&t. 14.
V Gorici, v saboto 6. aprila 1872.
II. tecaj.
„SoL»" ukaja vsako saboto in Yilja s polto prcjemana sdi v (ioriei tin ilo'iu jwiiiljaiia  ta dfuzuknikt  jw.lit. »'.rust\*
Vee let*.......f 4 -
1M kta........'J. ~
(ktit fcU.....„ 1.10
Za nedruiitbiiilc:
V*e ktu......f. 4 ?X»
Pol fctA........*J»»
C*trt l«t*     .   .•". ' .   .    ..!•-« P.iftttiu».iHO iuvilkc   .>,•  Hi.Snv.ij.   po   30 rtwlJi-V v <iiinci |«ri   l'at.r««»5hju   ;»i S>-)*»r>u; v Trxta * tolukariiUMth „V:i ikl Bv-nffd*re 1«U" in „Yi* ddla fiienua tiU/1
SOČA
Pri ozuanilih se placuje za naradna tristopno vrsio:
8 kr.t t5c se tisla 1 krat 7   .<   „   „   „    2 krat 6  •.,   „   »    ,.    3 krat. Za veco to-Irc p<>  i.rosiu.m   in  vsak pot 30 kr. za kolek,
NaroBiiina in dopisi naj se blago-voljno pr.siljajo ureflniku: Viltorju Do-bum v Gorki, (Juntrada della croco 233, poleg preture, kjer so nehaja tudi uprava uidcvM. — UoKoptbi se «o vra&ajo -, UopiB-n.ij sc blA^uviiljuo fk»iikuf«!jn.'— Detail com iiKlrugim lionmnofciimiio narodnin-xnUu, ako so ogUse pri modiiiStvn,
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
JOlElJu
Crnetov manifest.
Ctrtiti (w<pntL
JYti %:} t m. mi Jr dusfa va Ihumi jw |wv/i tursaupniai, hrfim je tudi ml Ytt* pmlpisamiy in h katui &.m jext ut>$w1j*nf pre* de hi bil paired ptfdtZnt.
Jt.-st •.>»! fmk priprauLrn moje. djtttijc in gin-#n'iinjr (Wi'm u dfjfhtim, Inkiiti u d<*rJitWiutH sbt>in, «*«/.* oi.v, in pud rrUm sivfw»i upravieiti, in st mulmti d* tudt l'i, k-d->r />«*/»« rhmk in vtO\ in knl-r «v*.dtu tv(*iv,« IntU- pripmnln mv ;****///«< u tttii> njt iti n* yiupni>'i if t/UIn vizi ocitiiu in jiihmi i« pad f.Um sertmn opruvirih.
XutojnHHv inn n jiirttjiH fcoristti »ti>v dotM-tinr ivis pmihlm, d? itvtdit? prtditi na 14, dan ji>ih,hhu>j>t in^'^vi April* t L n Srsthv), kit' /*<i-veaM u rauno />u\/i s*ifii, h hitiri St j« tusnuprtt-em h»l.'ttla. oh J J. mt pud p»ld, nr miditi.
X.tdjitjiS m mi' tndalnijr pri»'ijhwi$ti Va$ jxwhnHlijwti in o*tiim.m   Vit<
h  Tmmiju :m. Mnrrn 1*72,
Sluga Ant Oerne m. p.
Tako jw fslast vah|!of katvro j«' j? (*Vn»? ra/-IwhUI iije^ifvtm volilivm. Ni»ciimo si««kr kritikovn-li tejjii \:tiiiUx.'tra«t «f>-rilir)KiiukkraiiJHkc sprain4,*)* v kattn j«? M^tavlji;u<>f <k«sira\n<» jttitjak'V upra-\i»oua, iU (ilnv-iitki pttfilanri i»aj Uiko d«)hio slovciisko pis.'ju, kakor pivj vsak kui^t. ki ju hil j«tr let v <h»:uVi va^ki !s*»li; a krittkovati jra hid-r»ra*> zara>l oUike isi drzik-«a zatlrJcaja. iiosp. C'rtw? Wire »v«jc v.»Ii1i-«; v Se2ano, da se pre«I njim opravi^ijo, zakaj da so podpisalj n a z a u p n i c «.    M«».:ka j«» ta!
I'o tem takfm bi im«»l g. f-rno kak prcviltpj na xaupaiyc. Kdaj w j»* S*; ^h4aIo1, da jo tirjal jw«»bla4C«*nec svoj»Ka poolilastnika na odg«)vor, u* mu ta r»i v*»d zaupal.   Zaupanjo je  jhj  uas"in
•) »L Crn<" n4r:kr« v t«a, 21 vr*tk i.WgAp»y:'\ \'i*-vr,i la?] aar**lil ni^ nuiije i»«"i.M Oi *! «vni»k»h in p»v. jtintiih
u(.aM                                                                 rjJKt>.
iMsto moralui cat in so. ne da ptisiliti. AH pa misli worda r. Orne, da so (njeffovi volilci take nicli», da uijso vedeli, koj delajo, katler bo mu poslali nezaupuico, da so bili lu xapisljani in da IkhIo skesaui pivdiMij poklckitili iu «a odpugtonJA prostli. t\» to iiiisli, so gotovo moti; kakor mi po/.iuimo Kvascvcc, so oni v politicnmn iu narod-ncni ob/iru u2<> toliko uapivdovali, da lcliko so-; dijo iiottopaiijc svojih poslancev in spozuavajo lasme koristi. Mogul**, da Onu1, ki jo voft l>u-najcati, kakor Krasfvet*, Kvojih volilcov no pozna in da ima o pravio-ah hvojih volilcov po*ulk«ii pojem; nnp»c« da on vidi v svojih volilcih lo kak incliaiiitVn glasovalon aparat iu da jo oolo v vrstuji* iiii»il rtStiimiivic>Itu; pa KraSovci ga bo-do poducili, da jo slabo racuuil tor da ima opra-; viti so zavodniini iu providniuii mnhni.
Kos je, da  bi  inioli  vrli  volilci p ipolnonia
prav, uko bi  ru/aljivo povabilo  vrgli v kot;   pa
to^a jiin mi no >wtu)oin<>, iiinpak uionimi, da bo
ri'«:i koristilo, t'o prido 14. t. m. vsih f>l   na uo-
/aupuioi podpinauih  volikcv v So/,ano k javnc
\ mu  slmdu,  da  Ornntovo  opravicbo  zanliSijo   in
• mu potehi so I'nknit   ua  obraz  povedo,  da  mu
\ v«c no zaupajo,  vsle»l ccsar  naj bi  utoril svojo
; (liil/.imst kot praviccn in posten mot.  Crno oc'ita
: v omoujtMiom povabilu nvojoin voliloom, da 80 mu
; nc/.aupuico   po«lali   bro/. da  bi  ga  bili  poprcd
7,uSli»ali.
iiosp. Clrnc kot starudavni poslanec bi von-dar moral vediti, da p.wlanoc nij po postavi ni« 1 komut* odjjovoron za svojt; poslovanjo, da volil<*i nij-, majo po postavi sc pravice no, klicati svojo po* ; slanro na odgovor iu da zamorejo lo soditi svojo ; poslancit po javnih, a no po skritih cinih; I nadaljo jo bilo dozdajno samooblastuo obnasanjo I g. Crnota }>roti volikotn tako vazaljivo, da jo < moral zgubiti zaupauje uze samo zarad toga.
S kratka volilci   ho ravnali  p.)   svojem  pro-, prit'anji, obsodiv»i Crnetovo protinavodno politiko v dc/,<'!niiu in drzavuom zborn.
(K Cine hoco tcdaj ;opravi«*iti rvojo. dejanjo v d«,i. in dri zboru. %To vsc jc prav dobro in lop: j in kaco, <la g. Crnc voudar nij iso zgubil popoluoma svoji'ga politicnega po^ti-nja; on so tcilaj s tcm cinom poda  prod   soduijo svojih vo-
-!—ii—. -i-........ii~~ :-l- j ^.„ ji>ia*
lilcov; dosledno Be moro miBliti, da #o obve\|a nezaupnica, kar ni dvomifci, ho bo potom g, Crno odpovedal poslanstvu. Ta bi bil na vsak noftin najboljSi in CastitljerSi korak v njogoveni poslan-Btvonom zivenju.
