ctprđizion* In abbonammto Poštnina plačana ▼ rotovfiil. Cena so cent. UPRAVA; UURIJ AHA, PUOCDCUBVA UREDMIBTVO 13* KKLJPCNO ZASTOPSTVO sa ogJ UNIONE PUBBLJCTTA ITA1JANA ft. Sl-34, 31- SDLANO Trdovraten odpor italijanskih in nemških čet Učinkoviti letalski napadi na sovražnikova zbirališča — 21 angleških in ameriških letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 30. aprila naslednje 1070. vojno poročilo: V Tunisa so ponovni sovražni poskusi, da hi prebil naše bojne erte, tudi včeraj naleteli na trdovratno obrambo italijanskih in neruskih vrt. Letalstvo Osi. ki je bilo posebno aktivno, je napadlo zbirališča sovražnih sil in pri tem ra*£ralo a ti poškodovalo veliko število motoriziranih vozil. V bojih je bilo sestreljenih 17 anjrleško-air.eriških letal; 10 so jih sestn-lili nemški lovei, 7 pa naša lovska skupina pod poveljstvom Kapitana pilota JPoutija Bruna ra .Milana. V Metrih d \ bojih s skupino kakih HO angleških letal je naše lovsko letalo uničilo dve nadaln.jnji sovražni letali, ki jih je napadlo, ko sta se spuščali k tlom. Med sovražno akeijo proti našemu pomorskemu konvoju sta padli v morje dve sovražni letali, ki jih je zadela protiletalska obramba ladje. Štiri naša letala se s svojih bojnih poletna v zadnjih dveh dneh niso vrnila. Portugalsko občudovanje italijanskih in nemških čet EJzbona* s. List .Diario Populaire« pi- i italijanske in nemške čete v Tunisu branijo ozemlje z veliko hra.brosi.jo in žilavost jo, tako da se mora sovražnik sam klanjati tem hrabrim bor-cean. Junaki sin Neaplja Rim, 30. aprila s. Vojno poročilo glavne-sa stana tlalijanskih Oboroženih sil št. 1068 poveličuje čudovito borbenost oklo-pne skupine pod poveljstvom majorja Oderisia P.scitellija Taeg^ija, sina Neaplja, ki že tri leta s spartansko vedrostjo prestaja sovražna bombardiranja ter bar-bazsici m napadom iz zraka zoperstavija svojo vero v zmago. Oderisio Piscitelli, ki ie mlad in preizkušen topnški oficir, izhaja iz plemiške družine, ki se ponaša z najbo'jšimi italijanskimi vojaškimi in po-tticnimi tradicijami Uvrstil se je prostovoljno med oficirske gojence topništva v juliju leta 1923. Naslednje leto je postal podporočnik, v septembru pa poročnik. Po obiskovanju vojaške akademije je bil preveden 23. junija 1928 v rezervo. 14. novembra 1936 je kot kapitan odšel v Španijo in poveljeval neki bateriji. Udeležil se je z nenavadno vnemo dolge vojne, in si pridobil dva vojna križa za vojaško hrabrost zaradi odrekanja in prezira nevarnosti v najhujših dnevih bitke. 18. maja 1937. mu ie bila podeljena srebrna kolajna v Brihuegi z naslednjo motivacijo: »Ko so bili njegovi topovi pod silovitim m dobro merjenim ognjem sovražnega topništva in njegovo skladišče za strelivo zažgani, se je takoj poda7, z opazovališča k bateriji m je vzpodbujal vojake ter z njimi streljal do zadnjega Ko je dobil povelje za urnik, je rešil dva topova.« Dne 9. marca 1942 je v Severn; Afriki kot major nudil nove dokaze hrabrosti in se zlasti izkazal pri zavzetju Tobruka. V Tunisu pišejo pod njegovim vodstvom hrabri topničarji oklopne skupine nove strani svetle hrabrosti, ? katero se uveljavlja popolna učinkovitost naših modernih borbenih sredstev. Princ Piemontskf v Catanii Oatania, 30. aprila, s. Visokost princ Piemontski je prispel v Catanijo ob spremstvu svojega adjutanta. Obiskal ie ranjence ob sovražnih napadih cer se zadržal ob njih posteljah in jih hrabril. Nato je ob spremstvu prefekta, zveznega tajnika in najvišjih mestnih oblasti obiskal bombardirane kraje ter si ogledal v lavo izkopano javno protiletalsko zaklonišče. Povsod je navzočnost vzvišenega princa med prebivalstvom vzbudila manifestacije patriotizma in udanosti. Duce sprejel vodstvo Nar. banke za delo Rim, 30. aprila, s. Duce je sprejel predsednika Narodne banke za Jelo nac. svet. Laia in generalnega direktorja te banke D* Agostina, ki ju je spremljal guverner Italijanske banke. Poročala sta o zadovoljivem delovanju banke in dala Duceju na razpolago dva milijona lir, ki sta bila takole porazdeljena: 500.000 lir za narodno ustanovo za zaščito mater in otrok in po 250.000 lir sledečim mestom za pomoč žrtvam ob bombardiranjih: Ts eapel j, Messina. Oatania, Palermo, Trapani. Cag-liari. Napredovanje generalov Kim, 30. apnla. s. S kraljevimi dekreti so napredovali v višji čin zaradi zasluge v vojni divizijski general Orlando Taddoo in brigadna generala Falugi Giuseppe in Da Ferla Francesco. Patriotična manifestacija v U dinu Uoine, 30. aprila s. Generai Vaccaro, poveljnik slavne divizije »Sforzesca« in poveljniki oddelkov te divizije, so uradno obiskali zvezno tajništvo in se poklonili v svetišču padlih fašistov. Sprejeli so jih pokrajinski hierarhi fašija in poveljniki bojevniškega združenja. Manifestacija je potekla v ozračju popolne združitve duhov in globoke ganjenosti. Iz »Odrejenega lista" Ukrepi za čim bolj prožno delo Stranke R*tn, 30. apr. Naredbe nd h>t PNF objavlja: Da se v celoti izvrše Duce jeva navodila *er se Stranki da bersaljerki nadih m šc močnejši razni ah i je neobhrdno potrebno, da postane prožnejša. V zadnjih letih so se prvotnemu ustroju Stranke pridružili mnogi organizmi, ki niso več v skladu s tesno potrebo poslovanja. Da se p litične-mu udejstvovanju Stranke da podlaga, primernejša zahtevam časa ter z namenom, da postane Stranka udarnejša in da stavi na razpolago Oboroženim silam in ostalemu delu vojnega značaja vse keristne življe, so bili izdani naslednji ukrepi: 1. Tajnik Fašija, zvezni tajnik in Tajnik Stranke so osnovni elementi hierarhije. Na ta mesta se lahko pride preko dejanskega poveljstva. izvrševanega neposredno v osrednji organizaciji režima, to je v vrstah stranke. Jasno je tedaj, da se ta mesta ne morejo podeljevati drugače, kakor z dodelitvijo dejanskega poUtično-or^anJLzaoijske-ga poveljstva. 2. Stranka se bo za delavnost, ki jo vrzi na zakonodajnem polju, posluževala sodelovanja uradov predsedstva ministrskega sveta, senata, Zbornice fašijev in korporacij, ministrstva za pomilostitve in pravosodje, državnega sveta in računskega dvora. Zato je odveč zakonodajni urad pri nacionalnem direktoriju. Tajnik Stranke bo imel namesto tega na razpolago tovariša z nalogo, da proučuje in nadzoruje zakonodajne ukrepe, ki so ped vrženi odobritvi Stranke ter držati zvezo z zak on oda j nim: uradi zgoraj omenjenih organov. 3. Stranka se bo za svoje potrebe tehničnega značaja posluževala uradov ministrstva za javna dela, v pokrajinah pa uradov civilne ženijske službe. Državnemu direktoriju bo na razpolago te i ariš, čigar področje bo proučevanje in prireditev raznih ukrepov tehničnega značaja. 4. Tajnik Stranke in uradi direktorija sa obravnavo zadev vojaškega značaja se bodo obračali naravnost na kompetentna upravna mesta. Kadar bo potrebno bo imel tajnik Stranke na razpolago častnika. 5. Ker je urad za upravno prireditev pri državnem direktoriju izvrševal v resnici boij kontrolni kakor »oglaševalni posel In Jcer boo? morala podrejena združenja svoj proračun predlagati zTbornici faši"«v in korporacij, se je izkazala njegova ohranitev za neprimerno, z druge strani pa so voditelji prt postno LjBbH«"- R*fV. 16-961 OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per «* pubblicita dS provenienza rtallana UNIONE PUBBUCITA ITAIiANA 8. A- MILANO. SEJA ODBORA ZA OSKRBO POD PREDSEDSTVOM DUCEJA Ducejeva navodila za nadaljevanje berbe prsti špekulaciji z živili in za sodelovanje prebivalstva pri tej akciji Rini. 30. aprila, s. On« 2S. od 17. do 19 ure in dne 30. od 17. in 19. se je Best pod Ducejevim predsedstvom medinJnist; -ski vzporejevalni odbor za oskrbovanje, razdeljevanje in OBB0. Navzočni so bili vsi člani odbora. Stanje prehrane Najprvo je cdbor ore učil stanje prehrane, o katerem je pedrobno poročal mmi-ster za poljedelstvo, odbor le vzel na znanje. da je star je zbiral >šč glede na spojitev med staro in novo žitno proizvoi-njo zadovoljivo. Potem je poudaril osnovno važnost, katere bo imelo za oskrbovanje od prihodnepa poljedelskega leta natančno delovanje občinskih uradov za ugotavljanje poljdelske proizvodnje. Tem uradom bodo morale stati ob strani sindikalne organizacije in to s skrajnim čutom odgovornosti in sodelovanja. Odbor je tudi obširno proučil vprašanje prevozov glede na zahteve oskrbovanja s hrano in je določil, da se mora do skrajnosti v skladu z načrti o racioniranju omejevati prevažanja živil iz kraia v kraj in ia se morajo še bolje izkoriščati železniški vagoni s pospeševanjem natovorjenja in raztovorjen ja. Disciplina esn Odbor je nato proučil že dosežene uspehe po sklepih, ki so bili sprejeti na prejšnjem zborovanju elede ojačenja kontrole in upoštevanja c^n ter borbe proti črni borzi. Duce je poudaril, da je Izvajanje teh sklepov, ki je bilo rod vzeto z odbojnostjo in s polnim zavze*-^niern oblasti in organov, zlasti prefefctov, prifo^rnrlo šireko prebivalstvo in potrđBo, da se mora ta I moralo vzbu;-,; aJceija nađslfevsti ■ i nezmanjšano odloono-tio in potrebno strogostjo. K|er se ji bo pridružilo aktivno sodelovanje množic poirošiiikov, bo s tem doeeženo, da bodo mbolšanj* r-'a^, ki voljo jo od 21. ftnvila. v c loti <■ segla svoj smoter p< n a \ 'one spes bsiosti delavcev in bo s tesni cmog . -a ugodna revizija obrokov za vse državljane. Vprašaje đelovtte sile Odbor je nato prouči] vprašanje de1 ovne sile z rajznih posebnih gledišč, tikajočih se predvsem ns ivažnejšfh proizvajalnih udej-stvovanj države. O'.bor smatra za potrebno, da vse razpoložljive delovne si'e ustrezajo na najboljši način zahtevani n-.roia v vojni. V to svrho je bilo potrebno določili naslednja navodila: vseh orgr.nizacij m odvisnih združenj tovariši, ki jih imenuje Stranka ter je zato logične, da se jim mora dajati popotno zaupanje ter so tudi oni sami odgovorni za upravno poslovanje zaupanih jim uradov Kadar bo to potrebno, se bo Stranka prislužila uradnikov upravne službe državnega direktorija za morebitno kontrolo. Vsekakor pa si tajnik Stranke pridržuje pravico, dol-čiti tudi fašiste, ki se strokovnjaki na dotičnem polju, da zvrše take posebne naloge. 