PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 86 (13.916)
Trst, četrtek, 16. maja 1991
Srbija in njeni zavezniki povzročili hudo institucionalno krizo v Jugoslaviji
Stipe Mesič ni bil izvoljen
Tihi
državni
udar
Seja predsedstva se nadaljuje danes - Za Mesiča glasovali predstavniki Slovenije, Hrvaške BiH in Makedonije - Predsednik Kučan označil dogodek v predsedstvu kot mehak državni udar
BOGO SAMSA
DUŠAN UDOVIČ
Mučno in hladno formalno je na sinočnji seji jugoslovanskega zveznega P/edsedstva padla iluzija, da bo ta državni vrh, ki se v svetovni panorami Predstavlja kot unikat, sposoben opraviti lastne ustavne obveznosti. V resnici je zadnje leto doma in v tujini e malokdo verjel, da ima zvezno Predsedstvo v jugoslovanskem dogajanju sploh še kakšno besedo, potem J10 ni bilo v stanju sprejeti učinkovina sklepov niti ob najbolj dramatičnih in za bodočnost Jugoslavije najbolj usodnih dogodkih.
Titova zapuščina, s katero je pred Srnrtjo hotel vzpostaviti ravnotežje nad zapletenimi in zgodovinsko nikdar do kraja razčiščenimi odnosi "'ed jugoslovanskimi narodi, se je se-sala ravno v trenutku, ko se država nahaja v skrajno kočljivem položaju, Mt nad treznostjo nezadržno prevla-®u)e nasilje in ko državljanska vojna P°nekod ni več samo grožnja ampak Kruta vsakdanjost.
Hrvat Stipe Mesič ni dobil podpore nlikosrbske koalicije, ki je svoje na-j^fre kazala sicer že dolgo, a se je ob Cerajšnjem glasovanju dokončno Pokrila pred očmi jugoslovanske in atovne javnosti. Legitimni pred-nvrtik Hrvatske je tudi lansko leto , °rol čakati dva meseca v preddver-
LJUBLJANA — Hrvaški predstavnik v zveznem predsedstvu Stipe Mesič (Telefoto AP) ni bil izvoljen za predsednika predsedstva SFRJ. S tem je Srbija povzročila nekak mehak državni udar in v bistvu razkrojila Jugoslavijo. Seja se je pričela ob prisotnosti vseh članov predsedstva, predsednika vlade, zunanjega ministra, obrambnega ministra, načelnika generalnega štaba JLA in predvsem predsednikov vseh šestih republik.
Po uvodnih formalnostih je Jovič dal na glasovanje imenovanje Mesiča. Zanj so glasovali: Janez Drnovšek - Slovenija, Bogdan Bogičevič — BiH, Vasil Tupurkovski - Makedonija in Mesič sam. Proti pa so glasovali Boris Jovič - Srbija, Jugoslav Kostič - Vojvodina in Vukašin Jokano-vič - podpredsednik srbske skupščine, ki je zastopal Kosovo. Predsednik Črne gore Momir Bu-latovič pa se je vzdržal v znak protesta, ker skupščina še rii potrdila imenovanje predstavnika Vojvodine v predsedstvu. Takoj za tem je Jovič proglasil, da Mesič ni bil izvoljen, ker ni prejel vsaj pet glasov.
Sledilo je zasedanje za zaprtimi vrati, ki so ga popoldne zapustili predsedniki republik, češ da so bili povabljeni samo na svečan del zasedanja, nato pa sp zapustili sejo predsedstva še štirje
člani predsedstva iz republik, ki so glasovale za Mesiča. Zvečer pa so uradno sporočili, da se bo danes seja predsedstva nadaljevala.
Na sejah za zaprtimi vrati je skušal Jovič prepričati ali vsiliti ostalim članom, da se izvoli koordinatorja, kar naj bi bil on sam, ko pa to ni šlo, naj bi bil koordinator, prvi po abecednem redu, torej predstavnik Bosne in Hercegovine Bogdan Bogičevič, ki pa je tako kandidaturo ogorčeno odklonil. Četvorica je torej vztrajala in ni popustila. Zanimivo je bilo zadržanje armade in tokrat tudi načelnika generalnega štaba Adžiča, kateremu očitno vse skupaj ni bilo všeč, saj je prisosto-val razpadu predsedstva in torej zelo verjetni smrti svojega vrhovnega komandanta. Ta položaj je za armado skrajno neugoden.
Zvečer je slovenski predsednik Milan Kučan na tiskovni konferenci v Ljubljani opozoril, da je položaj slab, toda da se ga ne sme do kraja dramatizirati. To je neke vrste mehak državni udar in je seveda posledica stališča srbskega vodstva in njenega razumevanja Jugoslavije kot svoje lastnine. Pokazalo se je tudi, kdo resnično razbija Jugoslavijo in kdo je dejanski krivec za vse.
Proti izvolitvi predsednika so bili trije člani iz Srbije, en član predsedstva se je vzdržal, štirje predstavniki republik pa so glasovali za. Če to
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
JU,
Preden je bila njegova izvolitev v
q ezno predsedstvo opolnomočena. v re torej za neposreden napad na Hr-jj tsko in njeno ustavno pravico. Tako morda še zadnjim skeptikom jas-I ' da Jugoslavijo brezobzirno razbi-
jajo
ravno tisti, ki se v besedah zanjo Jpolj zavzemajo. Ti bodo hkrati no-1 težko odgovornost za vse posledice.
^Hstavna kriza, je bilo zadnje, kar je p 0 v tem trenutku mogoče dopustiti, Vq ettl so v teku krvava obračuna-va in je vojska de facto zasedla že kri ^ hrvaškega ozemlja. Ustavna jQ Za Pomeni, da ta trenutek ne debi ne formalno ni več nikogar, ki nj .ho preprečil zaostrovanja, ki jim e^deti konca. Kako se bo obneslo pre?!esečno krhko premirje, ki je bilo „0 a nekaj dnevi oklicano po smrto-je ^n‘h strelih v Slavoniji in Krajini, ktn°VSem rtemogoče napovedati, ver-cjQ 0sf' da bo končni razsodnik grma-Pa se je močno povečala.
^'rčno je vse
SlirC.'~‘UJ Je vse to, mučno in tesno. neon,in uPartje zamenjujeta strah in ki y°tovosf, medtem ko Šešljevi četni-di B 6d iu9°slovansko skupščino sre-n0 e°EJrada množično in nekaznova-p°zivajo k bratomorni vojni.