Zdaj pa je vpraSanjo, Jcako so bo zagovarjal g CrncV Zamoro U on trditi, da jo v zadnjem zasodanju doz. zbora goriSkoga tako postopul, kakor so zabtovalo narodno koristi ? Mi dobro poznamo Crnetovo ravnanjo in so tudi sklicujomo ua svodoc-bo ouih (1. odlneiiih poslancev, ki ro zabranili, da so ni sprojola nova volilna postava, I po katori bi bili Slovonri na GoriAkom iisro2eiii svojom sovni;.nikoin na inilost in nomilost, Med torn, ko jo tistikrat stalo vsih 11 italjanskih po-Blancov kot on moft, so jo 10 slovonskib ponlaii-cov locilo v dvo stranki. Uzo to snmo na so-hi jo diijalo pogum nasim naRprotnilcom. Zuano j« tudi, da jo bil to noodinoRti naj bo\j kiiv g. Cnv»; on ko ni drftal klubovih sklopov slovonflkdi poslancev; on ni svojim poslancem nikoli povodal, kaj so na Dnnnji godi in ko jo bil iansko loto na Dunaji, nij zato skibel, da bi bil gior? Hohen-wart, ki jo bii vsem narodom pravicen, svedel, I kako razmero ho na Goriskem in kaj goriSki Slo-' venci Mb glodo zagotovljanja svojo narodnosti. (iospod Crno, dosiravno neodvisen mo2, so ni hotel pridruziti onim 0. poslancem, ko so sklonili, ne vdoloziti so dczolnozborskih soj, kodar pride na vrsto nova volilna postava, da so glasovanje nemogoee stori. Ne on, ampak dr. Abram jo moral svojo sluzbo zrtovati, da je svoj narod reSil necasti in nevarnosti. Gospod Crne je nadalje svojo kologo po svojem dvomljivem ravnanji v tako zadrogc spravil, da bi se bilo kmalo vse prcmenilo in da so morali oni vrli poslanci v Bvojem obupu skoro zadnjo karto igrati.
Gospo(l Crne je dobro vcdel, da ga vecina slovcmskih ueodvisnih in odlocnih poslancev noco voliti v drz. zbor in zarad tega so je ogibal ter pogajal so 7, Lilii. U/.e to samo na sebi, da ga jo g. Protis priporoceval, govori za resnico na§e-ga trdenja. Slovenski poslanec na GoriSkem ne sine prezirati vecino svojih kolegov in ce vidi, da mu voc ne zaupajo, jc njegova dolznost, daodstopi kot kaudidat. Tegaj)a Urne nij storil; marvec voliti
LISTEK.
Premijljevanje starega udenjakj.
Oprosti m?, drag" Lititelj» t*e »i sreccn nit ncsrecea, ak» trdti», da b^s ie/k« skrb; in n.*ul-lyge sb«it pripravljujo. Kdnr hue*1, da gt skrlii in U*zave mt-re, mora mi-ltti, ni'irn <*:uts*i iu kdor hoLe misliti i.% L*uti'i, in ira /..vt-t'. Vclika sro<3a je p* ba5 zswije. Uvunica jv», da so velike «krbi staru-ti juidjui.; all t<?m bjlj so tudi pripravue mladini, ker v olLe zrel vzgk-d mlalim Ijud-m pn^taj^ SkuSnja na* uci, d* je v istiui mnogo mladenicev in dekl;c, ki so poimsaj), da je teie grozoe skrlti in nailoge. Marsikateri starokopit* nik sicer tr.b, da zaradi skrb j raladenic, deklica tie morr vzrasti ko jelka, da skrb napravlja iz ojih prittikovci t da jim slabi krv in bog zna, kaj §e vse! Je li to paniflno? Kak pogled, da bi bili vsi ljiulje onaki, da bi vsi kakor napitani parani sem ter tja laziii?
Mavsikatertkrat nahajamo v nasi dobi slabo vzraslega cloveka, ki pa presega, kar so tide pameti in uma, morda sto drug h, kateri visoko do neba vzdigajo no?. Zato oni uijmajo prav. ki trde, da so skrbi velika nesreca in nam v dokaz omenJHJo tega ali onega slabo vzraslega ,6lovcka.
Da y, lepota moi5, ki zamoro uciniti najte^o s'var;, ks zamorc t-Muk'»j prolreti, kder ne pro-dt*ro u >yii 'goCuojs i l-i;»*.ivo zrno, tcgi no more uikdo t'jifs. Vnak-bi vc, k.ko oua sree prctrcsa in mar-!; i > so jo Mi** prepricai, da inn» tudi u:»ljiv pr: .'.voriir. All has pojem „olcpotitt je pri p*:sam /-nil j'»ko razhc"-'ii. Tako imenuj>i dr. U-srlicld b*po vse, k.ir krasoto lastne popoluomosti po toj, :»op-»luom >sti priaicruo-n natSinu razodeva. Aristolt'l prav;", di obstoji lepota v dobro9dinir-joui mno/ini in vidtkosti, tcr v pravoin leporooji posamezmh u lov. L po j.i, progla51 z««pet Kant, kar spio§n> brez i:»teresa dopala. H g^l krsti l'P'ito kot ordvMtu pnkiz id-^3 in Fncko tr 1-, da jo to lep-j, k »r uam k izo pravilnost, spremem-bo in harmonijo.
Puatiino to in vprasajino rajsc, odkod pride, da lepotice vcCidel znatii nomirno oko, bledo lice in sploh mslanholicaa xanaujo3t? Nijso ba5 one gab¦», ki se rahU in rairao razprostirajo po cdu kike mile lepote jako zatiimivi nrezi? Je It so kaj na. svotu, kir bi zamoglo na§o ljubozon, naso udKiiost bolj z:\nimati ucgo posebno to? ')
Stara je resnic-i, da tudi nezai spol oprostito mi, dwge Siovenko!  — rad ljubi one mladenioo,
1) Oprostite, gospod! Mi poznamo mo2a, tudi^uCenja-ka" ktererau sc dopadajo „okrogolifino gospodicne". Spot drug yuceivjak" je pred kratkim pokazal, da VaSa ttditev nij fctfea, da bi eq vsak dan no dala ovrefii.              Urei.
katori nosijo ua celu spominek globokih, taj-ii.h mislij. V tem je mnogo temoljitega, ker lus ta znamenja jasno govore, da je sree cutlji-yo, immiruo iu udano — tedaj tako, kakorSao— delcleta posebno Ijnbijo.*)
Gotovo je^ da je skrb polna sumnldenja, po-hlcp'i, sebidnosti - ali clovek je ba§ po tej poti uekaj, kar jo boljse, nego nic!3) Obenenn pravijo ljudje, da nam sicrbi kratijo spanje in oklopajo oci s craiini stremeni — to pa je uajboljse zdra-vilo in orozje poti koketnosti.
Kar se tice sanj. ki se pri nomIn:oiri spanju vecidel udomido, je naruvno, da se c.'ovi'k raduje, ka lar v sanjah vidi, da se je trdosreni, bogatt soro link proselil v vecaos*, kor se nadeja, da bade kaj podedoval Ali p«> toj vosii u«j popoluoma radostoo, ker §o ne ve gotovo, ali je v resaici soroduik umrl a'i pa so zivi. Doji se torej, tcr zopet misli. Ko zacuje, da je v istini mrtev, se oekoltko okrepca. Pa zopet tnu dojde nova nesrtca. B;«ti so pricue, da bi mu tatovi vsega ue vzeli. Tako skrb za skrbjo, voselje in zalost, src<Sa iu nosreca in vondar ^ skrb lo 8ieca!
Reci nocem, da se bolo vsakemu, ki mnogo trpi, odprla zclozna vrata; kakor tudi ne pritrju-
2)  Po torn bi imeli filosofje najvc5 Ijwbic!
3)  A to je prcsneto roalo!                            Vreit,
w
se je ilal po naSili nasprotnikih in ne zaienil se za o&tno nezaupnico, katero so mu dali nasi zvesti poslanci s tem, da ga nijso hoteli voliti v drz. zbor..