6. Narodni direktorij ne more — iz različnih razlogov poslovanja — prevzemati v izvedbo nobenih učinkovitih mani-ših podpornih akcij. Ta naloga bo zaupana za vse pokrajine faši-stičnim zvezam, pa tudi za Rim bo prepuščena izključno le mestni zvezi. Zveze bodo dobile vsa potrebna sredstva, da bodo kos naraslim \ potrebam po podporah. Pač pa se no pri Narodnem direktoriju ojaC'1 urad za bojevnike, izpopolnile pa se bodo tudi naloge zveze družin padlih, pohabljencev fn invalidov zaradi letalskega bombardiranja 7. Preiskave upravnega značaja bodo opravljali vodje posameznih uprav, in sicer na lastno pobudo ali pa po nalogri stranke. Preiskave proti fašistom, ki ne spadajo v upravne zavode, bodo izvajale druge pristojne vladne ustanove. Narodni direktorij stranke bo posegel v disciplinski postopek ne le proti krivcem, pač pa tudi proti tistim, ki jim je bila zaupana preiskava, če bi se primerilo, d? ni bila izvedena pravično, nepristransko in strogo. Ed5no k<*jra mUMMgn ministra von Kibbentropa in državnega podtajnika zunanjega ministrstva Italije B;'stiau"ml-ja šefa francoske vlade Laval*. Razgovor je omogročil ugotoviti popolno umlj'vo^t vprašanj, ki obstojajo med Nemčijo m Italijo ter Francijo. Med tem MUBgovorom je bila stvarno proučena vloga, ki jo mora F*rancija zavzeti v naporih in žrtvah za organizacijo nove Evrope, katero so prevzele države Osi v borbi proti boljše, vrizmu in njegovemu zavezniku angloam*-riški plutokraciji, ter prednosti, ki b < zaradi tega prispevka nastale za Fra* ver j ena naloga utiranja poti pehoti. Tudti to pot so se vsi probojni poizkusi sovražnika razbil; ob železni volji in hrafc nsti nemških čet. Skozi ozek prehod je ski rini tankov uspelo utreti si pot do prcy" 14n nemških postojank, toda bila je spre ete s silovitim nemškim ognjem in s točo rof nih granat. Istočasno so skupine nemških tankov in rs d:.-!cev začele uničevati sovjetske oklopne -Pod ognjem nemškega topništva in bomhrvkov. k: so takoj intervenirali, so se bojne črte j r» krv s pravcatimi florami mrtvih m r:in boljševikov. Nemški pešci in tankovci to • vražniku onemogočili doseči kak napredek. 1 i gkvna črta je ostala trdno v nemških rol Med temi borbami nem-ki bombniki strmoglav ci napadali zbirališča boljše v -k . taka v odseku Krimske kakor tudi ob pron nih poteh, ki se končujejo na fronti. I> skunine nemških strmoglavcev so napadle stojanke sovražnega topništva in kolone t-ter rxn-zročile hudo razdejanje. Sovjetsko k. -živo je podpirala ogromna letalska sila. ki e prišla z letališč severnega Ka\kaza. ki nt e utrpela porazne izgube. Na finskem cd selcu otfMtl sovjetski napadi Helsinki, 30. aprila, s. Poročilo tir ga vrhovnega poveljstva javlja: V zadnjih 24 urah je bil odbit v vzh -rem odseku fronte v KareLski o.tirii hv. etski napad ob hudih izgnbih z^i rmfi M nika. Na fronti Aunusa je fknka nan»« dalna patrulja uničila dva vklona -jetskih čet s posadkami in orožjen v srednjem odseku te fronte je bi! v napad gladko odbit. Na frorM VshodftA >TareKje je sovražnik pri Uht^ nanadel na dveh krajih s silo ene stotnije in 1« bil povsod odbit. Imerira] v nSlov. Narodu" I Strati 2 »SLOVENSKI N A R O P«, sobota. 1. maja 1943-XXI. Stev. 98 Iz kronike uspehov pr^tikamimfstlčne borbe V zadnjem času je padla nekaj močnih stebrov kcnrani-stlčne terenske akcije —- V Suhi Krajini je bil ubit Tone Fajfar, v Srednji vasi pa Jože Prijatelj Ljubljana, 1. maja. Kronika uspehov protikomunist čne borbe je zabeležila v zadnjem času nove zmage. V boju ubitih, ujetih in drugače onemogočenih je bilo večje število komunistov, med njimi nekaj znanih poglavarjev. Prvi tak uspeh je b.l dosežen na Ižanskem. Tam je bilo 7 nevarnejših komunistov, ki so vodili vso terensko in organizatorično akcijo. Od teh se je protikomunističnim le-gionarjem posrećio dva ujeti. V Podgo-lem je vaška straža iz Velikih Lašč zajela bivšega šoferja z Iga Ivana Gerbca, poveljnika posebne skupine, ki je »rekvirirala« živila in obleko na Kremenci. Ger-bec se je v istem svojstvu udejstvoval tudi v Brestu. Enako je vaška straža onemogočila drugega komunističnega poglavarja Toneta Senka z Iea. Prijeli so ga, ko so na pohodu v Haupt)irance obkolili neko hišo. Senk je deloval kot komunist že v bivši Jugoslaviji. Ko je po zasedbi izbruhnil upor, se je takoj pridruži] upornikom. Na svojem pohodu po Suhi Krajini, o katerem smo že poročali, da se je končal s porazom za komuniste, so izgubili enega svojih najboljših borcev. Padel -e Je-raj Gašper ali Tone Fajfar, k: je bi1, nekdaj uredn k »Delavske pravice« in eden stebrov bivše Jugoslovanske strokovne zveze. Poleg drugih voditeljev te krščan-sko-marksistične frakcije, k; se je dala VDreči v komunistični voz. ie bi Tone Fajfar najagilnejši. Pokopali so ga v Ko-rinju skupno z neko Francko iz Ljubljane. V spopadu blizu Dobrove je sredi aprila padel komuni!;čni komsar Velkavrh, ki je organiziral napad na pokojnega Per-Suha. Njegovo identiteto so ugotovili dan po bitki. Na kraju spopada so našli tudi komunist čno tiskamo in večje množine komunističnega propagandnega gradiva. Pod Mokrecem je bilo uničeno v skupni akcijj italijanskih vojakov in č'anov vaških straž komunist čno taborišče za Sv Ahacem. Taborišče je obstojalo iz lesenih kolib, ki jih je bilo okrog 80. Za njimi je ostal tamkai samo pepel. Pred uničenjem so rešili nad 150 glav živine. Mc-krec je bil za komuniste važna postojanka v njihovi prehranjevalni organ;zac:ii. Zato pomeni uničenje taborišča tudi v tem pogledu hud udarec komunistom. V tem taborišču ie med napadom taborila manjša skupina Tomšičeve brigade, ki je hitro izginila. Na umiku so komunisti naoadli nonoči vas Novake Na neza-šč.tenih domovih so se za'ožilj z vsem, kar jim je prišlo pod roke. Ko je domačim fantom prišla pomoč od zunaj, so na glo zbežali. V rokah protikomunistične legije je ostalo nekaj ujetnikov. Izpovedali so, da je bilo pri napadu na vas več komunistov ranjenih, dva pa ubita. Mrtveca so komunisti pustili v Rakitni Ugotovili so. da gre za 20-Ietnega Jakoba Žuniča z Pav!č;čov pri Črnomlju in 33-lernega Jakoba Trta iz Dragan jih sel v občini Šmi-hel-Stopiče. Največji uspeh je vaška straža dosegla ko je na begu padel vodja komunistične obveščevalne službe Jože Prijatelj. Semi-ska vaška straža je bila na patruljiranju po Srednji vasi. Opaz.la je skupino treh komunistov in jih obkolila. Eden med njimi se ni hotel vdati in je skušal pobegniti. Fantje so streljali za njim in ga smrtno zadeli. Ugotovili so, da je padli akademik Jože Prijatelj, član bivše Zarje, star 25 let in po rodu z Dolenje Nemške vasi. Med komunisti je b.l znan pod imenom Svobodan. Prijatelj je nekaj časa poveljeval nekemu komunističnemu oddelku, nato pa ie prevzel mesto propagandnega govornika. Napredoval je kasneje za šefa obveščevalne službe za ves dolenjski odred. Pri njem so našli Številne skice in načrte o italijansk h in legionarskih postojankah s podatki o njihovi meči in oborožitvi Akademik Prijatelj je bii eden izmed vodilnih članov »Zarje«. 2e v Ljubljani je bil zelo delaven in odlo-I čen zagovornik nesrečnega početja OF. Nevarna sta bila tudi oba druga ujet-j nika. ki sta se pustila mimo ukleniti. Prvi j je bil Ludvik Smrekar :z Podlipoglava j pri Dobrunjah, bivši letalski narednik. V avgustu lani je Smrekar organiziral komunistično četo na Pugiedu m z njo delal ljudstvu škodo po biižnji okolici. Kasneje je napredoval za poveljnika III. bataljona tretjega zapadnoga odreda. Končno je bil pritieljen informacijski službi Jožeta Prijatelja. Bii je v ze'o tesnih stikih s tajn kom komunistične stranke Edom Kardeljem in so našli pri njem važno korespondenco. Drugi ujetnik je bil Avgust Stare, znan mod komunisti pod imenom Tom.o Prej je vodil gostilno »Pri opekarni« na Viču. Komunisti so ga uporabil; za kurirja in je vzdrževal zvezo med vodstvom, dokler se je še mudilo v Bihaeu, in poveljstvom na Do'enjskem. Vztrajna in neustrašna protikornunisti-čna akcija legionarjev je tako znova žea vek.? uspehe. Polagoma izginjajo najožji sodelavci komunističnega vodstva, ki je prineslo s svojo nepremišljeno akcijo slovenskemu ljudstvu nepotrebno gorje in strašne človeške in premoženjske žrtve. Sadnik dir. Rfirko Kefžar umerjen 5-Slovenski dom t in i Slovenec« poročata, da so partizani ustrelili sodnika dr Mirka Kejžarja. Sodnika Kejžarja so po-gresalj že od meseca februarja, odkar jo odšel po službenih poslih v Cr.ncšnjice. Kakor pravijo poročila, ga je tam zajela partizanska vaška