Notranji minister Scotti včeraj dodatno »pojasnil« svoje torkove izjave v senatu
Predsednik republike izrazil presenečenje zaradi nasprotovanja izrednim zakonom
Aplavz za Gallonija v VSS po »pomiritvi« s Cossigo
RIM — Z minuto in štiri sekunde dolgim aplavzom je plenum Višjega sodnega sveta pozdravil podpredsednika Giovannija Gallonija, ki pa je ta aplavz, dan po sklenitvi »premirja« s predsednikom Cossigo, sprejel »kot priznanje njemu samemu in brez kakršnega koli drugega pomena.«
Po tem neprotokolarnem uvodu je Galloni prevzel vodenje plenuma in prisotne seznanil z dokumentom, s katerim mu je predsednik Cossiga odvzel predsedniška pooblastila, in z osebnim pismom, ki ga je podpisal generalni tajnik predsedstva republike Sergio Berlingu-er. S tem v zvezi je Galloni pove-
dal, da je v pismu izražena zahteva, da naj se podpredsednik VSS skupaj s tajništvom predsedstva in tajništvom Višjega sodnega sveta dogovarja za urejanje zadev VSS, pri katerih mora sodelovati ali dati soglasje predsednik republike.
V nadaljevanju zasedanja je plenum Višjega sodnega sveta na kratko obravnaval tri zahteve, ki so jih v zvezi z razpravo o vlogi javnega tožilstva predstavili člani skupine Demokratičnega sodstva, skupine Enotnost za ustavo in še enaindvajset članov Višjega sodnega sveta. Dogovorili so se, da bodo o vseh teh zahtevah čim prej razpravljali v komisiji.
RIM — Torkove izjave notranjega ministra Scottija, da v boju proti organiziranemu kriminalu niso potrebni izredni zakoni, so včeraj naletele na takojšnjo reakcijo predsednika republike Francesca Cossige. V posebnem tiskovnem sporočilu Kvirinala je zapisano, da te Scottijeve izjave predstavljajo precejšnje presenečenje. To presenečenje je po mnenju Kvirinala še toliko večje, »saj so posebni zakoni v zvezi z organiziranim kriminalom že dolgo v veljavi, sam minister Scotti pa je predlagal in izvaja super izredni zakon, ki zadeva retroaktivno odobritev določil kazenskega procesa tudi za procese v teku in ki predvideva zakonski odlok, ki nadomešča zaporni nalog. Zato se tisti, ki izjavlja, da je proti izrednim zakonom, s tem res ne more ponašati.«
V nadaljevanju sporočila s Kvirinala je še rečeno, da vse kaže, da nekateri niso razumeli tragičnega paradoksa v besedah predsednika republike, ko je govoril, da se je treba takrat, ko institucije ne znajo uporabljati rednih
Gallusovo zvočno bogastvo
st°lnici
Sv' Justa v Trstu bo jutri glasbena prireditev posvečena Jakobu Gallusu (Foto Križmančič)
Dvojni umor blizu Matere
MATERA — Včeraj ponoči so neznani morilci (vsaj štirje) v neki piceriji v Montescagliosu pri Materi ubili dve. in ranili šest oseb. Kot so ugotovili v preiskavi, sta bili tarči napadalcev Alessandro Bozza in Silvano Di Taranto, toda oba sta jo v napadu odnesla le z ranami, življenje pa sta izgubila Giuseppe Mazzoccoli, ki je sedel ob Bozzi, in Francesco Gian-notta, ki je za mizo sedel nasproti Di Taranta. V času napada je bilo v piceriji le teh šest oseb, ki so sedele za isto mizo.
Skoraj vsi so že imeli opravka s pravico, najbolj znan pa je bil prav Bozza, ki naj bi igral dokaj pomembno vlogo v bojih med rivalskimi kriminalnimi skupinami na področju Taranta. Bozza je bil aretiran 25. marca lani, pred petimi dnevi pa se je spet vrnil na svobodo, vendar pa proti njemu ostajajo v veljavi še nekateri obtožbeni predlogi. Zaradi vsega tega je sodišče v Materi zanj določilo posebno nadzorstvo in mu prepovedalo bivanje v Apuliji, Bazilikati, Kampa-niji in Kalabriji.
in posebnih zakonov in ko ne zadoščajo niti super izredni zakoni, po sili razmer v ogroženih deželah poslužiti izrednih zakonov, da bi na ta način vsaj nominalno zagotovili suverenost državnih oblasti.
Tiskovno sporočilo s Kvirinala se zaključuje s poudarjanjem izredno dobrih odnosov med predsednikom republike in notranjim ministrom, »ki imajo svojo osnovo v dolgoletnem prijateljstvu.«
Včeraj pa se je oglasil tudi notranji minister Scotti, ki je v zvezi s svojimi torkovimi izjavami v senatu poudaril, da ni šlo za posreden odgovor predsedniku Cossigi, temveč naj bi notranji minister s tem želel opozoriti na nujnost, da se v boju proti kriminalu uporabljajo predvsem redni zakoni, katerim je potrebno dodati ukrepe, ki jih sprejme parlament. Scotti je tudi dejal, da v načelu nima ničesar proti izrednim zakonom, pogoj zato pa je, da ne presegajo ustavnih garancij.
Zaradi stavke konec tedna brez dnevnikov
RIM — V nedeljo ne bo v Italiji izšel noben dnevnik zaradi sobotne vsedržavne stavke tiskarjev, ki hočejo s tem prisiliti založnike, da opustijo taktične manevre in sprejmejo odgovornejše odločitve. V soboto pa ne bodo izšli tisti dnevniki, pri katerih tiskarji niso še izrabili prejšnjega paketa razčlenjenih stavk.
Obdobje tehničnega preverjanja med založniki imtiskarji, ki so ga začeli s posredovanjem ministrstva za delo, traja že tri tedne, in so ga včeraj zaključili, ne da bi prišla do izraza razpoložljivost založnikov, da končno sedejo za mizo in začnejo konkretna pogajanja. Založniki so v teh dneh pokazali ob kakem vprašanju večjo razpoložljivost, a so jo takoj izničili ob naslednjem spornem vprašanju.
Po sovjetsko-ameriških mirovnih naporih na Bližnjem vzhodu »pavza za premislek«?
Bakeijeva misija je bila neuspešna izraelska vlada tudi tokrat ni klonila
JERUZALEM — Ves dan so trajala pogajanja ameriškega državnega tajnika Bakerja z izraelskimi voditelji, a po vsem sodeč po protislovnih vesteh šefu ameriške diplomacije ni uspelo prepričati premiera Šamirja, ne obrambnega ministra Arensa, večja razpoložljivost zunanjega ministra Levija pa je bila le taktične narave. Četrta Bakerjeva misija na Bližnjem vzhodu v zadnjih dveh mesecih je po vsem sodeč propadla. Tudi s Sovjetsko zvezo domenjen manever, da bi se zaradi neomajnosti Damaska mirovna konferenca začela brez sirske udeležbe, je po vsem sodeč propadel. Baker je namreč od Izraelcev zahteval, naj bi zaradi sirske odsotnosti dali večjo težo jordanski vlogi in naj bi pristali na prisotnost opazovalca OZN. Izrael pa na to ne pristaja. Zanj bi morala biti mirovna konferenca le nekakšen sve-
čan uvod v dvostranska pogajanja Izraela z njegovimi arabskimi sosedi.