Kako malo ma je zaupala nasa vrla sestori-ca, kaze tudi to, da je rajse pustila Italijanom 1 prosto roko, naj volijo dva iz svoje srede vdrz. ! zbor, kakor da bi Crneta Yolila, katerega so nam hoteli vsiliti naSi sovrazniki. In to je bilo prav, kajti boljSe je, da nijsmo nikder zastopani, kakor da bi nas Crnetje zastopali. Iz tega nodo naSi vrli Krasevci vazvideli, da je Crne nasi narodni reci bolj skodoval, kakor nasi sovrazniki sami. Vi voliiui zaupate dr. Abraniu in njegovim 5. oLim kolegom; to kaze da ste tudi Vi navduleni za naSo narodno stvar in da ste spoznali Va§e prave prjjatelje. Nu, 2© zaupate onim 0., potem ne morete vee* zaupati Crnetu, kajti raed oniim in tera je veliko brezno - nezaupanje. Le ne verjete, popraSajte use 6 po vrsti in zvedcli bo-ate se bolj na tanko,  kaj je Crne kot poslanec.
Radovedni smo tudi, kako bo nek Crne za-govarjal svoje postopanje v drz. xboru. Mi smo ufce vlani prorokovali, da nasi Italijani potegnejo letos z ustavoverci in varali se nijsrao; ker pa je Crne prav za prav po Italijanih votfen v drz. zbor, se je moral dosledno tudi po njih ravnati.
Gosp. Crne se bo najbrze zgovarjal, da je celi dezeli koristil, ker jej je pridobil predelsko Zeleznico. Kakor pa mi Kraskc volilco poznamo, oni ne prodajajo svoje narodnosti, svojib najsve-tejSih pravic za zeleznice, Zdaj pa se liastnne vpraianje: je li predelskayzeleznica uze tako go-tova? 2aliboze da ne. Cudno se nam zdi nze to, daje rainisterstvo drz. zboru predlagalo predelsko zeleznico tisti dan pred razidom. Slisi se, da je liotelo rainisterstvo s tern cinom vsaj nekohko odskodovati nase zastavobeznc poslanec; morda je k team tudi Crnetova nezanpnica kaj pomagala, ker so se nekteri poslanci skoro bali, domov priti brez vsake premije. A ta premija je inenda le navidezna, kajti znano nam mora biti, koliko se smemo zanaSati na ustavoverce. Res je sicer, da je ministerstvo predelski zeleznici jako ugodno; ali pa je to ministerstvo tudi gotovo, da bode poslovalo do 7. raaja, do kterega casa ima drz. zbor zopet skup stopiti. To jo se veliko vprasanje, katero se ima te dni resiti na Ce-skem.   Kaj pa potem, ce Cehi zmagajo?
Potem pride novo ministerstvo in to mora biti minkierstvo sprave. Predelska zeleznica pride potem zopet pred drz. zbor in pravieno ministerstvo, videvsj, daje crta predelska najboljsa, jo bode zagovarjalo in jej zagotovilo veuino v drz. zboru; ampak nobeno poSteno ministerstvo ne bode zapeljavalo poslancev, da zrtujejo najsvetcjsc pravice svojega naroda za prazne obljube. Crne, zvit politik, je morda sel na led, kakor so sli dalmatinski poslanci, kateri nijso skoro nie do-segli za narod, zarad eesar se sramnjejo in so boje domov priti. Prav ta bojazen in se kaj dru-zega, kar ne smemo povedati, nas potrjuje v tem, kar se slisi o slabi vesti slovanskih zastovobezecv. Bode li g. Crne javno povcdal, da so ga ustavo-verci in ministri zapeljali, da so mu obljubili predelsko zeleznico, ce glasuje za posilno volilno postavo — za tisto postavo, katero je hvalil us-
jem arabskemu pregovoru, ki pravi: sMole?, trpi, zdihuj in umri" — misel moja je le ta: da je skrb sreea v nesreci. Saj tudt nas preslavni PreShren bas take misli v svojih pesnih izrazeva. Labko mi bode marsikateri  rekel:   Presiren
- nij avtoriteta I — Resnicno nij, ko bi bile besede istega starega, slovenskega pisatelja, dc/elnega po-slanca in odbornika slovenske matiee prave, ki je se letos trdil, da je bilnas prvi hrikle „en navaden pija-nec.u ^glej flSoceK St. 13. str. 3) - Pustimo je, s»j ne vedo, kaj govorel Vsi ljudje pac ne mislijo enako o Presirnu, tako n. p. pi§e v obsirni razpravi Neraec V. Rizzi v ^Deutsche Monatsclirift aus Karuten 1. Jabrg. 2. Heft 1849 :* Meriti moramo ravno na  svitlo  do§Ie   poezije z inertlom,  ki ga
le rabimo pri'prvih mozakdi vsacega naroda___
v njib spozuavarao v resnict vzviseiu dab sloven-sfeega pesnika.... on je najugodnejso obliko na-Sel za pripovedno liriko, obdano s krasnirai sli-kami, kakor tudizaostro satiro; kincal je batade z narodnim dubom, poviSal pesem z najvecjo apremenljivostjo in z najbolj, prijaznim meriloin, ter krasno vjemo . . ,"1»
EJvo gospod! Kakor se kaze vendar nij tako napcen nas Finance,, katerega zasluge bode svet vedno in vedno bolj dislal. — Ali kam smo za§U! PreSiren torej, bas tako misli o skerbeh tor na. svoje rahlo6ute6e, nedosegljive liricne stiune poje:
Sem dolgo upal in se bal, Slovo sem upu, strahn dal; Srce je prazno, srecno ni,
t     ¦ •           Nazaj  si up in strah zeli.
tavoverni velikas Liebtenfels kot najveuo prido-bitev netavovercev.
Ce b«4& to javno izreki-l, bode s tern tozil ministerstvo, da se posluznje nedostojnib, nemo-ralnili sredstev t dosego svojih Slovanom pogub-nih namenov in samega sebe, da^ je Slovanstvo izdal po nezmoznosti ali pa, kar jft pgr ^#e» po lastnem, izdatnem prepric^p. JK ne moremo $e danes soditi, kake nasled|DB bode imela ona postava za Slovanstvo, a naSa vest se upira vsa-kemu nemoralnemn einu in naia ^asnikaBdwdol-zt^ost je, da slovenski narod owrdssujemo za po-SJ»nost in znaCajnost, bodisi v privatnem, bodisi V rnvnem zivenji, ter mu odkrhamo pregrehe ta* cifi Jjutlij, ki so se ma viinili za" zastopnike, pp> ro^pjo ne area, ni razuma za potrebe oaiega naxoda in nijso ne tako pogomol, njtj tako blagt da bi se povwlignili nad svoj lastni .jaz."
f oliko za danes gosp. ornetn in yxltm volil-cem, katere §e enkrat prosimo, da pridejo 14. t. m. gotovo v Sezano, da Crnetu se enkrat na o-braz jiovedo, kar so mu pisali 10. marcija na Dunaj. -
Naj bi te naSe resne besede naSle odmevto-di na Tominskem, kder nek gospod zapeljuje in kazi javno raenenjeiz svojih osobnth interesov, ho-te6 priskoeiti na pomo6 svojemn prijatelju, kimu je morda ta in tarn kaj koristil.  -
Vrli Tomincil spoStujte sicer Vane dobrotni-ke, a vendar se no blamnjti* pred vsem slovan-stvom iz hvaleznosti do ene osobe. - Vi st<t bili zinerora ponosni na Vase rodoljube, na Vase hIo-vanstvo; ne bodite tedaj protivni Vasim najbliz-nira bratom in vsem Slovanom in to brez vsacega uzroka le na komando cue jc/mo osobe, kate-ra Vas bote rabiti za svoje name no, pa prav ne-spametno, ker Crne Vam gotovo nij pridobil ni-Cesar.                            _____
stareg.i SlenIrijini. I zakij bi se on, on okrajni glavar, kmetu podlozniku akomodiral; ad qUid ? Naj se rajle kmetnjemu; naj plese tako, kakor mu on zacitra. Kakosno birokratiSko madrovanjei A naj piuneui, da so Slovenci vzbujeoi, da so slekji ono hlapdevsko poniznost, koja je po-|3bila 'pred 4S. letom boij v nize kroge: mud' ppiiidel*, da so zk-zli na p»vrsj«t; i da pozornim okom opazujejo pogibelne nakane na&ih nasprot-oikov.