zaščita :n ga pesi.'i i glavnemu povcljništvu partizanskih krdel, ki so se takrat mudila pod Gorjanci. Nedavno so prišle zanesljive vesti, da je bil ubit v selu Oštrcu na Hrvatskem, kake štiri ure hoda od meje. Pokojnik je o1! zelo znana osebnost v slovenski katoliški javnosti. Pred vojno je služboval v Mariboru, zadnje čase nn je bil naineSčsn pri Pohotnem uraebi in jo r.r."oval v Cr-mošnjice po uradnih opravkih. van iKSEocBaraBrsaprs i.T rvr?.rrrr r^rsr-rrn^vr. Živilski trg veliko sezono Trg fes fcmalu dobre zzlzžm s £ter:£nliaj Estsja^Ieni pridelki Ljubljana, 1. maja. Zgodnja pomlad na živilskem trgu je že minila; posle; ne bo več toliko pridelkov, predvsem zelenjave, kj v zgodnji pomladi tako dobro nad . stujejo drugo blago, ko nas »žeja po vitaminih. Zimsko zelenjavo začenja spodr.vati spomladna; najprej moramo biti še zadovoljni nekaj tednov s pridelki zaprtih, toplih gred, potem je pa sonce od dno do dne močneje, da zrase dovolj berivke in redkvice na prostem, da že vrtovi ozelene, ker je zrasla pred tedni posejana špinača in tudi glavnate salate je precej. Tako prod ra pomlad počasi, a vztrajno tudi na živilski trg. Seveda na nek:;;ere posebno priljubljene pomladne p: Volke bomo morali še dolgo čakati, n. pr. na grah. V južnih pokrajinah so takšne dobrote že pridelali. Zdaj se bo začela tam že sezona zgodnjega krompirja. Ob tem času imajo že dovoli sladke pese in sladkajo se z novim grahom. Zadovoljni moramo biti, da prejemamo nekatere pridelke iz drugih pokrajin, tako da laže Čakamo na domače. Izredno mnogo nam ie letos pomagala uvožena cvetača, ki je je bilo na izbiro vselej tudi aprila. Zelo nas je razveselil zadnji dež; rast na vrtovih, kjer niso zalivali, je zastala. Zemlja doslej ni b.la menda še nikjer pošteno namočena, tako smo težko pričakovali dež. Zdaj tudi laže gojimo upanje, da bodo vrtovi začeli dajati prve pridelke prej. Maja bodo opravljena zadnja spomla-dna dela na vrtovih in kmalu se bodo začeli vroči dnevi. Nekateri pridelovalci so že posadili tudi fižol, za kar se pa doslej še ni mudilo. Marsikdo misli, da se nam v tej pomladi nj treba več bati slane ter da ne bo mrzlejčega jutra od današnjega. Največja nevarnost slane je minila. Poslej se bo zopet ogrevalo; dan za dnem bo topleje, saj menda ne bo več tako kmalu hujšega naliva, po kakršnem se zelo shla-di kakor se je v zadnjih dneh. Z veseljem zdaj lahko že gledajo naši zelenjadarji na sadove svojega dela na vrtovih. Po zadnjem deževju je vse tako lepo ozelenelo. v pravem pomenu besede — čez noč. Prav je, da se zelenjadarji zdaj tudi že postavljajo z nekaterimi pridelki na trgu. Zarad; teca so deležni še tem večjega priznanja. Predvsem seveda tekmujejo Trnovčanke in Krakovčanke. ki se ne puste vzeti prvenstva, da postavljajo spomladi zgodnje pridelke na trg. Včasih se moramo ce'o vpraševati, ali je v Krakovem in Trnovem drugačno podnebje, ker zori vse tako zgodaj. Tudi tople grede dajeio v Trnovem in Krakovem menda prej pridelke kakor drugje. Tako to blago že več tednov prei oznanja, da se bliža prava pomlad tudi na živilskem trgu. Gospodinje so se dar.es na živilskem trgu posebno razveselile uvoženega graha, ki je pri» tpel včeraj. Kupovale so ga med vsem blagom najrajši zlasti ker je bil naprodaj po zmernih cenah. Z grahom je bilo založenih več branjevcev, a zdelo se je. da bi ga ahko razprodali še mnogo več. Zc v prvih urah je bil grah ta in tam razprodan Mod uvoženim blagom je bilo tudi danes J največ cvetače, a ne mnogo manj glavnate >aiatc. ki je je zdaj toliko, da ostaja dolgo neprodana. Zato bi prav nič ne pogrešali domaČe salate. Med domačo zelenjavo je zdaj izredno mnopo berivke. Špmače je tudi vedno dovolj. Sploh je tr^ letes mnoge bolie založen z domačimi pridelki kakor lani. Vedno več je na zelen jadnem trgu rdeče n bele redkvice. V spli.snem je bil danes zeleniadni trg tako dobro založen kakor ob najživahnejšem tr/nem unevu. Gospodinje so imele mnogo dela, da j>o pregledale vse blago ter da n so prezrle nekaterih pridelkov, ki jih ni vuk dan na trgu. Zlasti kaže. da se ustavljajo delj časa pri branjevcih, kjer lahko naletijo na kakšno novost. Tako smo danes opazili med uvoženim blagom rudi italijanski bob. ki je bU celo malo cenejš: od cjraha Zclcn.indar-'ce in vrtnarji sc tre dobro zalo--žili tudi s sadikami, k: so šle danes posebne dobro v denar, ker je zemlja namočena in ker zdaj lahko sadimo brez večjih skrbi tudi para di/nike. Naprodaj so bile tudi lepe sadike kumar. GLEDALIŠČE n K A M A Sobota, 1. maja* cb 18 30: V Basu obiskani-1 Izven. Zaključna predstava za šolsko mladino. Nedelja, 2. maja, ob 15.: V časa obiskan ja. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Ob 17.00: Joson. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Premiera D'Annunzljove paStUstce trs* pedlje »Jorijova hči;.. Vsebina te truie-janske drame, katere dejanje se godi v Abruzzih, ima za snov k:nflikt med ljubeznijo in ljudskimi tradicijami, katerih žrtev postane dvoje mladih ljudi. Delo j« zrežiral Milan Skrbinšck, prevod je dr. Gradnika. Premiera bo v drugem majskem tednu. OPEKA Sobota, 1. maja, ob 18.: Trubadur. Izven Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. člana zagrebške Opere. Cene cd 20 lir navzdol. Nedelja. 2. maja, ob 10 30: Sirota Marko. (Obuti maček). Zaključena prelstava za Gill. — ob 18.: Janko in Metka. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Zadnje jrostovanje tenorista J. Gostiča. Danes se bo poslov:! naš odlični gost v partiji Manrica v Verdijevi operi 2-Tru-badur«. Njegovo vsakokratno gostovanje je pri nas praznik pevske in igralske kulture in zapušča vselej globok vtis. Man-rico je partija, ki jo peje pri tem gostovanju prvič pri nas. Z njo bo obogati občinstvo za novo veJiko doživetje. Poleg Gostiča bomo slišali pri tej predstavi pr. vič kot Azuceno Elzo Karlovčevo. So-pransko partijo Leonore bo pela Heyba-lova, grofa Luno — Janko. Fenanda -Lupša. Ines — Bnrbičeva. Ruiza — Krl-stančič. Dirigent: A. Neffat, režija m scena: C. Debevec, zborovodja R. S'mo-nitL Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Dueejevega sklada podelil zakoncema Kastelicu Francu ;n Angeli v kltčctu ob prilik: rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Praznovanje druge obletnice Ljubljanske pokrajine Tiskovni urad Visokega komisarijata objavlja: Dne S. maja ob drugi obletnici ustanovitve in priključitve pokrajine se morajo mi vseh poslopjih in ja\nih uradih izobesiti zastave. Na univerzi in v šolah vseh stopenj se bo obrazložil Kr. dekret s 3. majem 1941-XfX. št. 201., ki določa ]»o»cbno ureditev Ljubljanske pokrajine. r»r» načinu, ki ga bodo določili rektor in ostali šolski predstojniki. V ponedeljek 3. maja bo Ljubliana slovesno obhajala drugo obletnico Ljubljanske pokrajine ter bodo zato okrašena poslopja vseh državnih uradov z zastavami, prav tako je pa župan, general Leon Rupnik. ukazal, da morajo biti vsa mestna pcslopja okrašena s trobojnicami in mestnimi zastavami. Ljubljansko prebivalstvo naj brez izjeme posnema državne oblasti in urade ter mestno občino z okrasitvijo vseh domov z zastavami. Zastave naj vise samo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Popis motornih vozil Vi3oki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za potrebno, da se ugotovi zakonitost posesti vseh motornih vozil v pokrajini z vpisom v javni avtomobilski register, odredil: Cl. 1. V 30 dneh od uveljavitve te naredbe se morajo vsa tovarniško nova ali že rabljena motoma vozila, ki so v Ljubljanski pokrajini, vpisati pri Uradu za civilno motorizacijo Visokega komisarijata in v javni avtomobilski register. Z motornimi vozili se razumejo potniški avtomobili, tovorni avtomobili, traktorji s svojimi priklopniki, avtobusi, motocikli, tovorni motocikli, motorna vozila za posebno uporabo in vsakršno tem podobno vozilo. čl. 2. Po preteku roka lz prednjega člena se vsa tamkaj našteta motorna vozila, ki bi ne bila vpisana tako kakor določa prvi odstavek istega člena, zaplenijo z odlokom Visokega komisarja m predajo po postopku in predpisih iz naslednjih, členov. Cisti izkupiček prodaj se steka v ^Decincstni sklad-t proračuna Visokega komisarijata v smislu naredbe z c!ne 25. novembra I9i2-xxi št. 215. čl. 3. Uradu za civilno motorizacijo pri Visokem komisarijatu se poverja iz-vajanje te naredbe in prodiija zaplenjenih motornih vezil po predpisih II. poglavja VI. oddelka zrkona o občem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930, pri čemer ni obvezen rok iz § 149. navedenega zakona. Zaplenitveni odlok je izvršilni nadev. Zoper njega ni pritožbe. čl. 4. če jc po posebnih okolncstih to umestno, pcšlje Urad za civilno motorizacijo namesto cla izvede prodajo po prednjem členu, sp.ee pristojnemu rednemu sc cilšču, ki naj to opravi v redni obliki rl: v obliki po Členu 18. naredbe z dne L oktobra 19«1-XTX št. 119. čl. 5. Po;l določbe člena 1. ne spadajo tovarn'šlvo nova motorna vozila, ki so v pcs^.sti s&crtopniKov ali pooblaščencev prodajo motornih vozil, rodno prijavljena Pokrajinskemu korporacijskomu svetu no naredbi z dne 23. decembra 1942-XXI št. 232. Ta narec&a je objavljena v Službenem listu z°. Ljubljansko pokrajino z dne 23. aprila 19i2-XXI. ZajtifendMi ittisviaze štirih »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« objavila odločbe Visokega komisarja, po katerih se zaplcnja vsa premična in nepremična imovina upornika Kaluže Mihaela p->k. Josipa in pok. Uršule, roj. 10 II. 1910 v Ostrožnem (Trieste) in bivajo-6ega v Zalogu št. 59: upornika Klesmkn Franceta pok. Janeza in pok Antonije Strah, roj. 30. III. 1902 v Zadobrovi in I iva jot" r* t? a v Zalc.gai (Polje); upornika Javore.ka Franceta pok Ivana in pok. Te-rezije C?rar, roj 25. IX 1837 v Zalogu fPolje) in bivajočega tamkaj na št. 70. m upornika Pangeišiča Ivana pok. An-trna in žive T.rrnr Frančiške, roj. 21. XII v Zalogu in bivaiočega tamkaj na 9t. 61 v prid zavoda za upravljanje. likvidacijo in dodeljevar;r- Imovine, zaple-niPH3 upornikom v Ldubljan^ki pokrajin!. Pozivajo se po čl. 7. in v Isogfb kazenskih odredb no ftl. 8 naredbe z dne 6 novembra 1912-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičn;n. ki so bile last navedenih, in dolžniki, naj prijavijo v 30 dneh Zavodu za upravljanje, likvidacijo In dodeljevanje imovine zoplcnjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-71.. stvari, ki jih imajo in dol-Tove. ki jih jim dolgujejo, s prepovedjo vrniti n*im ali drugim stvari ali dolgova-ne zneske tudi le deloma plo.