Ob vsem tem je lahko vsakomur jasno, da je tudi četrta Bakerjeva misija propadla. ZDA pa gotovo ne bodo vrgle puške v koruzo, izrabile bodo ugodni položaj in nova zavezništva, ki so nastala zaradi zalivske vojne, a skoraj gotovo bomo priča daljši »pavzi za premislek«. Medtem bodo ZDA in SZ nadaljevale svoje »prepričevalne« napore, ker je vsakomur jasno, da bosta morali velesili dobesedno potisniti ob zid, tiste, ki se nočejo sprijazniti z novo nastalo situacijo. Pri tem se velesili dopolnjujeta. Sovjetski zunanji minister Besmertnih (na sliki z Arafatom) skuša predvsem vplivati na PLO in Sirijo. V Ženevi mu je Arafat izročil pismo za Bakerja, a to ne spreminja bistva, da so Palestinci zaradi njihove podpore Iraku v precej težkem položaju. Resnici na ljubo se SZ ne mudi, ker hoče postopoma obnoviti svojo vlogo.
Začela se je kampanja za referendum o preferencah
RIM — »Od republike strank k republiki državljanov«, to je geslo, s katerim se je pripravljalni odbor za referendum o preferencah včeraj predstavil v neki rimski dvorani. Prisotno so bili najvidnejši predstavniki tiste »tranzverzalne stranke«, ki ji Craxi in Andreotti tako nasprotujeta. Demokristjana Segni in Cabras, tajnik DSL Occhetto, liberalec Patuelli, republikanec Mammi, predstavniki Gibanja -za komunistično prenovo, predstavnik ACLI in drugih organizacij.
Za to živopisano družbo je referendum prvi korak na poti k institucionalni reformi in omejitvi nadvlade strank v italijanski demokraciji. Zagovorniki pa se dobro zavedajo, da jim grozi nevarnost bojkota kot na zadnjih referendumih, tako da že sedaj napovedujejo vsestransko angažiranje. Occhetto je včeraj jasno povedal, da se ne sme izgubiti te velike priložnosti.
Mitterrand zamenjal Rocarda s 57-letno Edith Cresson
Zenska na čelu francoske vlade
PARIZ — Francoski predsednik Mitterrand je včeraj sprejel odstop svojega prvega ministra Michela Rocarda in na njegovo funkcijo že imenoval 57-letno Edith Cresson, ki bo tako prva ženska na čelu francoske vlade. Cressonova je do oktobra lani krila resor za evropska vprašanja, ko ga je prepustila drugim zaradi razhajanj s premierom Rocardom.
Po mnenju političnih opazovalcev njeno imenovanje pomeni zasuk proti levi, v bistvu več posluha za socialne probleme in za maso brezposelnih. Z njenim imenovanjem pa je zadovoljna tudi CNFP, francoska Confindustria, ker se je Cressonova vedno zavzemala za francosko industrijo in bila dosledno nasprotna japonskemu prodoru na francoski trg. Nova predsednica vlade naj bi bila torej najprimernejša v pričakovanju enotnega evropskega trga leta 1993.
Po Mitterrandovih besedah pa ne moremo izključiti, da zamenjava obenem pomeni neke vrste Rocardovo kandidaturo za predsedniške volitve leta 1995.
Na sliki (telefoto AP): predsednik Mitterrand z Edith Cresson.
Delegacija Slovenije v Moskvi
MOSKVA — Delegacije Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade Lojze Peterle je v torek zvečer dopotovala v Moskvo, kjer bo imela pogovore s predstavnikom ruske federacije o sodelovanju med Slovenijo in Rusijo ter SZ. V delegaciji sta poleg predsednika vlade tudi zunanji minister Rupel in predsednik Gospodarske zbornice Horvat. Goste iz Slovenije so na letališču v Moskvi dočakali predstavniki ruske federacije in jugoslovanskega veleposlaništva.
Včeraj zjutraj se je slovenska delegacija pogovarjala s predsednikom ruske vlade Ivanom Silajevim, na dnevnem redu pa so pogovori tudi z ministrom za zunanjo trgovino Konstantinom Karuševom ter s predstavniki ruskega zunanjega ministrstva. Zvečer bi delegacija Slovenije morala podpisati sporazum o slovensko-rus-kem sodelovanju na področju gospodarstva, znanosti, tehnike ter kulture. Danes je predviden tudi sestanek s predsednikom ruskega parlamenta Borisom Jelcinom.
Zaskrbljenost zaradi stanja v Jugoslaviji
RIM — Zadnji dogodki v Jugoslaviji še zlasti dejstvo, da predstavnik Republike Hrvaške v predsedstvu SFRJ Stjepan Mesič ni bil izvoljen za predsednika povzroča ne malo skrbi v okviru italijanskega zunanjega ministrstva. V zvezi z zadnjimi dogodki je italijansko zunanje ministrstvo objavilo komunike, v katerem pravi med drugim, da utegne neizvolitev Mesiča na mesto predsednika predsedstva povzročiti v Jugoslaviji institucionalno praznino s hudimi posledicami za celoten jugoslovanski politični okvir. Dosedanjemu predsedniku Joviču je namreč opolnoči zapadel mandat.
Farnesina opozarja na resolucijo o Jugoslaviji, ki jo je maja lani sprejela Evropska skupnost in ki opozarja na spoštovanje pravne države in na normalno delovanje vseh jugoslovanskih institucij. Zasedanje jugoslovanskega predsedstva se v času, ko je Farnesina izdala svoj komunike, sicer še ni končalo, tako da je upati, pravi italijansko zunanje ministrstvo, da se bo zaključilo s pozitivnimi rezultati in v skladu z jugoslovansko ustavo.
Italijanski zunanji minister Gianni De Michelis se je o jugoslovanski krizi pogovarjal tudi z ministrom za priseljence Margherito Boniver. De Michelis se je pogovarjal tudi z albanskim zunanjim ministrom. Albanija je ob meji z Jugoslavijo proglasila stanje pripravljenosti.
• Stipe Mesič ni bil izvoljen za predsednika predsedstva
NADALJEVANJE S 1. STRANI pravilno ocenimo, je rezultat: štiri republike za, ena proti in ena vzdržana, ker pa Srbija sama razpolaga s tremi glasovi ji je uspelo predsedstvo do kraja ohromiti.
To pa pomeni, da Srbija ostalim republikam odreka njihovo legitimnost, taka Jugoslavija »ni naša« je ugotovil Kučan. Posledica je neke vrste mehkega državnega udara, kot je bil gospodarski samomor srbski vdor v Narodno banko Jugoslavije ob koncu- lanskega leta.	v
Sestanka predsednikov republik seveda danes v Sarajevu ne bo. Toda sestanek bo v kratkem, ko se bodo sestale štiri republike, ki so za razgovor o medsebojnem sodelovanju na osnovi popolne suvrenosti republik.
Predsednik Kučan je bil odločno mnenja, da celoten potek dogodkov in neizvolitev predsednika niso bili všeč JLA, ki je vedno stala na zakonitih pozicijah.