Dulje naj potneni, da nij ma, hva'a bogu, prod sebi»j zapine nboiyi volke14, koji bi kar poslusno V jegov rog trobili. To je uzo izkus^l, «« pri  dru-
f)h ne. vsrij od.iitrani .uaSi*g.i vrlega g. zupana. oslj»l> jeokrajao g!avarstvo tukiijsnjemu zupan-itvu st'd'-.o It) nem^ke doipise. G. zupan je \\oh\ protect, v koj :m zabteva, da se nas jezik popol-n>ma spoitttj% sicer dobi v*ak dopis iuu>j. Tako je pmv, go->p«jdine zupan, le sreno uaprej!
Uekel bo monli kt*dof da nij mogoce enakim zeljajii nstredi zarad pomanjkanjn spoi>ob»ega o-sobja. To je n;-(iiu! Ako kedo l« hoe*, pi more! Saj j^ mogel lino, zakaj bi iteebbacb ne. 1 ulnigi kmet ne more veekrat davkov plad iti, a go*podsiw ho ne /-ni- ni za jegov revni stait; uti mora pla-cati, steer s<» mu kitli odfi^so.
Slis.in, da g. okrajui giavar i po vloienej p!i/5»ji tukaj^nj-m-i zupwstvu vj*elej le nem^ki dopi^uj».
Vederemo, ^egava konrema obveija.
Ptsinbd se nam ka/.^t v pnrodi; a na pohtic-u«ra po'ji vlada za aas Slovane viharna /ima. Ke-linte mt sil.jo v gSavo pesmkove besede, koje nam kaifjo n»;u vsogn, kar up nam obcta, po/nejM, ki pridejo leta, ne spnlmjo nam polovice.*
A up nam vendar ostaja i zaupatije v n»se krepke meet, torej le vrio naprtjf Nc udajmo m*!!
d o p i s I.                      I
Iz Stvrjafw 2.aprila. (tev, dap,) „Variatio de- * lectat*, kaj ne dragi citateljV Zurad tega hoeem ; danes iz navadne poti malo vstran kreniti; nam- , reevSocimh (n\\\\ listiti oCrnjenega Crnetavmim pusttti, naj le ugnja svojej zivinskej sebienosti; menda su bo uze enkrat nasitil. Pomenimo se rajse 1 o druzili stvareli.
Pomlad su bliza; priroda vstaja k novemu | 2:vcnju; bli&» se »povsodi pomladnrij>>kt cvetJ, . koji wves*lj.!i v svate vabi svet." Kedar drevju poganja, i roz.ce cvesti zacno; kedar roka stvarm- , kova o:io vclieestno, mnognbojno pogrinjulo po • siracj /.emlji razprostre, kaj ne, da zadonijo i v ! prsih cloveskili ntogocni glasovi plemenitega nav- [ duSenja, da neka ncrazumljiva tiSina presinja srce [ clovekovo, koje neprestano sili v praznicni prirodin | dom. Navdus'jnju se pridruzi blago hrepeuenjc v j zvezi z blagodfjiiim upom. Vse kbje, vse rodi v I prirodi vse klije i so vzbuja t v srei eloveskem.     I
Pozornim okom   gledamo  razvijajoeo se pri-rodino krasoto.  Ta pogled vzbudi nam v srei oni > blagi vzdihljij, da bi se nam i na poltticneni po- . Iji prikazala mila pomlad, da bi se na3 je*.ik sta» ; vil na ono dustojno  mesto, koje mu po vsej pra- , vici pristoja, da bi se vse ovire i namere nasprot- f mh nam vruznih sil odstranile.   Potem stoprv bi [ se mogti gibati kot samostalen narod i vsestran-   | sko naso blagost pospusevati. Polagoma se priroda : obuovi; biser za biserom  sj  prikazuje na njonej ; krasuej  oblvki.   I v nasem srei se vzbuja cut za en torn, zelja za zeljo; nektere so se nam uze iz- ; polnile — prve   pomladue  cvetioo  na   politienem ; polji!   I  bas  to  nas spodboja,   da  vedno  dalje \ rijemo i pulimo, kar jo naSega,  dokler ne izpuli- | mo vsega. Se ve, da nam je pristojalo na enkrat ! vse, kar nas more sreeus stvoriti, — celi kos, cela | pogaoa.   A nasi mogocni  okrajni glavarji, ali da rcsnico   govorim i pri roci ostanem   nas   uoncba- \ lantni gospod Ilochbacb, koji se tako gibljo kakor ; dunajski prusofilski ministerski mogotci zavrv po- ¦ tegnejo, bogmel on skrbi, da se ne prenasitimo i | preosabimo,  marvee,  da bivamo  vedno le bolj v i latentnem stanji i na koleudi  kleco   ponizno pri- j jemljemo milodarne drobtinice, koje nam ou drobi. ; Marsikteri tak mogotec uze se privoli, da se ma t elovek pribliza dokozeimu izruje lastno Listnino, kakor Pi uojmarsikteri pa nasprotnocloveku — Slova-nu - Binebom roge kaze, kakor Rechbacb; i pa zakaj ne, saj so onemu avstrijskemu — hotel sem reci neai-§kemu izdajalcu (kajne ustavaci?) Hohenwartu nes-reLuegaspominanst8 zavezana i Slovaui, koji sose ga tako strastno oklenili, zapuscene neote^ane strote, kojim je  treba z lucjo  pruske  mod erne kulture posvetitt.   „Tempora mutanur itd., kar  velja i o okrajnih g'avarjih. Kar prvi sczida, drngi podere. Pino je po vecem ustrezal na§ej zelji glede spo-stovaoja slovenskega jezika. Prikazalo so se nam takr^t jprve   cvetice, i nas navdajale   sladkim upom, da bo|§lo vedno bolje naprej, Rechbaeh pa menda po nacrtu „variatio delectat" je to opustil, rasto&im eveticam glavice odsekal i prijel se zopet
V Ajdovicini 3. apiila thr. dop). V dopisu it Sela 19. marcija se je dopisnik budil, da jo od okr/»jne sodntje v Ajdov46ii dobd eno vabdo v nom-skom jeziku jusano; ter zugal jo tatstemu bO'iui-ku a hud inn mnsledki, ako bi bt> ne enkrat predrztul nera&ku dopise med sloveu^ko ljudstvo posiljati.
Uvalevredne so res pritozbf, posebno kadar zagovarjajo narodne pravice; take pritozbe pa mor.ijo vaelej olnegati reci. ktere vsaj namerjajo kaj koristnega dost-ci aSi stan pritoiuik t i/.bolj4ati.
Dopis iz Sela pa tega ne namerja temvec je priniercn narod in ret'i prej Skodovati, nego kurictliti.
C. kr. okrajna sodtiija v Ajdovseoi in sicer pod vudfrtvoiu sedanj«'ga sodnika je bila in je S!o-vencem vsaj tolkaj pravtc'aa, da vse stovenske vlogo slovensko resuj»», da (kar »mo tudi vSo-ci verkrat titalt) v pravdab, ktore so v slovcnskem jt'ziku zagovatjini', slovenske sodbe izdaja, da vabila in oznantla sploh v sloventkem jezika raz-posilj.i, in da je do te d.i vse zapianike za tuzbe, elw kucije, drazbe, pogodbe, pla6ilne na-loge i. t. d. v slownskem jezika natistiiti dala.*)
Ako se j«! tedaj re,n prtpetilo, da se jo mod tisnee in ttsucs slovenskih vabil, po neraarnostt kakega pisatcija k-iko nemnko vrinilo, kaj je treba zato kar naravnost celo sodtujo po ca^ntkth erniti ino zugattV!
Radoveden sem vendar zvtnkti, kaj bi do-pisnik it Sela m svojo mogot'nnstjo pecel, in ka-ki nasIvJki bi za sodnika po-.t tl;, ako bi on zdaj, postaviin, ukazal vse v n m^ketu jezrka dopiso-vatiV
In ak«> dopUnik i& Sela dobro pomiil1, kako tesko se s!>ivou$uina pri vi§tb uradn jah pozira, bi m >ral tudi vinhti, kaj jbi se pnv tahkot nt bas zarad preuaptrga zuganja zgo liai ako bi ne bil ajdovski sodnik mozak, kterega pistftiost in znacajiiostmu ne dovoli, da bise zaraienegapruti ceb'inu ukraju mascoval, knkor u, p. dopisn.k iz Sola, ki bi hot"! zarad enega nomskega vabila celo sodnijo obesiti.