čati. Makshnalii] cenik št. S ■^a zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljnb-T jonsko pokra »ino. vcl'jv* en od 3. maja L 1943-XXI. Vire"t l:orr.?f—r ?p. Ljubljansko pokrajino določa na p Jlapi svoje naredbe št. 17 7. dne » maia 1941-XIX n??dednie cene v -»rrdav ori trgovcu na debelo :n na dro-bno 71 ze1eniavo in ?sriie. uvezeno v Ljubljansko pokrajino z veljavnostjo od 8, mni3 1943-XXI Ce^e. ki so maksimal r>*\ določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko giboti pri kmetu in trgovcTb na debelo in na drobno. Iz t^sn s'od! da ie poč mogoče Dro-dajati niže. nikakor pa ne v še kakor po odreieni ceni. fPrva cena je veljavna za orodno na debelo, druga pa za prodajo na drobno.> č>«en novi 4^5 5.05: belusd 9.—. 11.—: karfnols 2 80 3.35: korenje očiščeno 3.—. 3 eo- Čebula zerodnia 2.90. 3.45: kopre 2.20. 3 *5 • so1 s ta v*eh vrst 3 15. 3.70; špinača 2.8S 3 35: zelena 3 R0 4 55: mare'ice suhe 13.35 5R15: nomar«)r?e Ta fMoro—Taroc-ro) 8.35 fcSS: pomaranče Ha 7.35, 8.35: limone Ta (15 cm obsosra) 4 05. 4 80. komad 0.50: oreh; Sorrento 2fi—. 30.—; orehi najemi 21.50. 25.: suhe ČeJplje. domaČe 20—, -3.S0. Opombe: 1. Cene se razumejo brez tare. 2. Pod blagom I. vrste se razume samo zdravo, za prevoz sposobno blago. Pridelki, ki so zobličcm. poškodovan ali nagniti ter nezadostno sočnati, so izločeni. 3. Cene veljajo za blago očiščeno zunanjih neužitnih l.stov. 4. Prodajalci na drobno imajo dolžnost postaviti na blago listič z napi=om enotne cene in kakovosti blaga. 5. Ta cenik mora biti izvešen na dobro vidnem mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnicah na drobno. 6. Grosisti morajo izstaviti kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. — Tudi preprodajalci morajo izstaviti tak račun, ako se zahteva 7. Za domače prkieDce v prodaji na drobno veljajo maksimalne cene, ki jih objavlja meitn tržni urad v tedenskem ceniku. 8. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, dočim mora biti vsaka sprememba navzgor odobrena od Visokega komisarja. 9. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prei?nj h cenikov. 10. Kršitelji predo;sov tega cenika *e kaznujejo v snuslu naredb z dne 26. januarja 1942-XX it. 8 in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215, ter po naredbi od 12. marca 1941 M. s. št. 358. Ljubljana, 1. maja 1943-XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli Začasne vojne doklade železniškemu osebju Športni preoiad Spored jutrišnjih prireditev Domači športniki so nam za prvo nedeljo v maju pripravili bogat spored prireditev. Nastopili bodo tabletenisti. nogometaš, m lahkoatleti. Tako bo za vse prijatelje sporta na izbiro nekaj novih, lepih užitkov. O vseh prireditvah smo podrobneje spregovorili že med tednom. Danes se bomo omeji i. da jih naštejemo po vrstnem redu, kakor se bodo začele. Spored je naslednji: Ob 8.: nadaljevanje tableteniškegra turnirja za prvenstvo Ljubljane na Rakovniku v izvedbi SK Korctana. Na sporedu so depcidne tekmovanja seniorjev poedincev, popoldne z začetkom ob 14. pa damsko prvenstvo, tekmovanje moških in mešanih parov. Vstopnina je minimalna. Ob 10.30: prijateljska nogometna tekma Mars—žabjak na Marsovem igrišču za Ko-linsko tovarno. Ob 14.: prijateljska nogometna tekma Hermes rez.—Tcbačna tovarna rez. na Hermesovcm stadionu v Siiiki. Ob 13.: drugorazredna prvenstvena nogometna tekma Yif~MIadika na Herme-sovem stadionu v Šiški. Ob 16.30: predteki za pokrajinsko izločilno tekmovanje v teku na 1 km v okviru tekme za Veliko nagrado za srednjo progo v izvedbi lahkoatletske zveze. Kraj: ilermesov stadion. Ob 17.: prvorazredna prvenstvena nogometna tekma Hermes—Ljubljana na Her-mesovem stadionu v Šiški. Ob 17.45: finale pokrajinskega izločilnega tekmovanja v teku na 1 km. Med tem ko je športno življenje doma vedno boli razgibano in pestro, bo v Italiji v nedeljo izjemno zatišje. Divizija A ie že končala svoje tekmovanje. Ostanejo edinole še kvalifikacijske tekme med Trie-stino. Barijem in Venez o za določitev moštva, ki bo moralo poleg Ligurije za-oustiti družbo najboljših Prva taka kva "ifikacijska tekma bo jutri v Rimu med Bariiem in Venezio. Počivala bo tud divizija B. Odigrana bo le tekma med Savono in Udinesejem, ki bo moral 9. maia nastopiti v pokaln It tekmah. Nadaljevale pa se bodo kva": kacijske tekme klubov divizije C za vstop v diviz jo B. Novice iz nizozemskega plavalnega športa Nizozemski plavalni sp~rt se uVelj predvsem po uspehih, ki jih dosegajo plavalke. £e večkrat sm? o njih ps.ili in znana so na pr*mer imena Haverlasrove in VVaalbergove, katerim?, se sedaj pridružujejo že nove, mlajše moči, ki obetajo postati dostojne nr.s-lednice svojih izvrstnic vzorne. Na nedavnem plavalnem tekmovanju v Hil-versumu so bili d"sež del jo premagal RSG \Vien 1:0, v ponedeljek pa sta se razšla z Rapidom brez zgoditka. Nadalje je v nedeljo premagal \Vacker Admiro 2:1 (1:0) medtem ko sta se obe ostali tekmi izšli s presenečenjem. Rap*d je porazil \Vitner SC 3:2 (2:0). FC \Y:en pa FAC 3 1 (1:1). V ponedeljek je potem \Viener SC premagal še Admiro 2:1 (0:0) in Austria FC \Vien 5:3 (2:2). Stanje v tabeli je: 1. Vienna 30 točk. Ljubljana. 1. maja. Visoki komisar je izdal izvršilna navodila k naredbi z dne 31. avgusta lani o določitvi začasne vojne doklade železniškemu osebju prejšnje vladavine Ljubljanske pokrajine, podrejenemu delegaciji vzhodnih železnic. Navodila vsebujejo razpredelnico o najvišjih zneskih čistih mesečnih prejemkov tega osebja zaradi vzporedbe s sedanjimi prejemki razvrščenega Italijanskega železniškega osebja. Celotni čisti mesečni zneski, obsegajoči plačo, poIož:»jn"> do-klado in osebno draginjsko doklado. redno izredno na dan 11. aprila s poviški 30'; do 1. julija 1941 in 13 od 1. decembra 1941 vštevši morebitve čiste prirodne pe-viške (nezvišane) priznane od 11. aprii i 1941 do 31. avgusta 1942, ne smejo pres -gati zneskov, ki so navedeni v primerjalni tabeli. Zvaničniki obdržijo prejemke, ki so jih imeli dne 11. aprila 1941. Začasna vojna doklada se priznava v skupni višini 30-'\ na temeljne prejemke od 1. julija do 30. novembra 1941 in 43^- skupaj od 1. decembra 1941 dalje. Da bi se dosegle vsote po primerjalnih razpredelnicah, ni dopustno priznavati večje zvišanje kot 30. oziroma 43rr. Od 1. septembra 1942 so ustavljena vsa napredovanja in priznanja do tega dne se vštejejo v začasno vojno doklado. ostanejo pa upoštevani pri odme ri pokojnine. Povišanje rodbinskih draginjskih ekv kiad (rednih in izrednih), doklade ekse-kutivnega železniškega osebja in kakršnih koli drugih prejemkov ni dopustno. Znto se morajo Izplačevati ti prejemki v izmeri, kakršni so bili 11. aorila 1941 in se menjajo samo s spremembo službenega kraja ali s spremembo v rodbini. Oe bi bili zneski, ki gredo na podstavi vzporedbe nižji kakor skupni znesek po-viškov, priznanih z naredbama 5. juTja 1941 in 25. januarja 1912. obdrži uslužbenec razliko kot doklado ad personam. ki je vttevna ob morebitnih nadaljnjih po- viških. V smislu naredbo z dne 26. maja 19J2 prevrč Izplj cone vsote se morajo povrnili v cel?ti. P:vračilo se izvrši v mesečnih obrokih po naiveč 30 Ur. Začasna vojna doklada in morebitna doklada ad personam ne gresta osebju za njegove odsotnosti od službe, razen če e odsotno zaradi rednega dopusta, bodezni do največ 30 dni ali zarad] nezgode v službi. Ti dokladi se ne vračunata pri določitvi pogrebnine In podpore, ki gre rodbinskim Članom pokojnega uslužbenca. Iz čokoma naslova morda preveč Izplača^ nih zneskov na no b"> treba vračat!. Nato so objavljeno tudi primerjalne razpredelnice 1. za uradnike. 2. za postajno službo, 3. za vojno službo. 4. za vlečno službo, 5. za progovno službo in delavniško službo. I 2. Wiener AC 27. 3. FAC 25, 4. W!ener SC 25. .s. Austria 24. o. Rap*d 22. 7. I (! Vvc"* IS. 8. Wscker 15, °. Admira 14, U\ RSG Wien 13 in 11. Sturm. Gradec. 1 točko. — siova.šk > prventvs v teka Bes *'m fn »trn. Leto.