Hrvati so večkrat vprašali Joviča, kakšna naj bi bila rešitev in na kakega predsednika bi pristal. Odgovor pa js bil vedno enak, samo na takega, ki bi zagovarjal ista istališča, ki jih zagovarja Jovič. Vendar predsedstvo še obstaja, ni bilo razpuščeno in danes se bo sestala zvezna skupščina, ki bo razpravljala o izpolnitvi članov predsed-
stva z novimi imeni. Nesjsorni sta kandidaturi predstavnika Črne Gore in Vojvodine, za predstavnika Kosova pa ni pravne osnove, saj ni skupščine, ki naj bi ga izvolila. O tem bo danes odločalo ustavno sodišče. Očitno pa je, da bosta Slovenija in Hrvaška nasprotovali izvolitvi v zvezni skupščini in se bo torej scenarij izpred tedna dni ponovil.
Povsem pravno gledano je bil Mesič vseeno izvoljen in je zato razumljivo njegovo stališče, da je izvoljen, da je predsednik in drugo ga ne zanima, ko je predčasno zapustil sejo. To dopušča armadi odločanje med raznimi opcijami, predvsem pa dopušča vztrajanje na stališču, da predsedstvo obstoja, kar bi bila mehkejša oblika drugače hudo nevarnega razpleta.
Kompromisa torej ni in danes še obstaja možnost, da se najde peti manjkajoči glas, drugače pa je Srbija naredila odločilen korak k razbijanju Jugoslavije, kar jo postavlja v izredno neugoden položaj, srbsko vodstvo pa se je razkrilo tudi pred domačo javnostjo in se je pokazalo v resnični luči.
Ves čas, ko je zasedalo zvezno predsedstvo, je imelo pred zvezno skupščino srbsko četniško gibanje svoj klasični miting (Telefoto AP), na katerem so se čule pesmi »Biče mesa, klačemo
Hrvate«, »Nočemo Mesiča ustaša«, in »Listaj goro, cvetj cveče, Srbija u boj kreče«. vojvoda Šešelj je povedal, da so hrvaške oblasti ubile povelj pika obrambe Borovega sela Vukašina Soš-kočanina. O tej smrti obstajata dve verziji: po eni ga je ustrelil ostrostrelec, po drugi pa se je prevrnil čol, s katerim se je prevažal čez Donavo, pet pseb se je rešilo, on pa je edini utonil. Šešelj je povedal, da srbski narod ne bo dovolil, da mu bo predsedoval hr-
vaški ustaš in pozval Srbe na osveto z geslom »Oko za oko, zob za zob«.
Za kroniko je še treba povedati, da je Tudjman skoro že pristal na začasno rešitev, da bi izvolili koordinatorja in po izvolitvi treh srbskih članov predsedstva v zvezni skupščini bi prišla na vrsto izvolitev Mesiča. Vse to pa je preprečil Kučan, tako rešitev pa je zavrnil tudi predsednik vlade Ante Markovič.
V Ljubljani sestanek jugoslovanskih opozicijskih strank
LJUBLJANA — Na pobudo Stranke demokratične prenove so se včeraj v Cankarjevem domu zbrali predstavniki opozicijskih strank iz vseh jugoslovanskih republik, prisotni so bili predstavniki vseh štirih prenoviteljskih strank, srbske stranke Vuka Draškoviča, bivše socialistične, socialdemokratske in slične stranke. Tokrat so obravnavali svobodo tiska in velike nevarnosti, ki gozijo svobodi informiranja povsod v Jugoslaviji.
Na tiskovni konferenci je najprej Ciril Ribičič ostro in odločno zavrnil neizvolitev Stipeta Mesiča za predsednika predsedstva, saj je legitimni predstavnik Hrvaške. Hrvaški predsednik Ivica Račan pa je zasedanje predčasno zapustil, ker predvideva izredno ostre reakcije hrvaškega naroda in celo možnost, da se hitro sestane hrvaški sabor in sprejme izredne sklepe vključno z odcepitvijo.
Zanimivo je, da so bili vsi soglasni pri obsodbi, čeprav so se seveda pokazale bistvene razlike pri niansah, ki pa so lahko odločilne. Srbski pokret obnove je na primer zelo oprezen in vidi v tem dejanju predvsem proceduralni del, drugi Srbi so odločnejši, toda istočasno se zavzemajo za enoten jugoslovanski parlament, ki bi bil izvoljen po načelu en človek en glas, toda bi bil resnično demokratičen. Razlike torej so in to občutne, vendar pa je zelo pomembno, da je možen vsaj miren in konstruktiven razgovor jugoslovanskih opozicijskih strank. Na zasedanju so sprejeli naslednjo resolucijo:
»Demokratične politične stranke, zbrane na posvetu "Demokracija in svoboda tiska" se zavzemamo za polno uveljavitev človekovih pravic in državljanskih svoboščin, za utrjevanje in razvijanje odnosov parlamentarne demokracije, svobode tiska in pravne
države. Nasprotujemo podržavljanju javnih glasil, političnim pritiskom na novinarje in vsiljevanje ideoloških kriterijev pri imenovanju urednikov. Pripravljeni smo prevzeti soodgovornost za vzpostavitev državljanskega miru in demokratičnega sodelovanja, za odpravljanje vseh vzrokov in posledic nasilnih dejanj, ki lahko vodijo v tragično državljansko vojno. Od pristojnih državnih in političnih organov zahtevamo, da prenehajo s prakso prikrivanja, marginalizacije in blokade opozicijskih pobud, ki so usmerjene v demokracijo, mir in državljansko varnost.
Pozdravljamo pripravljenost demokratične Evrope, da nam pomaga pri razreševanju jugoslovanske krize po veljavnih mednarodnih pravnih in drugih standardih in za našo čimhitrejšo in čimbolj popolno vključitev v evropske in svetovne integracijske procese na temelju enakopravnega sodelovanja in medsebojne varnosti.«
B.S.
