metal vie v eno vrečo.* Dolgo sta Se novo-Vn )n la razgovor /u je bol/ zbližal kot leto dni poznanstva Mirka /e bilo sram, da bi zaradi opeklin šel k bataljonskemu bolničarju in ga je tudi posle/ prevezovala Majda. Nekaj dni se nista pogovarjala, nato pa so bili njuni pogovori zadržani, pogosto strupeni. Majda je predobro vedela, kako malo ji fe komandir naklonjen, kako rad bi te je znebil. Saj zaradi njega bi čelo kar lahko zapustila. Toda navezala se i je na borce, jih vzljubila In zdaj bi ji bilo najhuje, če bi morala po sili stran, ln če bt te to navsezadnje le zgodilo, je hotela, da bi komandir občutil, da ni niti za hip popustila, da ona ni ena izmed folzavih deklet, ki obupajo \ ob vsaki najmanjši težavi. Po-I sebno pa se je trudila, da ni komandirju nlfi z besedico niti s kakršnim koli dejanjem pokazala, I da vidi v njem količkaj boljšega partizana. Hotela mu je biti v vsakem pogledu enaka; na žaljivke mu je odgovarjala z žaljivkami, lepe besede pa je prijazno vračala. Mirko je naposled spoznal, da zbadanje nima prave-, ga smisla, ker je bil navadno on tisti, ki je ostal z dolgim nosom. Ubral je druge strune In poslej to bili njuni razgovori prijetni, skoraj tovariški. \ Ko so se mu dlani zacelile In le bilo prevezovanja konec, le bilo Mirku skorai žal, da se je vsakodnevno srečanje In rozgo-varlanje z Majdo končala Tako dolgo že ni bit v ženski družbi, • da je nanjo skoraj pozabil. Maj- da ga je spominjala prvih dn prebujajoče se mladosti, ko se I* začel ozirati za dekleti, spon1!' n/ala ga je matere, ki je včasjn tako prijetno z njim kramlja'0" ; Vseeno pa je ostal zvest svojemu prepričanju In se je Majde p0" slej Izogibal. Ce je moral 9°v0,' riti z njo kot s politdelegatom. I to opravil zadržano, kol se 1 komandirja spodobi. • Položaji okrog Čateža so vroči, četa /e bila v strogi Pr pravlfenosti. Vsak del °P!aV' orožja, sploh vse je bilo Pr‘P/ l/eno, kakor da bo vsak čas * , bruhnila borba. ... Druga četa je že nekaj dni žala položaje nad vasjo, ko Pjj j so obveščevalci Izvohali, da " ... prlpravlja/o Izpad, so lo0d°'° za pohotnico, ki se le vftopni kakšnih osem sto metrov od ^ i //enem hrastovem gozdiču. Nt j še pričelo daniti, ko je b la že v gozdu. Tiho, kol da e j vražnlk že blizu, to padala P uelfa. , , „h j Mirko je raznoredll četo 0 \ robu gozda, tako da je • predstavljal rzbočeni del \ ki se le sklenil okr^ C^nah \ Mltral/ezcl so te pri ’ ■„ ! vkopavati In so z n‘mJr0” Ph,H čakovall bilko. ZrfnJ. ko b. sami. daleč od batolhna,w čutili nekakšno tesnobo; začeli I rahlo drhteti.