šn c prvenstvo Slovaiki v teKu čez drn in strn je Dil v Neutri. ZSmagal iv član Armadne Svoboda, ki je 6 km dolgtt progo pretekel v 22.13. V jim*, skup. je zmagal Kovanec, član nemškega športnega kli\-ba v Bratislavi, — Za madžarski nogometni pokal. V se- mifinale za mnd/a^ki nogometni pokal so se uvrstili: Sal^otarijan, Ujnest. Fcroneva-ros in Scepel. Največ izgledov pripisujejo enajstorici Scepela, ki vodi tudi v prverv-stvu. Zadnie kolo prvenstvenih tekem te prineslo med drugim tudi tekmo med prvim in drugim v tabeli Sta to Scepel in veliki Varadin. Vodoč-.i Scepel je zmagal 4:3 in si tako še bolj utrdil svoj položaj. St»dui vodi s 34 točkami pred Velikim Varadl-nom. ki ima 32 točk. Do konca Je 5e dem tekem. — Slovaško nogometno prvenstv«. V ^7rr vaškem nogometnem prv-cn^t^i sta najboljša kluba Armadna in SK Bratislavo. Zmaga'a sta tudi v nedeljskem kolu. S'< Bratislava gostuje ca velikonočne praznike v Bukarešti. Svojo enn.Htorieo bo oja-čila z nekaterimi jgrnlci Armadne. — Zrnata Fcrrarir ni bila slučajna Iz pisanih virov pcksnemamo sedaj, da je bila zagrebSka Concordia res pora/.ena v prvem spomladanskem pr\Tenstvenem kolu. Poi-azila jo je Ferraria 1:2 (0:2). Poraz ni bil slučajen in je Ferraria zmago zaslužila. Visoko zmago sta slavila tudi Železničar in Hašk. Železničar je premagal Zet 15:0 (2:0), HaSk pa Redarstveni 10:0. V tabeli vodi Gradjanskj pred Concordio in Haškom. — V kolesarski krožni dirki po Lfudu )e zmagal dirkač Qi:irino Toccaceli, ki Je prišel ni cilj v 4:04:50 s povprečno hitrostjo 35.069 km na uro. Drugi je bfl Elto Bertocchi, ki je zaostal za Toccaceli jem »a pol kolesa. Na tretje mer.to se je 9 čas*>*tt zmagovalca uvrsti! Pietro Chiappini. — .Med lahkontlrtnirtml prireditiaust, H so b:le v Italiji, je dala dos'ej naiboHti rezultat bolognska. Na sporedu je bii tok na 10 km za pokal Doronda Pictrija. Zmn*-gal je Boviacoua v 31:44.8, kar je zelo dober čas glede ni začetek sezone in ker Be-vrequa ni imel sobi doraslega sotekmou v al c a. — Na Grilcem jf» nafbolj pHl.tubIjon bokH, vendar igrajo Grki ra'li tu'li nogomet, dn^ o njihovih ■posebnestill ne vemo veJiko. Nedsvne je bilo na Grgkem oreranlzirano) nogometno prvenstvo obline Kessarirmi. Nastopili s> 4 klubi. V prvi tekmi je AFjK orf-^ntr"'1 moStvo ApeHona 4.0, v drugi pa. Panr.tinaieos moštvo Olimpiacora 2:1. c le ^ ff f c o KOLEDAR Dane^: Sobota, 1. maia: Filip m Jakob. Jutri: Nedelja, 2. rr.rr^ AtanssA U A N A š; N .! E P R I K E D I T V K Kino Matica: Pom čr.a srečanja in Di» najska kri Klni> Slorra: Profesor KcA*ač. Kino Tnion: Mala gospodična. Kino Moste: Canv.rla in Pota srca. Razstava akad. RJiknrja Kika Debenjaha, v Ober^nelovi gabri ji. Sj>nin!nska razstava umetnin Ivana Vat-potJ^a v Jakopičevem paviljonu. P K I R F DIT V E V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. Vodstvo na retrospektivni ra/stavi umetnin L Vavpotiča ob 11.15 v Jakopičevem p-vi! jenu. DEŽURNE LEKARNE Danes fn jutri: Dr. Krnet, Bleivveisova cesta 43: Tmkoczy ded., Mestni trg 5t. 4 in Ustar, Selenburgova ulica 7, Nedeljsko dežurno zđravnl&ko službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdrrvnik dr. Marjan A h č i n , Korvtkova ulica IS. Sfcv. 98 •SUOVENSKT NAROD«, ***** * tm-TOCL Stran j Razdelitev kuriva za leto 1943*44 Opozorilo Pokrajinskega sveta korporacij potrošnikom Ljubljana, l.maja. Pokrajinski svet korporacij je te dni dovršil dcstjvo nakazne za kurivo za domaćinstva za dobo od 1. aprihi 1043 do 31 marca 1944 Do* mačinstva so po številu družinskih clano\ razdeljena v štiri skupine, ki so raznobarvno oz;»i-čene na sami DJLESznicj Vsaka nakaznica vsebuje za vsak mesec poseben odreže k za premog in iste tako za drva. na kalere.n je natiskana kol čina. k: pripada dot enemu domačin* stvu. Za poletno dobo je nakazana samo kvota kuriva za kuho. medtem ko ie za zimsko dobo nakazana za vsak mesec cbenem tudi kvota za ogrevanje stanovanja. Domaćinstva se opozarjajo, da ; treba s kurivom varčevati, ker n: računati, da h: se mojj'a kvota povečati ali pa dr ? odločhnnr Pn-kraj:n>keqa sveta korporacij pod zapr.ro. bodo prejela prihodnje dni od!« Cbc. s katerim se jim Oprojičajo potrebne količine kuriva za po- trosnjo od 1. aprila 1943 dalje. Kr.likor blokirane zaloge kur.va ne zadoščajo za kritje pru padajoče količine kuriva za dobo 1943/44. j m bedo izstavljene nove nakaznice, ki j .h lahko od 10. maja naprej po vrstnem redu. ki bo objavljen v časopisju, dvignejo v pisarji Po-krajinskcaa sveta korporacij. Strankam, ki . imajo vpeljan pln odnosno eltktrko /a kuho je b:la količ:na kuriva reducirana m asm, j število odrezkov odstriženih. Zade\ne rekla ; maci je sc ne morejo upo'tevati. Podna jemn J kom za poletno dobo do 1. oktobri ne pripada nakazilo kuriva Izprcmcmbe v stanju domač n-stva st bodo mo«!c upoštevat ;c!e pn priv ;i njem nakazilu kuriva. Za poslovne prostore :n pisarne za po'ctno dobo do 1. oktobra 1943 ne pripada nekako n.ikazilo kur:\a Svo-te kuriv^ za ogrevanje po?lovn:h prostorov v zim. 1943/99 bodo nravočasno objav'jene. Za ugostiteljska podjetja se kvota kurva za poletno dobo reducira samo na kuho po izkazanem številu gostov, ki prc;tma;o toplo hrtmo Istotal bo zavodom, k: imajo lastne ekonomije, dodeljeno kurivo po številu izkazanih oseb za katere se pr pravlja hrana. Industrijskim podjetjem bo dodelie\ano kurivo po stvarni potrebi za obratovanj v ugotovljenem obsegu. Vcn pod'tfia moTaio voditi o porabi in prejemu ktjrvq predn'sno* rtc;-Tcr ter izvajati pri potrošinj skrajno varčevanje I/rccno se r.r.ozariaio \s' potrošniki da se premog dodeljuje podjetjem -n trgovcem, kakor dotekajo pošiljatve iz premogovnikov Za to si nihče ne m'o-čenepa :zvora. marveč dobi vsakdo tisto vrsto, ki je takrat razpuložlji\a. EVNE VE — Izpodbuđna besrda škofa R^d^s^jja iz Paroii7a in Pole. škof Parenza iz Pole msgr. Mario Ra.io^M je spreefovoul ob sklepu spravno procesije, obkrožen od duhovščine ter civilnih in vojaš>^h predstavnikov, ter je priklical pomoč Device Msrijc in Fi-anc :pka Asiške«-'1., italijanskega patrona, pri zaščiti Domovine ter njenega prebivalstva v tei težki url trdih preizkušenj. — ponije poljedelskim delavcem. Agencija J-Agit« poroča: Trdi za letošnja p^lj-rfia dela je spi c žili nac. faš. federacija vzo.jomnoiLn h blagajn za poljske nozgrrde v sporazumu z obema p'l;*edel?k:ma konfet' orači jam a hvalevredno pobudo za preprečen o nez^o-1 in nesreč pri poljskem delu. Za dela pri pres lltvi in luščeniu riža je predvidenih 40.000 slamnikov in 20 000 za-vo čkov z z^lrav.T. ki b'^o razdeljeni v pokrnjin: h Vercelli Novara, Pavla. Milan in Bologna. Za c&tala sezonska dela v r?z-nih pokrajinali pp jo proilvi-.enih 198.000 slasnn kov ter 20.000 zavojčkov z zdravili. — Rimske umetnostne razstava. Rim :"e živahno torJsca lil;ovne imictnosti. Znani beneški slikar Primi ž Potenza razstavlia v prostorih »BuchettjV. Je izrazit kolcnst. posebno ug-jjajo njegove impresije z Rima, Pariza in 13-metk. Lepi portreti in tihožitja slikovito izpopolnjuje j; Pctenzove krajinske slike. Vdova po znamenitem italijan-skejn akademiku Alfredu P.uzini Kleii;a Pauz ni razstavi; : v razstavni galeriji •/ ulici Babuino 67. Krajinski motivi se nanašajo na R mP-gno Alto Adisrc ter rim-sko ck l:oo. Poa bno snimanje vzbujajo tudi poir.orsk? si 1:". pc«rlreti in tihožitja. ITjenc umetnine prič i£o o pesniškem nadihu in iX)duhovljeno:'t . Latini Amnto je mojster p?.stclne tehnike. Svoje umetnino je razmestil v umetn st! galeriji S. Marco. Njegova dela razoelovojo plastično izraznost. V mnrtr.o.c'-r.i rv.l\"iii Zodiaco v ulici Romar. Morje Tor^a na ot>Hfaq v BrCdi-sču ino7on:f-k:h vsevSBičnlkOv. Predsednik ogrskega zavoda za zunanje zadeve dr. Morio Tecso si je ogledal v spremstvu predstojnika kulturnega urada c grške ga poslaništva dr. Tasavja rrrdščo inozemskih dijakov guf. Dr Tecsa so sprejel! in pozdravili ob njegovem prihodu ogTski in itrliianski faš:st;čTii vsouč'Vš!nlki. — Izžrebane nagrade. Nadalje so bilo izžrebane sledeče nagrade zakladnih bonov z zapadlostjo 55. febr. 10-19: V seriji G dve nagr »:li po 100.000 lir za Štev. 682.968 in 6S7.245. štiri nagrade po 50.000 lir ?a štev. 14.S61. 815.803. 820 370 in 1,620.942 V sa-riji H: Dve nagradi po 100000 lir za Stev, 266. 351 in 1.204 S75. Štiri nagrado p- 50.000 lir za štev. 346, 975, 1.165.681. 1,411 157 ter 1,672.345 — Ned 23 milijonov Ur za ljudska stanovanja. Iz Rima poročrjo: V s:zoiii 1942 3 je bilo nokazonih v nrid zavodom za ljudska stanovanja 23.720.ooo lir: od trga je bilo namenjenih 21.750.000 lir zn prispevek nac. zavodom za gradnjo stan vanjskih hiš drž. uia'nikov. 1.300.000 lir kot prispevek avtonomnemu fa$, zavodu za ljudske sta-novanjske h'še milrr.ske pokra line, 60").00."