Ne bodimo tedaj prenogli s pntezb nni v cat-nikib, ne nagajajmo tern, kteri so nam pravicni, ker po te} pott bom> le mtiozdi s'evilo nasihnasprot-mkov. kterib i.ilibog, ze odvee imamo.
Nasvetnjeui pa gospodu dopisniku iz Sela, da drngderat, k idar bo hotel c. kr: okrajno dav-kanjo po easmkih destitt, kar je bil zdaj pn'j ko ne, izkljueljivi njegov namen, naj si boljsi uvod poisue, neg* crnjenje okrajoe sodnije; kajti naj bode preprican da, akopram je Dante prvi i-taljanski pisatelj, izrekel «Le leggi sono, ma cbi ponTmano ad esse?!* vendar c kr. soduija v Aj-dovseni §. -9. o>novnib postav nic mauj uespostu-jo, nego davkarija. ________                                Prijatelj pravice.
*) Ker j* soduja aloveni&ni tako ptavKna, je tedaj na stiankah vse leieLe, da se vpelje skoz in skoz slovensko uradovanjo.                                              tired.
S Kviskega v Brdih 26. marcija (hi. dop.) Dra-ga Socu! Naznauiti ti xnoram danes veselo novico, da se je  vct-raj   popoludne  pri nas nova cital-p. lea osuovala. Veeraj narareu po blagoslovu smo ae zbrait v krumi g. Ant. Maura in ondi nud le-pirai pogovori in petjem izvobli^ osuovalni   odbur, ktereniu je bil g. dr.   Anton  2ig m soglasno  za prediediuka na eelo postavljeo.   Tudi  druzih   It odbornikov je bito sk >ro soglasno  voljen.h.   Nova citalnica steje uze Cez 80  udov.   ((Jpazka ured- j ni.Uva: Slava vrlim Kviscanom,- ki se  tako  zave- j ilajn, da so Slovene!! Naj bi je tudi oaiali Brdci j posnemalil)                            ^                               -
Po vohtvi smo.se dolgo casa o.stali pri vin« ; ski kaplp ter se v lepih napitnicuh spominjati I vridi vlovcrwkih za narod dlajocih moz, k'stprice 1 oilmen.h gorisbb poslancev, pa tudi crnega Crne- ' t.i; pred v*em pa smo nap'jali nasi iepi domovi-n i Siovenijt.                                                            i
Pri tei priltki ne smem nas.h zares izurjenih in doitrih pevcev puzabiti. G. .Lze -Marinu'- se > tm vso iuoi trad*, da bi je prav i/.vn>lno r/.iirjl Hiaht in aiava mu! Pa tudi lakko recem, da ntj z j lepa tako dubrdi piwev dubiti kakor t»onasi. To-da g. Mariittc n.j zadovdjen tamo skvi&kiim pev-ci, aoipttk tudi v bMnji jasi Ko/.a?ii j.j osnoval p«v«kt zbur i* ltf OiuU. C'« |iomisi h, hl.ivna JSo-i;it* da mi ztvimo v Brdih, tt-dnj na fekrujtii inoji feUmm*tY;i, uii» b«u» FurUoij*, labk» spo/.uas, da to nij malost. Lo tako niprrj, fantje!
Biatje v knlo •* v»U>pimo,
Dajmo v zvi-zo si roko,
Majki S! ivi obljuhimo,
Znv.r ijabiti jo zvesto!
Jx Maribor* o vvhkoj n.»«*i. {Iu\ dop.) (Po-(M)tuittt Crtii*-tu in jt'govim d ru >.m koin.) Krepka, opravkVna »o tnirnopowHiia tu'/aupnit-a Cfi»c tu [j.ila j.? tuli v kroge htajtr.sk.I» posiuu-<«v kikor buiub.i, in je globoki utis napravda. Krast*va'in jtf pripala prviiu jiuUtstna nalogA, ubraniti an fivojim la^tnuii wpijjatoljcm,* poilmi-c»*m ZA^hUih }v ta italoga, a potrfbtui, »n velo u.ijnti tu pa fan* po .Skivcutfkoin, tako tudi nckde ha ^»tnj<>r!tk«m. K ijti tudi tu v Mardniru bi m tift<«}.ko nast?! jhi^I *n«c, ki se zi vj»e drugo «a-iwmljo, mmn za «voje poidaiittvo iiu; ki zatu'tuarja svoj vrli, da! lirtjifrl^i voutveni okr»j na Stajer-Rkiiti; ki ¦*» o*h«*gujf» vai*nt mtrodnim podvzetjem, a pnteguj«» \»em ucmirodnim; ki zaslug.j za narod LrU">v»np cent in wt«*j»* poi/gubtjendi za nvoj ii»|i du'tali; ktt-n mu «e tidi najvi^* iieprt'ccii-Sjiva za»(uga sea i»:«rwJ: pokazati se enkrat svojira vybvciin in iwkoliko teduor Y Gradei posedati. Vm k;ikor pri Crno*to.
Ottfao mnenje   muibor^ko   sodi,  da oui go-
\tei\cni program.   Dopisnik iss  Dalmaelje   pise v kraktom tako le:
Ti gospodjo so "bili voljeui pod jninistrom Holionvartom z liamenoin, da bodo podpirali njegovo delovanjp, katero jo namoravalo vsem narodom pravictiost skazati; zatoroj so morali sploh, poselma pa pri volilul postavi za silo zoper ministerstvo glasovati. Prav za prav pa so inioli doma ostati in mandatn se odpovedati poteiu, ko je Holionvart padel. Ker so si pa eeld iznevorili, jo vsa dezela zoper nje jako ra-aka&na.. Tudi se slisi, da hofiojo miuistri jim tlano obljnbe glodd zeloznic in druge stoprv potem izvrsiti, ee se vsa narodna stranka odpo-vd drzavuo pravui opoziciji! Nekaj volilcev jim liof^ wzaupnico dati. Co se pa ti gospodje vsi razkacenosti vkljub ue odpovedo poslanstva, po-torn bo druga pela. Narod bo pokazal, da ma ji« naj vet*, mar za jsvosso avstrijskih Slovanov i.t.d. Pri nas so Cruetovi volilci uze svojo dol-znost storili, in Dalmatincem lep vzgled dali. On m lww opravi&ti, pa kako zamoro to sto-ritU ker je vie njegov maudat piSkav. 6 sloven-skih poslaiKMW ga nij hotelo ponikakom voliti lo 3 so bili zajij, pa dal se Jo Italjanoin zvo-liti! Najdamo so, da ostanojo Krasovci trdni, in Ce nij mural gosp. Crne za nezaupauico G. poslaiicw, maral bo za mjzaupnico svojih okraj-nih^volilcev, katori so ga, prav ueradi in po vdikem obotavljauji zvolili.
Hrvatski sabor je sklican na 15. junija.— Zdaj se Hrvatje pripravljajo na novo volitvo; boj bode bud, pa zmagali bodo narodnjaki in potom bodo ntoiida vondar enkrat kouec niadja-roiiyliih sleparij na Hrvatskoiih-— Bog daj po-gum in srofo naSim imitom Ooliom in llrva-tom, ki so pre I ziuVtkom budo borbo.—
RAZNE VEST!.
(Vh1» kmrtljukik SoIm.) Kakor v vsch za-djv.ib nnrodiifga zivenja, veselo uapredujemo Slo-voiici tudi v kmetijstvu. Na Gori^kcin imamo podlago, ali izvink poljudelhkfga napredka imaiuo kmetijsko solo. Malo jih je siccr bloveu-skih mlademcev, ki jo obibktijejo, pa ti so pridtii, Teg.» suio sj prcpricali pri presku§«iji,
vrli fu:itjo.