V Sloveniji se nadaljuje dijaški bojkot
LJUBLJANA — Množične demonstracije dijakov po Sloveniji se nadaljujejo. V Mariboru je tri-tisočglava množica zasedla Trg svobode, in protestirala po mariborskih ulicah, v Ljubljani so se dijaki zbrali pred slovensko skupščino, vrvelo je tudi v številnih drugih mestih. Dijaška predstavnika Mateja Kurenta in Alenko Kunaver so sprejeli podpredsednik Matija Malešič, šolski minister dr. Peter Vencelj in predsednik skupščinskega odbora za šolstvo Jože Zupančič. Pogajanja so le nakazala možne rešitve. Odrekli se bomo moratoriju, če nam vlada zagotovi, da bodo njeni pred: logi, po katerih naj bi na univerzi ukinili diferencialne izpite ih sprejemne izpite skrčili na mini: mum ter v večji meri upoštevali oceno zaključnih izpitov in splošni uspeh, uresničeni, in če bo Zavod za šolstvo zares pripravi enotne pisne naloge za istovrstne šole, so možnost sporazuma napo vedali dijaki. Vlada vsega teg dijakom ni mogla zagotoviti, saj se morata o teh predlogih jzrf-c_ še obe univerzi. Predstavniki via de in dijakov se bodo z obe**'n rektorjema sestali jutri. Dodajm še to, da so dijaki po premisi®^ po pogajanjih v izjavi za javno moratorij znova omenjali, ustvj r»a	ttiHi Ha iih hOCe ob
pa so se tudi, da jih------ .	„
uporabiti za svoje boje z univer Ker oprijemljivih rezultatov P^. govori niso prinesli, se dija
bojkot nadaljuje Dijaškim protes:
tnikom so se včeraj pridružili dijaki šol četrte stopnje, ki F y zarjajo na nerešena vprašanj zvezi s pripravništvom.	etj
V Ljubljani se bodo danes 8. in 9. uro dijaki zbrali pre ^at0 šernovim spomenikom m krenili na Gregorčičevo pre° P .
slopje IS Slovenije. Iz Kop čakujejo 200-glavo okrepitev-
Deželni odbornik Saro obiskal TKB v Čedadu
Poročilo Biasuttija pred pristojnima komisijama
Vprašanje priseljencev in emigrantov rešljivo s posebnim zakonom?
ČEDAD — Deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro je bil včeraj na obisku v novi čedajski podružnici Tržaške kreditne banke. Gosta, ki je bil v spremstvu videmskega pokrajinskega odbornika za okolje Alda Mazzole, sta v poslovnih prostorih sprejela ravnatelj TKB Vito Svetina in direktor čedajske podružnice Fabio Bonini s sodelavci. Deželni odbornik Saro se je seznanil z nagibi, ki so Tržaški kreditni banki narekovali, da je sredi Čedada odprla poslovni prostor, ki je namenjen tako potrebam slovenskega kakor tudi italijanskega življa ter novih gospodarskih stvarnosti na obmejnem prostoru.
Odbornik je podčrtal pomembnost odprtja podružnice TKB v Čedadu Predvsem z vidika utrjevanja gospodarskega sodelovanja med Furlanijo-Julijsko krajino in bližnjo Jugoslavijo ter s celotnim vzhodnoevropskim prostorom. Tudi take pobude, je bil še mnenja Ferruccio Saro, bodo prispeva-e k pospeševanju poslovnega sodelovanja ob meji in to tudi v luči večje demokratizacije tako v Sloveniji kot v drugih jugoslovanskih republikah. Ogledni gost čedajske podružnice Tržaške kreditne banke je tudi poudaril važno vlogo, ki jo pri gospodarskem sodelovanju na obmejnem prostoru *gra slovenska narodnostna skupnost, 2lasti pa njene gospodarske sredine.
R.P.
i j
-V'	-o.
Pročelje TKB v Čedadu
TRST Predsednik deželne vlade FJK Adriano Biasut-ti je poročal včeraj pred svetovalskima komisijama za pred-sedstvene zadeve in izseljenstvo o triletnem načrtu 1991/93 oziroma skladu za izseljeništvo. Ob tej priložnosti je beseda nanesla seveda tudi na vprašanje albanskih beguncev, na ilegalne prebežnike, na jugoslovansko krizo in na delovni trg. Iz poglobljene razprave je izšla novost: ustanovili bodo delovno skupino z nalogo, da sestavi poseben zakon, ki naj zaobjame vse probleme v zvezi z emigraciojo in priseljevanjem in ki naj se potem predloži rimskemu parlamentu.
Med obravnavanjem vmesnega obdobja, v katerem je deželni odbor upravljal prehod pristojnosti iz Avtonomne službe za izseljenstvo k Deželni ustanovi za vprašanje preseljevanja, je predsednik Biasutti izrecno omenil znesek petih milijard lir, ki so predvidene v proračunu in s katerimi naj bi odseljencem, ki se vračajo domov, omogočili ponovno vključitev v tukajšnje družbeno tkivo, obenem pa pomagali odseljencem, ki ostanejo v inozemstvu, da ohranijo vezi z matičnimi kraji.
Biasutti je povedal, da je Država vrnila ves denar, ki ga je Dežela anticipirala za sprejem albanskih beguncev, in da Država zdaj prav tako tudi plačuje vse stroške, ki so povezani z bivanjem teh prebežnikov v Furlaniji-Julijski krajini.
Predsednik Deželne ustanove za vprašanja preseljevanja Ottorino Burelli je glede dejavnosti te ustanove, ki se je začela 12. novembra lani, pojasnil, da je bilo razdeljenih med zainteresirane občinske uprave za 568 milijonov lir prispevkov; od tega jih je bila polovica podeljenih še pred koncem lanskega leta, drugo polovico pa bodo do kraja nakazali v najkrajšem.
Iz debate-, v katero so posegli svetovalci DSL, LpT, PSI, LV, VA, KD in MSI, so prišla do izraza o tem, kaj ukreniti spričo množitve pribežnikov, različna stališča. Eni so npr. menili, da je treba pritisniti na vlado SFRJ, naj bolj zastraži mejo, drugi pa, da gre problem rešiti z zboljšanjem življenjskih razmer v državah, ki jih ljudje zapuščajo.
Za aktivnejše sodelovanje med sosednimi skupščinami
TRST — Jutri se bodo sestali v Benetkah predsednik zakonodajnih skupščin Furlanije-Julijske krajine in Veneta ter bocenske in tridentinske avtonomne pokrajine. Obravnavali bodo nekatera skupna jim vprašanja in se domenili za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja, tako tudi na ravni ustreznih komisij. Prvenstveno bodo razpravljali o problemih, ki zadevajo zaščito okolja, razvijanje turizma in izboljševanje prometnih infrastruktur.
Pobudo za jutrišnje srečanje sta dala predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Nemo Gonano in predsednik deželne skupščine Veneta Umberto Carrare, ki sta v tiskovnem sporočilu tudi napovedala možnost sodelovanja pri uresničitvi banke podatkov o zakonodajnih dejavnostih.
■ TRST — Deželni svetovalci Andrea Wehrenfennig in Federico Rossi (Zelena lista) ter Giorgio Cavallo (Zeleni mavrice) so naslovili na predsednika Dežele Adriana Biasuttija vprašanje, ali je Odbor primerno ocenil, kakšne posledice lahko ima resolucija PLI o Osimskih sporazumih. Svetovalci menijo, da utegne resolucija otežaviti tekoče pobude za čezmejno sodelovanje, hkrati pa tudi vnovično ovrednotenje vloge italijanske manjšine v Jugoslaviji s poostritvijo napetosti, d katerih je že vse kazalo, da so vendarle mimo.