> lir pa za gradnjo stanovanjskih hiS rudarjem sieilslcih žveplenlh rudnikov, — Zaključek operne Sezone na m'lanski Scall. V petek 30. pprila je bil? s sklepno uprizoritvijo »Trnviater zrkl;'u^ena operna lesona XXI. na milansld ScaJi. Sedaj bo sledil pomladni ciklus koncertov, ki bodo pod dirigentskim vodstvom V. Ferrera. K Zec-chiji.. F. von Iloesslina. R. F. Denz'erja tei F. Prevital'ia. — Umr! jc bfv^S! publicist In novinar. V kraju S. Marinella ie umrl odvetnik Jo-np Romualdi, ki je doživel Icdo starost 66 let. Zaslovel je svoj čas ket prvovrsten publicist in novinar. Pozneje se j? posvetil odvetniški karijeri Znan je bil tudi kot pisatelj številnih posrečenih veseloiger, napisanih v narečju in književni Itajijan85ini — Italijanski oporni umetniki v Atenah. Te dni bedo otvorili v Atenah italiian?ko operno sezono. Sodeloval bo posel^?n itali- nsld onemi ansambl, ki je prispel iz Italije. Otvorit"ena predstava bo »Luci in r.ammermoorska c o č li in zdravi. Trojčki so bili dc- od strani srsedov izrecine pozornosti ter številnih daril. j &ia**jenega lista«. -Službeni list zi Ljub.jan£l'o pokrajJHO< kes 34. z one 23. aprila 1943-XXT- ebrjavlja naredbo Visokega Komisarja: obveznost vpisa vseh motornih vrzil pri Uradu za civilno motorizacijo Visokega komisarijata in v Javni avtomobilski register; odločbe Visok -t Komisarja: izvršilna navodila k naredbi z dne 31. avgusta 1912-XX St. 171. o dolečitvi začasne vojne doklade želrz-aakerau rtci)jii prejšnje vladavine Ljub-ljar.s*:e pokrajine, podrejenemu D:lekciji vzhodnih železnic, zaplemba imovine upornikov Kaluže Mihaela, Klesnika Franceta, Javcrška Franceta tn Pangrši-ča Ive na. — Nesreče. Včrraj je bilo sprejetih / ljubljansko bolnico 5 naslednjih penesro-eoncev. Alojz Prcmr. u, 33-letni sin piseat-r fca iz Cerknice »i je v gozdu pri pa.lcu z omil ključnico. — Anica Sc'an, 18-letnn d jakin a iz Ljubljane, si j2 pri padcu zlo- ila :1. n3 nogo. — Justina Gospodaric. 19-letn.i hči pcsestnika iz Trebnjega, si ..e , :i padcu zlomila levico. — Jo3 p TabcrniK, -letni tesar z B:r v niče, si je na krožni žagi ebrezal prste levico. — Mirka Savska 14-letnega pastirja iz St. Ruperta, je sun.1 vol v desno oko. IE LJUBLJANE ~lj Kladno jutre, veniar ne prehladno, t-.:;o da I-: sreči tudi davi ni bilo slane. Snoči je bile precej hladno in smo se bo.b. da se bo do jutra nevarno ohladilo. Zd.vj bi sl:na napravila vel;ko škodo. Slane ni b;l;, čeprav je bilu nebo ponoči pretežno rno žc z.i:adi tega, ker je bila maksimalna temporatura včeraj pn?c-j visoka Zna-šala ;e 17.8". Minimalna temperatura je šala davi 4o. Z-ačni tlak 9e nj še povsem ustalili ter nj zo.nesljiivo. da bo lepo vreme trajalo dolgo. —11 pianistki Silva Hrašovec in Marta Bizjak - ValJalo bosta priredili zopet koncert na dveh klavirjih, ki se bo vršil v petek, dne 7. t. m. ob 19. uri v mali fil-harmonični dvorani Na koncert dveh domač h umetnic, ki I največjo ljubeznijo in umetniško navdušenostjo stalno gojita icrro na dveh klavirjih ter nas na svojih koncertih seznanjata s tozadevno literaturo, opozarjamo že danes, vstopnice pa bodo v predprodaii od ponedeljka dalje v Kniicarni Glasbene Matice. f umu Luč v kinu je ugasnila in oglavla se ie vesela glasba evočnega tedn ka Lastnik fcins ie b;l lahko zelo zadovoljen ker je bila dvorana razprodana do zadnjega mesta, pa tudi jaz se nisem mogel pritožiti, ker sem dobi sedež med dvema izredno simpatičnima gospodičnama, ki sta prišli v kino sami. kakor sem bil Ugotovil pred začetkom predstave Jaz pa imam. odkrto povedano, zelo rad cijal v pokeju Prekmurska ul. 2: Lesar Ne/a 22 let. hči biserja. Vidovdaaska cesta °; Ci-zelj Janez 37 let mestni delavec. Cclo»ška cesta 67; Bel č Karel, 69 let. strojevodja drž žel. v pokoja Krekov tre 7: Rus \>ža m-ena Gajeta, 75 let. senrona člana Onere * pokou Dolenjska cesta 23 b; VVinte1 Cecilija rojena KoHroaer 91 let. za=ebn:ca. Ci!ed'.li:ka ul 13 — VT ljubijansk boln>nic; so umrli. Zabuko-vec Marija 10 mesecer. hč; žel lavirača Nove .Tar^e 35: ^eriak Leopold 42 'et tesarski pomočnik. Dolenjska ce*ta 4o: •semrl Katarina roj. Bahar 61 let vdova želez-: čar;a \'i dot danska cesta 9; Tome Silva. 20 let dij.ik; nja Glasbene ak^demiie Žitn'kova ulica 10; ^v:gelj Jož ca 1 leto. hči poscsto:ka Sarsko 5 Iq: Kra:ovec Tomiž 77 let že'e/n č^r v pokoju. Slivce :t. 5; PutfA Jcrita rojena Peršin me?ar ca DoIen;sfca cesta ?i:rccli Amalija, vpokoj. arhiv, uradnica 39 let. Krekova u! S: De Redange Lidv:na 73 let za«cbn;ca. Križev-niška ulca 5: l'rh Mar'ja biv'a kuharica. Sv. Jakoba !rg 5; Žemljic Andrej ?ft let. stud nhi!.. Kočevje — zavod 72 slcne: SfSlgOJ Amalija, rojena Sckcli 68 let, /e^a vpokoicre^a davčnega upravitelja Gledališka ul. 7. Tli : Tirb'č Jakob 55 let delavec. Oglar jeva ul. 1: Saje Franc 24 let. delavec, Vevče -19 ■ Ljubljana; Bajuk Man'a 44 let, pesestmea Rado-vica št. 25 - Metrika. —'j Zdrobljeno steklo po ulicah in cestah, v 7^o'niem čn<:ii ie zmerni nogosteie opaziti steklene črepinje po hodnikih za pešce in po cestiščih Steklo je v glavnem od steklenic. Ie tu pa tam od oken Da se kako okno v tako vetrovnem vremenu kakršno je bilo zadnje čase. zdrobi, je razumljivo čudno pa ie. da ic po ul:cah toliko razbitih steklenic Zadnjič smo videli možakarja k; kupuje m prodaja steklenice. Prenašal jib je lepn število in ena mu je po nesreči oad!a na tla in se razbila Mož je zacodrnjal nekaj nerazumljivega in namenomo snastil še dve tri stek'en-cj* na tlak Črepinj ie bilo takoj do\oli Se* veda. s tem ne mislimo vse stek'rne drobce, kar jih je po ljubi jansk h ulicah in cestah na-nrtiti vrlemu možu Opozoriti b; ^e hiteli, naj b- se posvečala temu vpra'anju večja pozornost Stekleni drobci so zelo nevarni zlasti za tiste, ki imajo obrabljene podplate Zato bi b lo dobro da bi tislužbcnc mestne občine, ki i;m ic poverjena čistoča ulic in cest. posvetili nekolikn svoje pozornosti tudi vsako-\rstnim črep:n:am. —lj Pred zaključkom Hebenjakove raz-s4">vf. TT-neia ^-np l^^1^t-ti\'r»n razst.iva d<*l akad. s^'karia Rihard3 Dsbcnjaka v 7gr,rnj h nrr Vrih Obersnelove da!criie na cest* Arel* le Rec bo odprta samo *"c danes n patri Občinstvo opozariamo na redko priPko. da si ogleda z-asti usnele orafikc D-uiji Debenlakov nastop otoetfi 58 olj araf:k 'n risb. Ustvarjalna sla m'adeca umetnika se najbo'j izra/a v kompoziciji nato v krajini lepo napreduje tudi \ portretu Ogled dopoldne m popoldne. —-li T'rei^no ecsOiče, Odkar je bi'a nova Subičeva ulica Izročena svojemu namenu, je znamo pr dobilo na p(»menu cestišče med parkom v Zvezdi :n poslopjem pove'jnistva XI. A-ma^lperta Zbora. Cesti "če so temeljito uredili. Pod'ago o vabljeni člani perutn nar j i. O boleanlh kuneev in zdravljenju bo razgovor v nedeljo 9. maja ob 10. uri dopoldne istotam. kamor so vabljeni člani kuneerejci. — Kuneerejski in kozjereJeki krožek imata sestanke vsako sredo ob T. uri zvečer, gtlobaraki in pe. rutninarskf krotek pa vsak četrtek ob 7. uri zvečer. Vsa obvesVla g>de razdeljevanja krmfl in ostalih društvenih zadev so obiavli<*na v izložbi pisarne, Gallusovo nabrežje 33. Ii pokrajine Trieste — Dernoirn^ko stanje. Dne 2S. aprila je bilo v Triestu devet rojstev, šest sunit, nib primerov in sedem porek. — Zvezni tajnik v obratih Sni Haeco. Zvezni tajnik G. Spanp.ro si jc Oftodal tc dni obrate S.an R. i Pi i cgledu st-i {ra 5premijaia član aveanega ravnateljstva Paou ter nuijrgliski fasljrlvi t.'jnlk Pcllini. — Rtenata iVilsfllka 'i^ijnia v Tnc-stu. Te dni nastopa na cdru Verdijevega gledal.Sč.i v Tiir^tu rtllirna odrska akU« pina rimskega EI seja. Scclclnje IzviStns umetnica Sara Forrati. Skop no vodi Hoktor Ginnnini. Nnstcpajo še Amelija CbelHnl, Julij, Stlval, Pavel stopa In Marin Br zzc'ani. Uprucarta n odrska Jela De Flcrsa in CaiUaveta, Dai ja Nlee đs- ml;.".. Guicla Cant ni:'a. B. Shav.a in IL Pra^e — Nezgodi'. ISletna Bruna Perentin Iz ul'ce Casei?.na 0 v Triestu se Je pelja'.a v tramvaju proge št. 1. V galeriji San-drloelll je Irtc^rnla svojo desnico, ki se je h\ido poškodovala ob u l ircu v pralerijskl obzjđrk. Perentfoova si jc slornila desno podlaktnlcc. Prepeljali ?o jo v triestlnak » bclniSnico. kjer se z'ravi tudi 271r.nl jrledališl;! na..iršv"enec Konrad FablaaJ Id Ima na levem cčc£u in senc^b ncškoii;x-» od udarerv. V mestnem okraju S. (Sio-vmnnJ sta sc aplaiUla konja, ki sta priletela z vozom v orH'cstni zal. k;oi sta c e oba k"nja SgrudUs z zlomljenimi no^anil Oba konja sta po^inila- — Poroka znaneea glasbenika. Te dni je bila v barcolsk; župni cerkvi sv. Jerneja poroka mladega trieetinskega |"asbenika Tristana Ill^r.-berca in Rdč. EIrsUijS B s*» sutto. Med poročnim obredom bo bile na koru izvajane različne skladbe. Sodelovali so odlični violinist Cesnre Barison, sopnu nistka ga. Polidori. ga. Rerto 'I\n.-e. orgelski mojster Bruno Bcrnctti ter zbor »Aoegata« pod vodstvom dirigenta Antona Illersbergn. — ljudsko gibanje. Dne 25. in 2fl aprila je bilo v Triestu 13 rojstev, 10 smrtnih primerov in dve poroki. Radio Mub>3asia NEDELJA, IMS XXI: 8.00: Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 8.15: Koncert, izvaja orpanist Ireneo Fuser. — 11.00: Prenos pete male iz Bazilike Sv, Pavla v Rimu. — 12.00: Razlaga Evangelija v ltal ianičin] (O. g. b. Marino). — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. SckovaniJ). — 12.30: Poročila v s'.ovenše ni. — 12.45: Nape vi in romance. — 1&00: Napoved čaaa, — P čila v itr.lijnnšč ni. — 13.10: Poj □ Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v >■ ven šč in i. — 13.12: Simfonična gasba. — 13.35: Orkester Cetra vod: dirigenl Banda-za. — 14.00: Porodila v al. — 14.10: Koncert Radijskega i in Ko- mornega zbora vodi dirigent I> M nec. — Slovenska glasbn. — 15,00: Poročila v slovenščini. — 17.15: Praktična navodila kmetova'rorn — kmetijsko pr< i vanje v slovensčin:. — 17 35: Koncert »Emona«. — 19.30: Poročila v al veni — 19.45: Politični komentar v slovenščini, — 20.00: Napoved Easa, — Poročila V italijanščini. — 20.20: Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Petralia. - 20.90: Koncert pianista Marijana L»ipovška. — 21.20: Predavanje v slovenščini — 21.30: Koncert sopran i.stke K-e:i a- Kusej. — 22.00: Moderne pesmi vod. dirigent Zcme. — 22.45: Poročila v Italijanščini. PONEDFI-IKK. 3 MAJA 1013 XXI 7.30: Pesmi in napevt 8.00: Napoved ea> st. Poročila v ItaJljanictnl. 