ki je bila 22,2IJf tega mesccti. Dobro so vse zuaK •po-I vsdno zanen>arJA vse in vnako nuroino Jtdo, j in umeli, posebnose dva odlikujeta, inizmed njiju da se mi» oze o<rito ndi, kako nu- mrzi vse, kar | je prvi Furluni. u Itcilenberga. Posebno pripo-je sloventko, raate »!oten«>kega krvavega dcuarja. | rocutno   Lasieu iz   Vrtojbc,   naj   se,   kar  mu je
Vultvci j«ikgovi b» prav storih. da bi svojemu po-verjt rnku enktrat ua z:io potipah, da bi nekoiiko pozvettaii, kakti j«» z nph za»topuikum. Mi po-zuavamo nricnost OKohniga rutja in strogost jav-nega mrzeitja, pomhno uovimur*k<*ga» ut bi prav za:« radi videli, iu«j bi se dotindKi na nase vrs-tit*e prt-je nekobk>) c»zrb in svf»j« poluzeuje neko* i:ko si proiia>l;li. Oui L.m inorajo nehati, di bi posdauu biii molscovorni, vohvtf pa k tuolc.inju ob^ojen-', nemo ovrjre; skrajfi:* d<»t*a j« — in vrli Kra^evct naj !»o v.sem valivcein sij;ijui vzgled!-*da se zavne po^Jauc m nt prst«i gSuduti m da se brez u»m tjf*nji ttkirn popotnica zag-idc,, ki se v javiio zaupa?>j« po Usjtju - vtihoi-ipljajo. Pn hoduu'% ako treba, vec.*)
Pohlicni pregted,
Zidnji teden sa nij ni^ p<>sebnegji po sve-iu zgo^lilo, o Hik^ni talea je tndi^ politicno delovanje mHdol portrait). La na Ceskem iu Hr?atskem nij mirovalo pripravljanje za volit-t«». Centralistom tu in tam gre za kozo, torej nadaljujejo pregovarjati, podknpavati, kazati vo-lilwm iu obetafi bic. Narodnjaci in federalisti tudi tso moJi napinjajo. in vsak caka konca zivo, pozorno kakor lo?ec, kedar se mu zival bliza ua strel. Xa Ogrskem tize razpadajo stare stran-ke, in no?i zbjr bo gotovo imel ves drug obraz. V ATstriji se nij bilo kaj takega.
Xaj bolj nas je pa zanimalo &tati, kar 6eski aasopis ^Poiitik" pise o daimatinskib pe-tiii poslancih v drzavnem zboru, kateri so se s Crnetom vred pregresili zoper narod in fede-
*) Vasi dopisi so nam vselej jako dragi.
USED.
inogoeo, marljivo ucii, da pripravi svojega o&eta I: lepu vebko posestvo v tak stan, da bode vzgled Slo-' vencetu okoh Goricc. Nasa majlina de^ela mnogo i po»ro>i za to solo, to pretnishte fantje iu deltijlo, ; da boste po/.tuj kot nio/.jo in izvidtui kmetovalci \ njej v ponos.
;         Ta iipit je pa tudi   doicaznl   v o   veljavo g.
| profesorj.i Po^Keta, zares se je moral mnogo tru-
l ditt, da je tol.ko doscgcl.   Toda njegova ko veca
¦ za^luga so nedeljike ucbu za odra^le ktnete.   2al
| nam je, da smo ga kIis di ko lo na cvetuo nedeijo
in ne /.e poprej, ker je k.ij zauunivo in paducljivo
]H)4iuMati ga. Nosamo, dav lepislovenscmijasuoin
ni/utuno govori, ampak on predava tudi lepoglasuo,
j iu njegovo kretanje je ziabtno.
f         |Viit«*«rn<lov> je po vseh slovenskih pokraj-
j nah HO.000 oralov. Sloveuski narod pridcluje vsako I leto okrug 1.000000 kviucev  vina,   ki je  vrodno 10-12 miljonov goldinarjev.
(itrnib* -v. Jloiiorjn) bode, kakor pi§e aBosudmk* tiskala knjigo: ^KupCsja in obrtnija-denar m blago" v 19.000 iztisib. Spisat je to | potrebno knjigo dobro znani slovcnski pisatelj I Fcrdo Koeevar, ki jeuie po svojih zanunivih listkdt v „Slov. Narodu* p >kazal, da je v tera predmetu popolnoma doma. Tu<li BUmni ziviuo-rojt-c* se bole tiskal v 19,000 iztisih. ,M»»j ro-doljubi, ki z neumorno delalnostjo in z tzvrstnim ivojim peresom vsako leto druzbo sv. Moborja podpirajo, gre nam v prvi vrsti imenovati slav-nega g. dr. Joz. Vo§njaka.B Tavresniei neutrud-lj;vi agitator, popularni pisatelj in narodui dalalec je obljubil Mohorjevemu drustvu po dobrib knji-gah in po lastni skusaji do konca avgusta spi^ati: nUmno kletarstvo," vpoduk vinorcjeem, kup-cevalccm z vinoin in kicmaijem. S to knjigo, k: bode gotovo tako popnlaruo in ob enem jeder-nato pisana, kakor so vsi drugi njegbvi spisi, bode g. dr. Voinjak §e posebno ustregel nam GoriCanom, kajti nikder drugej na Stovenskera kletarstvo nij tako zanemarjeno kakor pri nas.
(Katiimiva praviia ) Fabrikant Lemaitre v Parizu je tozd dedice umorjenega mehikanskega ca«j» Muksa, namree: avscrijskega cesarja, nad-vojvodo Josipa in nadvojvodinjo Sofijo (mater nasega cesarja) aa 41.000 frankov (okoli 20.000 il). Toliko mu je bil namree Maks dolzan ostal za redove (mudajce), kterO si je za casa avojega earovanja v Mchiki pri Lemaitra dal narediti. Prva instanca je dedice cbsodila, da morajo fa-brikantu Lemaitre-u placati Maksov dolg, Toda ttizeuci so se pritoftli.' da pansko sodi§6e o tej z.xdtrvi no more soditi, ker so drftave druga od druge popolnoma neodvisne in se torej noben vladar tuje dr2ave iie more v Parizu soditi; da car Miks *;ega dolga tudi nij naredil kot priva-teu 61ovek, ampak v interesu drzave in da ga zatorej Maksovi dedi&i nijso dol^ni plafiati. Naj-vi§t sodnija v Parizu je ta rekurs odobriia iu fabrikant Lemaitre jo pravdo zgubil.
(¦•r. (^hit'boraii,) kteri je svojo posestvo ravno pred volttvami ustavovercem prodal i take zgodovmski strauki I glas zapravd, odpovedal so j<>, ko se je vsa neodvisna Leska /umalistika-proti njemu vzdignila i ga za ta cin olisodihi, ravnateljstva bunko „Slavijett.
<HnMpl«niiu «lu*b<»0 Na goriski gimnaziji sta razpisani dvo u6itelj§ki slu^bi, ena za sloven-Sdino druga za MasWno tllologijo, a na tukojSnji viSi realki je razpisano mesto ucitelja za nemSU jczik.
(Vt'Ukoiio*! vnpoiooii ill) ima zadnji dm povBod smolo. Znano jo na§im Uitateljem, da jo Napoleon posestiujc krasno Ville Vicentino ua Go-riikoin. To dni pa je pobegnil njegov oikrbnik ter odncsel saboj okoli 20.000 frankov.
(i»«»si»rt) Zadji list wSlov, Navoda" prinaia kot odgovor „Novicam" krasno pisan in jako za-nimiv listek o pisavi laatuega imona slovonskega pesnika Pre&inia,
(Nlov^nviievu Kiovstvi) prijatoljom porofia-mo danes jako veselo novico, da g, Boris Miran na Dunaji namerava 2. zvezolc svojih poezij na svitlo dati. Mi bi Molt, da bi Boris Miran v tern zvczku ponatisnil tudi svojo uzo preje izdane pe-sni, katerih nij nikder vec dobiti, To bi bilo lopo darilo za njegovo od dne do dno mnozo^e so castitelje.
<» Uunnjaj se nam piSe, da je vlada po-trdila pravila BSlwcnijett, druStva na Dunaji hi-vajocih mladih Slovencev. Uze tri leta obstojefio-mu, a sedaj novoprcrojenemu druStvu ^elimo ve-liko delalnih inocij in dober uspeh.
(NoikiknRku ^KhIhich) je sklenila kakor sliSimo, dati v kratkem besedo v korist stradajocim na Krajuskcm. Solkanci so zmei'om priprvih, ka-dar gre za kako narodno stvar. — %vili!