Milijarda lir za preureditev vodovodne mreže Nediških dolin
TRST — Deželna vlada je po Predlogu odbornika za probleme okolja Armanda Angelija sklenila Nakazati prispevek ene milijarde or Gorski skupnosti za Nediške doline. Gorska skupnost bo porabila ta sredstva za' preureditev ce-tovitega krajevnega vodovodnega Ostema, da se vendarle reši žgoči Problem o preskrbi z vodo. Sicer P® pomeni deželni sklep samo Prvi korak na poti k uresničitvi Slršega programa, ki bo terjal Predvidoma 12 milijard lir in za Katerega sta se sporazumela videmska pokrajinska uprava in osrednji furlanski vodovodni kon-z°rcij; slednji bo namreč prevzel upravljanje vseh vodovodov oziroma zajetij in izvirkov v Nediš-Km dolinah. Za to skrbijo zdaj občinske uprave, ki pa imajo precej-I je težave zaradi visokega števi-a vodnih izvirov. Gorska skup-/°,st bo z deželnim prispevkom uscitila izvire in seveda kakovost vode.
Minister Vencelj sprejel zastopnike vseh zamejskih dijaških ustanov
TRST — Slovenski minister za vzgojo in izobraževanje dr. Peter Vencelj je povabil na prvi skupni pogovor v Ljubljano predstavnike vseh slovenskih dijaških domov in ustanov, ki skrbijo zg vzgojo slovenskih otrok v zamejstvu. Sestanka so se udeležili predstavniki Kosovelovega doma, Gregorčičevega doma, Alojze-višča in Zavodov šolskih sester v Trstu in Gorici ter Mladinskega doma, Modestovega doma in Slomškovega doma v Celovcu in Študentskega doma Korotan na Dunaju. Po predstavitvi vsake posamezne ustanove, njihove vloge in sedanjega delovanja so soglasno sprejeli prvi skupni sklep v zvezi z organizacijo strokovnega seminarja, ki bo konec avgusta letos v Celovcu. Glavna tema seminarja, ki bo že 21. po vrsti, bo utrjevanje in učenje slovenskega jezika. Zato so v pogovoru sodelovali tudi profesorji Pedagoške akademije in Zavoda republike Slovenije za šolstvo. Srečanje je bilo pestro in prisrčno ter je potekalo delovno s sprejetjem koristnih sklepov.
Štirideset študentk iz Ljubljane obiskalo videmski Malignani
VIDEM — Šolo Malignani je obiskalo okrog 40 študentk ljubljanske Pedagoške fakultete. Gostje so se udeležile posveta o evropski integraciji, ki so ga pripravili ravnatelj Malignanija Illusi, predstavnik parlamentarne skupščine Evropskega sveta Castenetto in član te skupščine Scovacricchi. Na sliki - desno - Scovacricchi in Illusi.
Ob sodelovanju z ljudskimi bankami
Nagradili udeležence natečaja Film in šola
PORDENON — Nad tristo dijakov, učiteljev in profesorjev se je udeležilo slovesnosti ob podelitvi priznanj in nagrad letošnjega natečaja "Cinema e scuola" ('Film in šola"). Natečaj je že sedmič razpisal Center za kulturne iniciative iz Pordenona v sodelovanju z deželnim odbor-ništvom za šolstvo, pokrajinskimi skrbništvi v Vidmu, Pordenonu in Gorici ter ob finančni pomoči Konzorcija ljudskih bank. Članica konzorcija je, kakor znano, tudi Kmečka banka. Natečaj je obsegal različne težavnostne stopnje, saj je bil namenjen tako otrokom iz vrtcev in učencem osnovnih šol kakor dijakom srednjih in višjih srednjih šol. Komisija je prejela okrog osemdeset prispevkov, nagradili pa so avtorje prvih treh najboljše ocenjenih izdelkov v vsaki kategoriji. Nagrajene prispevke bodo poslali tudi na natečaj "Audiovisivi e scuola", ki je prirejen v evropskem merilu. Sicer pa bodo izdelki natečaja ostali shranjeni v knjižnici Dijaškega doma v Pordenonu na razpolago posameznim šolam oziroma skupnostim, ki bi jih želeli uporabiti pri rednem vzgojnem in izobraževalnem delu.
Na slovesnosti je predsednik Konzorcija ljudskih bank Nello Frattolin naglasil, da finančne podpore ne gre jemati zgolj z ekonomskega vidika, ampak da so ljudske banke v prvi osebi zainteresirane za aktivno vlogo na področju vzgoje in izobraževanja. Na slovesnosti so govorili tudi predsednik Centra za kulturne pobude Giacomo Ross, por-denonski župan Cardin, podpredsednik pokrajine Chiarot-to in nekateri drugi funkcionarji.
Referat tajnika odbora zn gospodarstvo SKGZ dr. Branka Jazbeca na posvetu ”Slovenska pot v globalno ekonomijo“
Slovenci v Italiji in vključevanje slovenskega gospodarstva v Evropo
^javljanje primerjalnih pred-°sti in dolgoročnih interesov
seveda v zvezi z nakazanimi sj °stmi, ki se ponujajo v premislek bamp08^1 Putiki in diplomaciji, ne Prizfllava™° prikriti naše neposredne veU belosti. Prepričani smo namreč v Barro/105* zamisli o južnoevropski osi sel v*?.na'Trst-Budimpešta. Ta žarnicami?1 v razvijanje sodelovanja z ro-bokerr,lm svetom. ki je po našem glo-tnent |k PrePričanju nepogrešljiv ele-jjsvlja . nJa zunanjih odnosov in uve-Venskc]a dulgoročnih interesov slo-Utemer naroda' kar je - kot rečeno -rama Jen° tako zaradi boljšega plasirava astn*d komparativnih prednosti he je J1,3 tej relaciji kot z utrjevanjem značaja Slnie' Pač Pa tudi narodnega kot iPJ„i kl Je tako malemu narodu, P0 . ovenski, nujno potrebno. Preveč	strani menimo, da vodi
9emian,unOStransko povezovanje z katerj	svetom v tvegano igro, v
ko fonL lahko pod vprašajem ne toli-host sin,8’ Pač pa dejanska suvere-^vstriiP verjfke države. V odnosu do ?°sPodarIrlNeinčije Je Slovenija glede k'°raku v , razvitosti v večjem raz-1°), ki ip ,° Pa z Italijo (ali pa s Špani-lzkušniam nLarsikaterem pogledu bliže ?v°jih meip . ovenije, saj se znotraj iProblerJ3 Se ze*° intenzivno ukvarja Ndi v ,rn°m nerazvitosti južnih regij, bija uvel;?1 P°9ledu lahko torej Slovele, ki Sp V širšem kontekstu izkuš-, Setletni i 6 navzela v več kot štiri-era. vlogi južnoslovanskega Se-Ce je
bdobn anireč eden izmed izzivov b*anj razu?-uSVeta vprašanje razvoja t'h, se Slovenija ne sme od-
reči vlogi in izkušnjam, ki ji na tem področju pripadajo, kajti v nasprotnem primeru tvega, da se iz regionalnega Severa tako rekoč čez noč prelevi v regionalni Jug in se tako visokoletečim pričakovanjem navkljub čisto po lastni krivdi marginalizira. Taki usodi se slovenski narod utegne izogniti le ob doslednem uveljavljanju vseh komparativnih prednosti, s katerimi razpolaga, ter z razvojem vloge v tem prostoru, ki mu je najbolj funkcionalna in je obenem v skladu z dolgoročnimi interesi slovenskega naroda.