12.20: Plo-šče. 12.30: poročila v sloviMiš.ini. 11.45: VaJčki. 13 00: NSapoved Časa Poročim v italijanščini. 1340: Poročilo Vrh vn pa Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13^5: Orkester voli diri£«nt Patrall '•• 14.00: Poročila v it-lijanSC;ni. 14 10: Koncert Radijskega Orkestra vo.ii dirigent D. M. Sijin^-e. — Gl2£ba za godalni ork. ste 14.10 Pisana g":asba. 15.00: Poročila v slover.Vini 17.00: Napoved časa. — Poročila v liaJt-janžčini. 17.35: K -ncert Kmečkega tria. 17.35: Koncert sopran ist k e M litja \N 19.00: ^Govorimo italijansko« poUČUJS prof. dr. Stanko Leben. 19.LIO: P»rtoCUa v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20 00: Napoved Č.-usa. Poročila v italijanščini 30 20- Koncert violinist« ke Francke R jec-Ornik — pri kl.virju Marta Bizjak-Valjalo. 20.50; Simfonični koncert vodi dirigent Angelo Qwsatl - v odmoru: predavanje v sloven&čini. 21.10: Pisana glasba. 22.30: Pesmi in napevt. 22.45: Poročila v italijanščini. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9( ki velja po naredbi Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cone na drobn.t (z vflteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 f 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2 20 iire; testenine iz enotne m"ke a.90 lire za kg1: enotna p*«»n>čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire: fižol 6 lir za k£. 2. Jedilno olje »olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28 10 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg: mast 17 lir za kg. 3. Kis. 4Cr vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2 50 lire za liter; kondenzirano mleko v doz3-h po 880 g 15.90 lire za doso, v dozah no 385 g 7.55 Ure za dOSO, 5 Sladkor: sladkorna sipa 8 25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6 Mehka drva, razlagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; i mehki r^blancl (zamanje), približno 1 m ! dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda raz žagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23_27'/e kislina* 410 lire za kg. Odontotecnico perfetto Zobotrhnika perfektnes;ft arettro rtf.r* «intKica t »Vin tiottttfa rervi. Ofr^r*e n"t»-- ! •:*»• •« »!••''. Inione PnhhHrita Itallana Canella 7805 Fiume MALI OGLASI ODDAM KABINET I LEP ATEDILNIK osebi, kl bi mi poma- emajliran, naprodaj, grala v gospodinjstvu. Levičnikova št. 6 (nv Naslov v ogl. oddelku sproti šole v Zr>o hntko pri Sisku. Praznovanje sv. Ahaca še prejšnja leta so pri nas skveki pro-Sčenja ob godu sv. Ahaca pri znani cerkvici v soseščini Turjaka. E>a je imelo to praznovanje pc-membno tradicijo, marsikdo ni več vedel. Govorili so samo, da je cerkvica imela dragocen mašni plašč, izdelan iz oblačita Hasana paše, ki je bil premagan pri Sisku. V resnici je bilo proščenje v zvezi z znamenito bitko pri Sisku. Vedeti moramo namreč, da je krščanska vojska premagala Turke na god sv. Ahaca, 22. junija, ter da so zarada tega prožneje posebno slavili tega svetnika, svetnik je postal tem bc4j pri-MjM-.-n. k-r sr> po zmagi pri Sisku slovenska dežele uživale mir. Zmage pri Sifteu pa niso proslavljali le pri nas, temveč tudi v ifrusrih krščanskih deželah. Na zmago pri Sisku nas spominja tu bile takr> žalostne, do. niso mogli preživljati niti peščice vojakov in načelnik Turjašk. Je moral vojake razpustiti po kmetih, da so se sami preživljali. Preden so mogli brambovci zopet zavzeti svoja mesta v karlovški trdnjavi, je moral dobiti Turjaški od deželnih stanov 25.000 goldinarjev Nevarnost je bi?a velika ter je trlo pač potrebno ukreniti vse. kar je b4lo le mogoče. Da Turki ne bodo mirovali, se je kmalu izkazalo kaj t že oktobra leta 1591. so začelj z pet napadati. Armada ki je štela 16.000 mcž. jc bila na pohodu proti Moslavini, m Iv*" ruou ter se je ie zek> p: -bi'žal a Zagrebu. Novembra so pa Turki že začeli og raža t i Bihač in njegov poveljnik Obračan ;e klical na pomoč kranjske roja-ke, naj bi mu pasteli branilce. Klic v resnici ni bil zaman, kajti že 11. novembra s po vsej deželi na Kranjskem streljali s b> piči in kurili krese ve ter tako sklicev::: poti orožje brambovce. Kranjski dežer. stanovi so se obrnili tudi na sosedni dež* KorcSko in štajersko, naj bi jim pomae z denarjem in vojaštvom. Kranjci ao zbi i M svojo pehoto že 14. novembra v Novo-.-mestu. Nameravali so prestreči Turke na meji. Toda tudi tedaj je nevarnost srečr minila brez boja, kajti že 14. novembra 90 prejeli od Turjaškega sporočilo, da si je Hasan zopet premislil ter xap nanji mestni zid. ki je spadal kot eden najpomembnejših členov k trdnjavi, spleten iz šibja in zamazan z blatom. Najnujnejše jc bilo, da bi sezidali trdno obzidje ter skopali okj pe. Pozimi v letih 1591 92 so se k-tili utrjevalnih del. Siska še niso primerna utrdili ko so zvedeli za načrte Hasana prosil je sultana naj mu dovoli do tal podreti Sisek in izropati Turopolje ob Kolpi na Petrinji pa sezidati trdmja\*-\. Hasan je pa tudi kmalu začel uresničevati svoje načrte. Ob izlivu Petrinje v Kolpo je začel zi- ti trdnjavo, ki je debila ime po Petrinji aprila 1. 1592. je delo pri novi petrinjski trdnjavi že zelo napredovalo. Že istega meseca so Turki tudi postavili to'-ove. Turki sr> se v novi trdnjavi precei koša tili. kar je dražilo nasprotnike, ki so sklenili, da bodo s 4000 strelci udarili pn Sisku čez Kolpo. Toda vojsko prepeljati na drugi breg čez naraslo reko je bila zel-tvegana naloga in do bo;a ni prišlo. — Eden najpomembnejših dogodkov 1. 1592. je pa bil. da so Turki 19. junija zasedli Bih&č. Nevarnost za Sisek je bila čedalje večja in vse je že kazalo, da bo Hasan gladko uresničil svrje načrte. — Prihodnjič bomo povedali, kako mu je izpodletelo. Sovražni topovi, ki so JUi opJenile italijanske čete nn-d miun protiimparfocM na trniMkom boji Aon mnogo manj. kakor večina oru gib koristnih rastlin, ker ne potrebuje mnogo moče, Če je zemlja dovolj težka, da ohrani do pomladi še od zime dovolj moki ote, je za pšenico mnogo ugodneje, kakor če spomladi mnogo dežuje. Celo močni jesenski nalivi se poznajo še spomladi v toliko, da pšenica črpa iz zemlje manj in počasne je svoje življenjske soke. Suho vreme je ugodnejše od deževja tudi. kadar žito cvete. Pač je pa pšenici dež dobrodošel ob koncu pomladi, ko potrebuje posebno mnogo hrane iz zemlje. Pozabljivost rodila važno odkritje Francosk: učenjak Pasteur veha za oOeta tako imenovane mikrobiologije, nauka o bakterijah in mikrobih V tem primeru je priskočilo naključje na pcmoč ustvarjalnemu duhu Pasteur je pustil nekoč stari preparat vinskega kamna, in sicer ta raztresenost; odnosno pozabljivosti. Cez nekaj čaaa je pa opazil stekle* meo z raztopine, Eiotd je pogftadMl kako m raztopina reagirala na vvedcoo l'n ttm je pa opazil, da je v steklenici kar wrjj»iiiiln mikroorganizmov, jc bi! to rezultat vrenja? Fredstava o nalezljivih holc/nh k bila pa vedno svezana s predstavo o irnatiifli procesih frel .1 Tako jc prišel Pasteur na misel d« utcsnc.h. imeti mikrobi tvojo Hogd aedp po teh bok-znih. In tako w prtilo do odkritja, ki njegove daljooaežnoati takrat mf; durili dmo, Dolga pot perrice ifhlfcfflHIl^uj Zeitung • potoa* o zanrm>-vem primeru ptičjega poleta OB daljavo. Lani v septembru je neki Ludvik Preden blizu sal. ■ pritrdi perući na nožico obroček z napisom od kod izvira ta drobna, ptička in kdaj jo je imel Preseli v rokao-Nedavno so pa sporočili iz Mogle v južnem delu Maie Azijo, da so tam ujeli dotično penico. Ptičica jc preletela približno 2000 km dolgo p« »t Križanka št. 66 Od k© «*^f!a do padala Svilarstvo se je v Nemci}! zadnja leta zeSo razvilo V pruskem mestu Celle se je pojavil nekega večera pred hišo strokovnjaka na polju svilarstva zakon ki por in ga naprosil, nai prevzame njune »gosenične otroke«, ki b: sicer poginili od gladu. Zakonca sta prinesla s seboj 15.000 >goseničnih otrok« ker sta mislila, da bodo imeli v drevoredu mur; v mestu dovolj hrane. — Strokovniak. ki je bil že upokojen in je kot ljubitoli goji', sviloprejke. je vzel od \*oonške uprave za tri mprke v najem drevored murv. v vojašnici je pa najel sobo. kamor ie "pravil sviloprejke. Za rejo svilonreik ie zainteresiral siromašne otroke in položil tako temelj velikemu razmahu pridelovanja svi'e v Nemčji. Ta razvoj ie dosegel svoj višek z ustanovitvi-io državnega ra^iskovalnesa zavoda za svi-tarstvo v Celle Skoraj 150 'etna zgodovina svilarstva v Celle je doživelo s tem nov razmah. Do ustanovitve državnega razi^kovolnega zavoda ie bilo svilarstvo v Nemčiji malone že pozabMoi:o. Le redki so bi'i možie. ki so spoznal niego\^ namen, ki pa svojih načrtov niso mogli uremičiti. Kot ljubitelje so jih zasmehoval: in v svojem prizadevanju niso bi'i deležni nobene državne pod-oore. Na oolju svilarstva si ie mnogo prizadevni že Friderik Veliki. Tudi mladi Goelbo .nbno razveseljive uspehe. Por.