<i»rimorMka »lel«Hn» koiul«ljH) za SVetoV-] na razstavo na Dunaji se je locila v tripodkomi-j stje odboto, eden za Trst, eden za Istro in eden ! za Gorisko.
i         Goriska podkomisija se je ustanovila due 4,
1 t. in. v tU'gelui lnsi v Gorici. Nazoci so bili gg. | dezelni glavar grof Coronini, Viljem grof Pace, ! Viljem vitez in Hektor baron Ritter, AndrejPau-| letig, vodja de^elne gluhonemice, prof. Friderik | Ilaberlundt, vodja svilorejskega poskusevalisca, A!oi-i zijdr.Pajer, France Malnic zapan kanalski in Anton ! pi. Dottori poscstnik v R inkah. Za predsednika so j izvolili g. deL glavarja grofaCoionini-a. - Potem I se je izvolil izvrSevalnt odbor, obstojeC iz gg. prof. j Haberlandta, andr. Pauletig, iz dezelnega glavar-i ja, predsednika kupcijske zbornice in njih na-! mestmkov, in podpredsednika kmetijske dru&be; ta odbor si je izbral za predsednika g. Viljena viteza litter ja.
Pri l<>j priliki je spoznala podkomisija, da v dezclni komisiji nijso zadostno zastopani vsi inte-resi goriske grofije iu je zato priporociia c. k, namestn.sivu v Trstu, naj nasvetuj<>, da bi se i-menovali S«5 sledeci udje: g«*. Karol Baubellack. in/er.ir, prof. Aloizij Chiozza iz Skodovake, Iguacij Kovacic trgovec pn Sv. Luciji, Izidor Pagliaruzzi poMsttiik v Kobaridu, Andrej Pauletlig podpred-sednik trgovsko zbornice v Gorici. Jozef Uedl c. k. gozdnarbki nadzornik v Goriqi.
(Litaimc» v ^rnicaii) napravi besedo v nedeijo 7. t. m., program je jako zanimiv; tried petjem Be bode vrstii govor, deklamaeija in igra: „Bob iz Kranja" in pott»m pies. — Zaoetek bo ob 6 uri zvL-cer. Vstopnina k besedi 20. noycev, k plesu 1 forint. - Kakor se sliSi se bode udele-zilo te besede vi6 rodoljubov iz nasega mesta.,
(% 9uriSki &*nlaici) bo v soboto, 13. t. m. vcLki pies, k kateremu pradakujemo nekohko Rostov iz ipave in druzih bliznjih krajt-v. Nadejati se jf, da bode zadnja veselica letosnje- saisahe i iivahnosti 5e vse druge prekosila. .-.
<ix i-e<erh«rSft,) se pi§e aStovenskemu Narodu" sledeki zanimiva novica o siovanskem bazaru: „Nekteri raskt in ceski rodoljubi so roisel spro&Ji v Moskvi napraviti slovanski bazar, v ktereni bi so prodajali samo obituiski pri-delki slovansk.b kwj.v. Da 'ti mozje nijso rok krizero drzali, pri&t n.nn to, da se ima ta bazar, kakor spo:oe»jo ru>ki casmki, ie v kratkera od-prett. (Odprl teje uze 20. marcija. Ured.) Na-menjeno je za to posebno. poalopje v nkiti«j kem mestu* v n:k«»]jsk.h ultcah. Slovanski bazar bode imel tri glavue razdelr:
I.  Best-da. Tat je naraenjena za javne govo-ro, slovstvene, nutzikalne in tern podobue zabave. Precej ko bode b;izar odprt, se bodo zacela „6ten»ja* o ruski zgodovini, o vojskini zgodovu.i, o utiruvoslovji nd. Vpsnni so za ta namen: »k<t-denuk Fogod.n, Nil Popov, dr. Benzeuger, dr. Vojuov, dr. fizike prof, Ljubiraov, geueratuega S'aba podpolkovnik Lj.buoski in generalnega staba btotnik Mezenccv.
II,  Kupcijski liramij teh je petdeaet razlidae
III. Goatilnica, ki bode imela sedemdeset Btanovanj za popotaike. V gostilnici bode tudi sijajna restavracija (stolovaja), ktere vodstvo je prevzel bivSi vodja kuhinje carja Aleksandra.
Zdaj ve vsak Slovao, ki se bode podal v Moskvo, kde ima probivali&a iskati. Nadjaiuo se, da se bo tu v«dno veliko Slovanov » raznih krajev slovanskih shajalo in da jim bo tako pri-lika dana o niaraikteri narodm stvari ustmeno poraznmeti se. Slovanski bazar bo zanimivo aba-jalisce ne samo za trgovce in obrtnike, ampak, kakor predstojeci program kaze, za vsakega izo-brazenega slovanskega rodoljnba. To je biio kaj pametno od struni ustanoviteljev, da stvar mjso euostranako poprijdi, ampak dacso mater ij a Ion in duseven interes apojili. Tako bi bilo sploh treba ravnati vsem tistim, ki so trudijo, da so povzdigne narodno zive njo m»»d SIi)/ai)i. Pot v Moskvo zd:ij nij we dolg. L»o iel^znieah se kmalu tje pridrdra, in ne dvomnuo, da bode §el marsikdo slovanski bazar ob^kat, ki doslej nikdar nij mislil v Mo-skvo iti. Slovanski bazar bode vedna slovauska mzstava. Til se bodo izpodbujevalo dusevuo in niaterijalue tnoei Slotanstva."
(INtHtni* piigoilba ¦ Crnognro) jo pi'isla 20. t. in. prod eislajtanski drzavni zbor in bila lzrocena n'uancueiuu odborn. V vladoem porocdu » pogodbi beremo, da je proti koncu I. 1870 knjez craogorsk: naseinit ministerstvu za zunanjo zadeve lzrekel zeljo po poStni pogodbi zAvstrijo. Vsied tega se je 25. maja 1871 pogodba po vz-gledu postne pogodbe s Srbijo skknila in je bii en c. kr. poslni uradnik poslan v Cetinje, da bodo ued Cruogorce postnth stvarij, kor do se-luj Urnagora lastne poste se nij imela.
(Slov. Nar.)
(VrenJnSM zbor) je preteklu vebkouocoo praznike hrabro sukal svojega uma svitlo moco po vipavskem trgu. Ker vrli Vipavei svojib uhc ne smejo rnzsvitljati (mcrodajen gospod namn c pravi, da, ker je bog noc za spanje ustvnril, nij treba, da bi zvecer po vipavskem trgu luci sve-tile), skrbeli so v prav obili men in jako gosto-Jjubno za to, da so bile na cast goiiskim uc'ii-jakom vsak vecer vsaj mize razsvitijeue — s? cado-vito se zarvconi svetilnicami. l^scbs.o ucei.jak S- a je ves cas kazal, kako duhovito imo je prejel pri krsto. Res, vso cast je delal svojt mu patrona!
Sredi&Se vsega veselja pa je bila beseda, katero je napravil vipavsfci Sokol na veliki pone-deljek v citalaiSki dvorani. Pac malo drustev je na Stovenskem, bi bi mogla uapravljati t«.ke ve-seKce. Mej izbornim petjem nam je posebno dopala mazurka: BJan nij bedak* in „Nezakon-ska mati," brencedi zbor z bariton-solo. V j iko dobro predstavljanib igrah: nOn nij ijubosumen4 in „To sem bii jaz* so se posebno odlikovale go-spice, a tudi gospodje so svoje naloge vse hvale vredno resili.
Osobito pri drngi igri nam gre pobvalno omenjati gospice Julijanove, ki je Ijubeznjivo zenko Lenokrasno igralain gospice 2upan6eve, ki je staro Barbo prav dobro pogodila; gospica Virkcva, jako simpaticna prikazen, je ualogo nekaj zvite, abas v tej zvitosti Ijubezojive in simpaticno Poione izvrstno predstavljala. 2enki Leu in. deklici Poloui se je posebno podala lepa narodna kranjska obleka.
Pri plesu so ttSenjaci pokazaii, da ne znajo sukati samo srajega umasvitlib me6ev, negotndi Bvoje pete. Ker je bilo tudi drozih veselr, iz-gredov in zanimivih stvarij obilo na duevnem redu,nij dnda, da so ufienjaci svoje veliko ucenjasko opravilo prelozih na cas trgatve, svoje vipavske proselite nekrScene Jzrocih varstvu zlatega   vrbpoljca in
tesko se !o(5ili od vipavskega trga. Eden je na-bral polno torbo zanimivih novic, ktere obeta zloziti v eel roman, drngi je v Vipavi pnstil pol srea in Irctji s pripomocjo vseh ncenjakov misli ua svitlo dati kujigo, katere nas'ov se bode gla-sil: BLepi spomini iz Vipavo."