Skratka uspešno vključevanje Slovenije v mednarodno delitev dela in integracijske procese v Evropi terja od slovenske države izoblikovanje take zunanjepolitične usmeritve, ki bo znala v odnosu do vsake izmed sosednjih držav uveljaviti in maksimalno ovrednotiti svoje komparativne prednosti ter jih seveda na temelju partnerskih odnosov s sosedami izkoristiti na mednarodnem prizorišču.
Kakšna meja poslej?
Osamosvojeno Slovenijo nekateri po njenih naravnih in družbenih potencialih vzporejajo kar s Švico. Primerjava naj bi se zdela mogoča, ker gre tudi v primeru Švice za majhno alpsko državo na stičišču različnih svetov.
Ne glede na umestnost takihle primerjav pa lahko trdimo, da si bo pridobila Slovenija z osamosvojitvijo povsem zagotovo drugo, sicer manj znano značilnost helvetske konfederacije, namreč to, da je skoro polovica njenih kantonov obmejnih. Podobno se bo zaradi majhnosti njenega teritorija zgodilo tudi samostojni Sloveniji, saj bo
kar polovica njenih sedanjih občin obmejnih.
Slovenci, ki pripadamo italijanski republiki, jemljemo pravzaprav kot del svoje usode dejstvo, da živimo od glavnine slovenskega naroda ločeno upravno-politično življenje; zato pa od naše obmejnosti v določenem smislu tudi živimo, saj nam je do tega, da povezujemo gospodarski stvarnosti obeh svetov, katerima smo po svoje zavezani. Prav zato se imamo tudi za budne opazovalce dogajanj na obeh straneh meje.
Glede na značaj procesov na eni in na drugi strani meje, ki so si po osnovnih silnicah antitetični, ni odveč zastaviti si vprašanje, kakšen bo poslej značaj meje, ki nas Slovence v Italiji loči od Republike Slovenije, večino slovenskega naroda pa od razvite Evrope. Gre torej za vprašanje, ob kakšni meji bomo živeli v prihodnjih letih?
Zunanja meja EGS
Glede tega so na vidiku pomembne novosti. Ko bodo leta 1993 odstranjene vidne in nevidne pregrade, ki so tako ali drugače razmejevale skupno evropsko tržišče, bodo pridobile na pomenu t.i. zunanje meje Skupnosti. Ena takih mej bo tudi sedanja italijansko-jugoslovanska meja.
Živimo torej ob meji, ki bo taka še ostala in je ne bo še zlepa doletela usoda notranjih mej Skupnosti. Kljub temu pa bodo spremembe, ki so že v teku ali na vidiku na tej in na oni strani meje, v marsičem spremenile značaj te meje:
- še zlasti s stališča varnosti in mejnih formalnosti bo nadzor na zunanjih mejah EGS poostren, okrepljena bo torej funkcija meje kot fizične pregra-
de, kajti po vstopu ne bo nikakršne ovire več prosti gibljivosti oseb in blaga na enotnem evropskem tržišču;
- s stališča zunanjetrgovinske menjave in tržišča storitev bodo stvari še naprej odvisne od trgovinskih sporazumov med EGS in Jugoslavijo oz. od sprememb, do katerih bi prišlo v okviru G ATT; v tem okviru ne bi smeli niti prezreti možnosti, da spremembe, ki so v teku, predrugačijo vlogo sporazumov o obmejni menjavi; po eni strani bodo namreč jugoslovanskemu blagu širše kot doslej odprta vrata v Evropo, po drugi pa obstaja možnost, da bi proces osamosvajanja republik omejil aplikacijo tozadevnega instrumenta na ozemljih Republike Slovenije in Republike Hrvaške, katerim je po črki sporazuma tudi namenjen.
Asimetrija tokov
Italijansko-jugoslovanska meja, kakršno smo doslej poznali, je delovala dokaj asimetrično. Po eni strani je bilo temu vzrok dejstvo, da je EGS Jugoslaviji priznavala status države v razvoju, kar pomeni,'da je dopuščala dostop jugoslovanskih izdelkov na njeno tržišče in hkrati tolerirala jugoslovansko zaščitno politiko. Poleg tega je do nedavna asimetričnost bila posledica različnih družbenoekonomskih sistemov, iz katerih so izvirale povsem drugačne možnosti za tuja vlaganja: z izjemo Trsta je donedavna v Italiji veljal zelo liberalističen pristop, v Jugoslaviji pa je bil zaradi atipičnega režima tujih vlaganj, ki je bil odvisen od ideoloških predpostavk, na katerih je slonel sistem, popolnoma spregledan interes tujih vlagateljev, zaradi česar je še zlasti v tem pogledu Jugoslavija
dolgo vztrajala na samosvojih pogledih in bila nedovzetna za tuje vplive.
Od odgovora na vprašanje, kolikšna bo še naprej asimetričnost, odvisi v znatni meri značaj bodoče meje. Vendar edino, kar lahko zagotovo trdimo v sedanjem trenutku je, da bo asimetričnost odvisna še zlasti od zunanjetrgovinskega režima in zaščitne politike države, ki bo na drugi strani meje nastopala kot mednarodnopravni subjekt. Glede tega pa je, kot rečeno, negotovost še precejšnja.
To pomeni, da bo popoln značaj meje znan šele takrat, ko se bo izkristaliziral položaj v Jugoslaviji in bo konec negotovosti v zvezi z nadaljnjo usodo države. Možnosti sta dejansko dve:
-	na podlagi sporazuma med republikami bodo te nasledile mednarodne obveznosti SFRJ in ohranile, po zgledu EGS, skupni zunanjetrgovinski režim; to pomeni, da bo na drugi strani ostala, vsaj v ekonomskem pogledu, mednarodni subjekt še vedno takšna ali drugačna Jugoslavija;
-	če bo dogovor onemogočen, bo šla Republika Slovenija svojo pot in najbrž tudi dosegla mednarodno priznanje. Tak epilog bi najhuje oškodoval in izpostavil prav Slovenijo; zaradi tega, kot tudi zaradi zadržanja odločujočih mednarodnih dejavnikov se taka razrešitev jugoslovanske krize zdi manj verjetna, a je vsekakor ni mogoče, tudi spričo najnovejših dogodkov, a priori izključiti. Na vsak način bi to za nas pomenilo, da bi se tu znašli na meji največjega tržišča na svetu z malo Slovenijo.