--^d negujejo sviloprejke kakor dojenčke in vedno znova se pokaže, dr je mogoče s skrbno nego doseči zelo lepe uspehe. Država in državni prehranjevalni zavod posvečata posebno pozornost svilarstvu in skrbita, da imajo rejci svilopreik večino na r?zrx>Iago dovolj zaroda in da so lahko glede prodaje kokonov po primernih eonr.h b^e? skrbi. Naloen drža\-ne?a raziskovalnega zavoda za svilarstvo v Ce'le je z raz"'skavanjem in poskusi ugotovit-' nogo je. pod katerimi ie mogočo uoostevoioč posebne klimatične razmere doseči na noljti svilarstva v Nemci ii čim ^•ečie uspehe. Raziskovalni zavod ie na obenem šola za tehnične as:siente in asistentke. Z'1 vod je pnrejnl rudi že brezplačne, dve let: trajajoče poučne tečaje za mlndeniče :n dekleta, ki so delovali pozneje kot kmetijski n tehnični asistenti. S pomočjo tega zavoda goje zdaj ne samo sviloprejke. k: niso podvržene Ictigr temveč rede tudi kokone. ki snredo do 4.000 m dolge nitke, trikrat daljše od nitk navadnih kitajskih kokonov. Ta uspeh je bil dosežen s smotrenim križanjem svilopreik. Križanje je pa imelo še to važno posled-fco. dn pred o kokoni nitk*1 krasnih ban*. Pomladni dež in žito Dež je zdaj izdatno namočil zemljo, ki je bila že zelo izsušena. Brez dežja bi nc bilo nobene rasti. To velja za vse rastline brez izjeme, torej tudi za žito. ki pa v splošnem ne prenese preveč moče. Novejša raziskavanja so pokazala, da trpi pšenica v suhih pomladih m poletjih Besede pomenijo Vodoravno: 1. prestolnica Afganistana. 5. liferanti. oskrbovalci. 14. okrogel okvir, od središča najbolj ocktaljeni dti kroga 15. neodločen konec boja, 16. sedanje ime Pelepcneza. (s tujo končnico), 18. počasen, brez volje in veselja. 19. kipec, poln pen. 20. rimski zgodovinar, 21. predlog. 22. pivo v koroškem narečju. 23. hišni bog, 24. dandanašnji, ta dan 25. pasji glas. 26. stara označba za velik kovan denar, 27. muslimansko moško ime. 2S. napor, trud, 29. kraij škratov v Shakespearovem Snu kresno n^čR, 31, dajatev državi. 32. število. 33. okrajšano ime slovenskega časopisa, 31. gospodinjska potrebščina. 35. vrsta koristnih ptic. 36. svetopisemska oseba, 57. ptič. 38. sodelavec m urednik Zgodnje Danice, 39. japonska denarna enota, 40. neukrivljen, gladek, biez vzpetin in uorun, 41. avstrijski minister, ki » ga v revoluciji 1. 1848. obesili na kandelabru ffon.), 12. latinski veznik, 43. Ancona (avtom, značka), 44. gospodarski in politični družabni sistem. 45. češka pritrdilnica. Navpično: 1. ostanek pri destilaciji ter-pentina, služi za mazanje loka za gosli, 2. svetopisemska oseba. 3. vrednostni papir. 4 člen, del telesa, 5. menjalno sredstvo. 6.- zunanja plast zidu, 7. voznikova potrebščina,. S. igralna karta., 9. ftranan naslovov in im-en. 10. vroč, neshiajen, 11» grški bog Ijub+?zni. 12. gnwlrvo, kurivo, 13. pritTdilnica, 15. francoski orientalist, 17. slovensko mesto, 19. cvetna pran, 20. vložna masa, 21. slovenski pravnik, univerzitetni profesor, 23. talec, jamče.va1c«% 24. star, že dolgo, kar se je zgodil, švedski raziskovalec Azije. 26. vrJta Kraškega vina, 27. žensko ime. 28 glej 5. navpično. 30. umetno kopališče. 31. prihod z letalom, 32. cepivo, zdravilo, 34, domače ž: vali, 35. deli nog, 37. dol strehe, vzrok smrti, 3S. osebni zaimek. tO. egipčanski sončni bog, 41. alt, mor, 42. ŠkMm vilo. REŠITEV KRIŽANKE 8T. *, Vodoravno: 1. karabinka. 9. Arr/.or-a. ML ves, 11. kup. 13. as, 14. Pan, 16. da, 17. ko-var. 19. IfiRenija. 21. renonsa. 22. osti, 23. bu. 24. ki. 26. tu, 27. Sa,s. 28. iztirati, 30» Muta, 31. Ren, 33. gemi, 34. karo, 35. eno« 36 naš. 37. oj, 33. ločilo. 39. lanital, 41. ovire, 42. ere. 44. gala, 45. ocet Navpično: l kavalirski. 2. Ares, 3. ris, 4. az. 5. Bonaventura, 6. in 7. nak, 8. aspa-ragus. 12. ud, 14. pogostiti, 15. Nansi. IT. kino. 18. R a. 20. FE, 23 bajer, 25. iznie. niava. 27. stmšilec, 29. Turna, 32. nogomet, 33. geolog, 34. note. 38. hra 40. Nil, 43. ra. GEORGEN ohnet ;et: i 68 PRODAJALEC STRUPOV roman Proučeval je samega sebe, proučeval se je s posebno bis tro vidnost jo in strogostjo in z odporom je dejal sam pri sebi, da je podlež, zmožen vsake podlosti. A če je tak on, čeprav ni nikoli zagrešil nobenega res težkega prestopka, kakšni morajo biti šele pravi zločinci? Toda seveda, posebno se od njega najbrž ne razlikujejo in slabši so menda samo zato, ker žive v slabših razmerah. On. Kristijan je vendar zelo bogat, njemu se ni treba omejevati in to mu je najbrž pomagalo rešiti poštenost, če nazadnje to ni bila edina podlaga njegove poštenosti. Će bi bil siromašen in če bi od vseh strani pritiskale nanj nadloge, mar bi ne postal takoj propalica? Mar nimajo mnogo več pravice zahtevati zase pri-> inesliivosfi tisti, ki se v *ežkih razmerah predajajo zlu. od onih. ki je njihova poštenost brez njihove za sluge dobre zavarovana? Tako razniisijujoč ie prispel na dvorišče Aura-gnejeve bolnišnice. Krenil je naravnost k paviljonu, kjer je bil nameščen laboratorij doktorja Auga- gnea, toda kako se je začudil, ko je opazil pred vhodom elegantno kočijo. Vendar je pa vstopil v predsobo, kjer pa ni našel sluge, ki bi bil zdravnika obvestil o njegovem prihodu. In kakor je bila že njegova navada, je pritisnil na kljuko ter vstopil v delavnico mladega znanstvenika, ne da bi bil potrkal. Na pragu pa je ves presenečen obstal. V naslanjaču pri zdra\mikovi mizi je namreč sedela sicer preprosto, toda elegantno oblečena dama. ki je v nji takoj spoznal Etiennetto. Pri kaminu je stal grof Steingel in pazljivo poslušal zdravnikovo razlago o kemiji v poljedelstvu, čim je doktor Jean Augagne opazil Kristijana, je prekinil svoje predavanje, stopil k njemu in ga predstavil gospodi z gradu Dammarie: — To je gospod Vemier, ki dela sam kemične poskuse v poljedelstvu, o katerih sem vam govoril, gospod grof... gospod Kristijan Vernier, sin ustanovitelja naše bolnišnice in sam naš velikodušni podpornik . . . gospod grof in gospa grofica Stein-gelova. Kristijan se je prisiljeno priklonil Litovcu. toda njegov pogled se niti za hip ni odvrnil od Etien-nette. ki je moral njeno hladnokrvnost in očarljivost še vedno občudovati. Mirno je vzdržala njegov pogled, njene ustne so se prijazno smehljale. Seveda, poznal je njeno čudovito nadarjenost, ki ji je omogočala, da je v najrazličnejših okolnostih z največjim uspehom naravnost poosebljala najrazličnejše osebnosti, toda nikoli bi ne bil verjel, da bo zmožna izpremeniti se tako temeljito v damo velikega sveta. Spregovorila je, a Kristijan prav za prav niti razumel ni, kaj je rekla, tako je bil zaverovan v izpremembo njenega glasu. To ni bila več tista nekdanja Etiennetta Dharielova, prej tako znana po svojem grobem izražanju. Zdaj so bile njene besede skrbno izbrane, hladno-vljudne. Šele, ko ga je ogovoril grof Steingel, se je Kristijan zopet zavedel vsakdanje resničnosti. Litovec je govoril s precejšnjim tujim naglasom slabo francoski. Čestital si je k srečnemu naključju, ki ga je seznanilo sosedom, ki ga bo gotovo razveselil s svojimi nasveti o kmetijstvu«. Dobrikal se je bivšemu Etiennettinemu ljubčku s slavospevi na likerje, izdelane v tovarni njegovega očeta, »ki se navdušuje zanje vsa Evropa*. V tem trenutku se je Kristijanu zdelo, da so se zalesketale v očeh Eti-ennettc Dharielove drobne iskre in da so se kotički njenih ust skrivili v nasmehu. Njena hlinjena brezbrižnost je za trenutek izginila, toda že ta trenutek mu je zadostoval za pogled v njeno notranjo veselost tako. da je tako; zopet spoznal ono bivšo Etiennetto. Hlad je izginil, njuni pogledi so se srečali in Kristijanu se je zdelo, da ustne Etiennette Dha-rielove šepetajo: — AH misliš, da je srečno moje življenje s tem bedakom, ki govori s teboj o poljedelstvu m ti hvali v obraz tvoje likerje? Glej, kam sem zdaj prišla — in vse po tvoji krivdi. — Toda Kristijan ni nič kaj hrepenel po takem sporazumevanju s pogledi. Ni se hotel pobotati s svoio bivšo ljubico, nasprotno, zdelo se mu je, da j« grof Stein- gel kot ustvarjen za njo. Njegov pogled je postal trd in hladen. Zdravnik je prav tedaj predlagal grofu, da nra bo razkazal svojo bolnišnico in ker se je zdelo, da mlade žene ogled nič kaj ne veseli, je Litovec rade volje izjavil: — Kar ostanite z gospodom Vera i erom, draga, moja, če bo tako prijazen, da vam bo delal družbo. Jaz pa pojdem z gospodom doktorjem, toda vrneva se kmalu. — Oh, zame nikar ne skrbite, prosim. Počakam vas, ta čas pa pojdem na vaš krasni vrt, doktor, da se nadiham vonja vaših rož. Navadna vljudnost je prisilila Kristijana, da Jto ostal z Etiennetto. Udal se je v svojo usodo in jo spremil na vrt. Čim sta ostala sama pod širnim nebom in čim sta se prepričala, da ju nihče ne sliši, sta začela z medsebojnimi pojasnili. — Kaj pa pomeni prav za prav ta tvoja neumna igra ? — je vprašal Kristijan. — Če se ne motim, si zašla v višjo družbo m ogovarjati se daješ r grofico. — Da, kakor vidiš. — Ali se bo ta tvoj grof poročil s teboj? — Da, če bom hotela ... — Ali te pa pozna? — Seveda me pozna. Saj prav zato. — Oh, v tem primeru pa gotovo ni pravi grof. — Pravi plemič je in v Rusiji spada v najvišjo dražbo. Navzlic temu se pa ne zmeni za razne predsodke is pomisleke, ki si mi jih pravkar ^»^"^, in sicer zato ne, ker me ljubi. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran Jcran Za inseratni del lista: Ljubonui Volčič — Vsi v Ljubljani