(««>»p» .tniln-Jw Stok.v,) iapana v Dot«»v-Ijab jo podeld svitli <«sar za nj-'gove zaslugu v poljedelhtvu zlati knzec s krono.
Nujno vabilo.
	Odvetnik                  1
dr.	Josip Abram
lima  svojo	pisarnico v Gorki v gledi&uu 1
I ulici (Goiitrada M Teatro) his. stev. 7G, I	
mi i—mtjmm—m	v II. nadstropji.                   1
§o enkrat val)ipodpisanimll»:»rp»tif nujno xm drnKvcnike polit. druztva RSo'e* d* s.» n tlvhtis obenega zboni, ki bode II. t. m. i>b 2 nrali \*i-poludno v ditalnicnib pnutorib.
(hlbor polit. druttva nSwa*.
Poslano.
Naznanilo.
Podpmui uaziuinja $ tern da ordiiura in pmrlwinjo bolniku w\ 10 tiro zjutraj po pol-duel Ulto^i autstotij. Y biSi At. 38 titkaj.
V Ajdwini dne 23 marciia 1872.
Ant. dr. Perco
Dolznost mi je, odgovoriti na po»lauo iz PervaLine v piilogt k 13. it. Vaaega lista, da zavarnjem cast ^npaostva in sebe opraviLim. Doe 27. marcija t 1. je 2upati!,tvo res povubtlo stara* Sine celo iupanijd v zborovanje. Na duevnem redii je bilo vee tofiek in seja j* trajala od 8. uro zjutraj do 1. popoiudiie. Kilo je tudi na dnevnem rcdn pretreaovanje racunov kat. obcine Pervacina, kujih izkazi (brez vsake vrednostr, kor so zo drugi prav kakor tiati pripravljeni) «o -tares v zupauijski pisamici zmaajkati. Kakor /.nana, morajo obc. racuni leiati vsaj 14 dmj v in-panijski pisarnici razgrneni v pregled obi-innrjev. j           OosihhIu Pr. Fr. L. Chlcljoradu se > iaz-
™kr St v^^ak^e.na in Mi j «¦** V^a »*** «da ravno
drug zanpanjc,   in smel si j«v obcimJci piiarnki ! A*W™ ™* » **h* V™H** « ftnna oMnA
pogledati  n.aMikt.ro  stvar  brez sitae  k.mtrolc, I obt^b<«m*obrara fctfionjr tu«h proti l>ankt BSla-
M §t. 702
P. T. gg. druibenlkom i niklonjenoefn
vzajenino zavarovalm* baukt*
V  PRAGI.
I*
torcj se je laliko zgoJilo, (krivtti no inuretn no* benega) da izkuzov nij. Zlaj ho bo gotovo bolj pazilo na tiste, ki zabajajo v zupanij^ko |)ih:u-uico. Jaz pa nij sem, km- to zadeva po niknkrm odgovoron; saj m»ni nij so bill ti i/ki/.i vro.Snt. Ja/. tudi ne liranim kljut'.w zupatuj^ke pUarmcc. Kar zadeva druzega   o.lstavka v omuujtiiuMn
viji*r k«»r j«» on njmi gtavni nivnaWj.
(>rad ftunpah pa nij bii niti kupljcn ntti proilan za ,Slavijub i #«pod dr. Clib'borad nij tipravnik, ampak po pogodbi ustanavljtui, I'fxlpisatM'iuu odborn podrojon uradnik. Oflbf»r bankft ^Slavije" nij inud pri prodaji iam-
poslanem, eiidun se, da je gosp. Gregohc tako i piwk^ga gradu ntkakorAno »ld»lfi41» i z&voljuj tetra
nikakurine  pravno
kratkega sponnna. Saj podptsujo tudi on ok to/, nice, ua celu katerih je vsakikrat dnevtii r<'d prihodnje zborove 8»>je. Da nijio pmli stara4iui,> prvadko srednjo dne IT. pt\ m. v Dottibt*rg na sprebod nij treba daljo dokazov.tti, k-r j« seji 5. ur trajula. Prav iz tega uzrokt bi bilo prr-tresovauje ruuunov kat. obrine Prvm'.in nemo-go&o in bi so iiioralo bili odioziti, k» bt bib tudi na mizi lozali doticut izkszi, Koucoo pro>nn g, Gregorica, kedar kaj dopisuje v C.ntopisu naj ne prescg.i nitj n.'snioe in uaj no iz;)U»ca stvar j, kitt-rc bi zutMglu .stvar ia/.ja^tiiti.
V Domhergn 5. aprila 167/?.
P«rtl. ¦*c*r«»««fr tijtiik
daril ea strmhtjore na Sotranjskem in Ihlenjakem.
Pronosok iz St. 11. . . . C. Gosp. Ant. Trepal, knrat
v Jagodisab . . . „     „   P. Coket kaplan
v Srpcnici    .    .   .
f. 20.iO
Sknpaj
Zahvaia.
Javno se zahvatjujemo gospodu Romsnu Merlaku, zastopniku SpIo§ne Elementarne Za-varovalne Banke, toliko za v primeruo kratkem casu poplacane nam po ognju priadete skode, kakor tudi za vestuo cenitev.
A6ve 12. marcija 1872e
Joie Kova&6, Stefan Jakopit, Ivan Pirih,
Matija Kwatid, Stefan Kovadtf, Peter Kova&t,
Tone Suligoj, Joie Sutigoj, Marija Sidigoj,
Ivan Jerisio, Joie Sbogar,  Martin Skodnik,
loan Kolenec, Stefan Kwa&t, Joie Laugo,
Joie Leicak.
nij ma  natok  na  „Slavijo* podlag**.
Ker so pa pri tern tudi bankino dHovanje ovini, St*>j»* si oilbor v svojo dolznost, da wt-sti nanalni mod „Slavijo* v^akorsnih nopri-nn?rj»'iuwMj, k»»r jt* naloira lmnk*> wSiavijt»* odvrarati df>tnidjubno obrinstvo (»\ tujib podusottj.
Vvtpisaiti odlwr npravlja tsanko ^Slavijo" pirjt4*not vftitwi i bn»* dobirkab»Tstva v domat^o i spbutu kori*«t, kakor s*f v torn vsak drti&ib-uik p^p.'ti'^ti mons fcajti mUnir j*» bii twl obL-iu'i^i al»»ra zz. |w»lru2atnnkov bauko ^Slariji*-k tfinu s rastno volitvijo poklican i v^a svoja upravila brt'Zpla«"no opravlja.
(Mbur sam npravlja banko, pn^rledava ra-
riiiM1, obn»«*a baukin*1 dob«Mlfo\ nakazttjc *strvxsk«\
sM«»pa knpi*tji\ P»ankin«» tnr»v.stvo evd*» i  n«»,se
••bili*n >ad svojim tjdfb^en'in.
|           K   bnnn   TvsfUinu   statiju jt» pripomoirU
,    5. - ; pravirntist, vz^U'lna pridnost i vt-stna delalnost
| bank** ,Siavij>* pri opraviiih od odbora prmlpi-
4,_ j sanih i dob>vnib.  Prihodiu>mu oKiiPinu   zboro
"___..„„!... j pre<llozp «» v twn obili doka?.i| v natanj.Vn pre-
f. 2lJ.70 ^ tros. Xij tolaj tzroka hauko „Slatijow  opuSo-att.
Z opus^anjem lianke ,Slarije- dajati bi gospo«lje podrniabniki l dosalanji prijaN'lji le prenaglo pogubno orozje v roke tujim zavodom proti gotovosti svojpga Tla$tn«^a premozenja, kt«ro so zaupali odborn, ne pa g. dm. Pr. L. Cbleboradu.
Obracamo sc talaj do vscb p. t sposto-vanib Hum i prijatidjov #Slavije" s prosnjo, da bi sSlaviji* svoje naklonjenosti no odt«jali, kajti poverjeniki bodo pri obenem zboru 16. ?el. travna t. 1. predlozili raSun o svojem go-spodarstva.
Od otlbora banko .Slavije*
V Pragi dne 18. marcija 1872.
predsednik.                                         podpredsetlnik.
J. S. Skrejiovshy. — dr. Jvan Palacky.
Vckoslav OUva — dr. Josip Frtt
dr. Adolf Dub — Adolf Nocar
J. Tucek — V. Vdvra tnlajSi.
Izdavatejj in odgovorni urednik: VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: PATERNOLLI v GoricL