(Nadaljevanje sledi)
Upravičenci bodo šli na volišča v nedeljo, 23. junija
Tržaški prefekt sklical volitve za obnovo jusarskih odborov
Glasovanje je na sporedu 9. in 10. junija
Začela se je kampanja za ljudski referendum
Tržaški prefekt dr. Eustachio De Telice je v smislu državnega zakona z dne 17.4. 1957 št. 278, sklical volitve za upravljanje jusarskega premoženja v nekaterih vaseh tržaške in v eni vasi devinsko-nabrežinske občine. Volitve bodo v nedeljo, 23. junija t.l. Kot znano so bile volitve v jusar-ske odbore prvotno določene že za 26. maj, a so bile iz tehničnih razlogov po nalogu prefekta odložene. Volitve v tržaški občini bodo v naslednjih vaseh: Bazovica, Padriče, Gropada, Trebče, Bani, Opčine, Lo-njer, Prosek, Barkovlje, Kontovel, Skedenj in Rocol, ter v Medji vasi v devinsko-nabrežinski občini. V Gro-padi, Trebčah in na Kontovelu bodo volitve prvič.
V smislu pravilnika za predstavitev volilnih list bodo volitve potekale po večinskem sistemu, to je po sistemu, ki velja za vasi in naselja do 5000 prebivalcev in ne po proporcionalnem sistemu. Kandidatne liste je treba predložiti do 12. ure dneva, ki je petindvajseti dan pred dnevom volitev, kar pomeni do 12. ure 30. maja t.l. Za predstavitev list je 5 dni časa, se pravi od nedelje 26. maja do 30. maja, liste pa je treba predložiti v tajništvih obeh zainteresiranih občin (tržaške in devinsko-nabrežinske). Na vsaki listi so lahko največ 4 kandidati, izvoljenih pa je skupno lahko 5 upraviteljev jusa, to je 4 na večinski in eden na manjšinski listi.
Važno je tudi število predlagateljev liste. V vaških skupnostih do 2000 prebivalcev mora kandidatne liste predstaviti od 10 do ne več kot 15 predstaviteljev, ki pa ne smejo biti istočasno tudi kandidati dotične liste. V vaških skupnostih, ki imajo od 2000 do 5000 prebivalcev, pa mora biti predstaviteljev liste od 30 do največ 45.
Po vsej državi se je v teh dneh uradno začela volilna kampanja za ljudske referendum o številu preferenc za poslansko zbornico, ki bo na sporedu v nedeljo, 9. in v ponedeljek,
10.	junija. V tržaški pokrajini je volilnih upravičencev skupno 232.679, ki so takole porazdeljeni: Trst 206.098, Zgonik 1.789, Repentabor 716, Devin-Nab-režina 7.333, Milje 11.485 in Dolina 5.249. Občinski uslužbenci bodo v prihodnjih dneh začeli razdeljevati volilna potrdila, kdor ga ne bo dobil na dom, ga lahko v dneh pred referendumom dvigne na sedežih posameznih občin. Naj omenimo, da bo ljudsko glasovanje uradno veljavno, le če se ga bo udeležila več kot polovica volilnih upravičencev.
Pobudnik referenduma o preferencah za poslansko zbornico je vsedržavni odbor, ki mu predseduje demokris-tjanski poslanec Mario Segni, v njem pa sedijo predstavniki raznih strank in množičnih gibanj. Ta odbor je zbral podpise za tri ljudske referendume o volilnih vprašanjih, ustavno sodišče pa je dva zavrnilo in odprlo pot le tistemu, ki se poteguje za drastično omejitev števila preferenc za poslansko zbornico. Če bo ta referendum prodrl, bomo odslej naprej na volitvah za zbornico lahko oddali le eno preferenco, medtem ko jih sedaj lahko oddamo več, kar je pač odvisno od števila poslancev, ki so izvoljeni v določenem volilnem okrožju.
Ljudsko glasovanje (za katerega bo država potrosila približno 700 milijard lir) je že predmet precej ostrih polemik med strankami. Ostri nasprotniki referenduma so predvsem socialisti, ki pravijo, da pomeni to ljudsko glasovanje pravzaprav golo demagoško potezo, ki ne bo privedla nikamor in bo samo škodila. Poslanec Segni in somišljeniki pa so seveda povsemn na-
Vsaka lista mora imeti tudi svoj znak (simbol), ki ga je treba predložiti občinskemu tajniku skupaj s kandidatno listo in s potrdili o vpisu vseh kandidatov in predstaviteljev v sezname jusarskih upravičencev dotične vasi. Kandidati morajo predložiti tudi izjavo o sprejetju kandidature, vse podpise pa mora overoviti občinski tajnik ozrioma jih je mogoče overoviti tudi na sodišču ali pri notarju.
Ker. je čas za predstavitev kandidatnih list zelo omejen, Kmečka zveza opozarja vse jusarske skupnosti, da pravočasno izpolnijo vse obveznosti za predstavitev kandidatnih list. Kmečka zveza je tudi poskrbela, da bo notar v sredo, 22. t. m., prisoten po vaseh za overovljanje podpisov predlagateljev, začenši v Bazovici od 18. ure in potem v ostalih vaseh. Seveda je glede na veliko število vasi in predlagateljev
(Foto Križmančič)
list Kmečka zveza na razpolago za morebitne nasvete, razlage in pomoč, če in kjer bi bila potrebna.
Naj ob tem, čeprav je bilo o tem v dnevniku že govora, spomnimo, da so bile prve jusarske volitve v tržaški občini izvedene leta 1986, da pa mestna uprava kljub jasno določenim pristojnostim jusarskih odborov, teh pristojnosti ni doslej nikoli priznavala oz. jih je celo prezirala, kar je povzročalo tudi hude spore med jusarskimi upravičenci in občinsko upravo zlasti pri samovoljnih ukrepih občinske in razlaščanjih tudi jusarske zemlje. Tak odnos je seveda nevzdržen in nedemokratičen, zato pa je važno,da so v odbore izvoljeni ljudje, ki se bodo znali odločno postaviti v obrambo koristi jusarskih upravičencev v okviru pristojnosti, ki jih zakon daje jusarskim odborom in preko njih jusarskim upravičencem, (jk)
sprotnega mnenja in pravijo, da gre za referendum, ki ščiti primarne interese državljanov in volilcev pred nevarno ter naraščajočo nadvlado strank.
Pobudniki referenduma bodo z jutrišnjo tiskovno konferenco v dvorani agencije ANSA začeli volilno kampanjo na Tržaškem. Razpravo bo uvedel tržaški poslanec Demokratične stranke levice Willer Bordon, ki je član vsedržavnega odbora pobudnikov tega ljudskega glasovanja. Tiskovna konferenca, ki jo uradno sklicuje predstavnik združenja katoliških delavcev ACLI Tarcisio Barbo, se bo začela ob 15. uri.
Se dva posveta o Jugoslaviji
Kot napovedano bo na sedežu Pokrajine v ponedeljek, 20. maja ob 11. uri srečanje o situaciji v sosednji Jugoslaviji, ki ga je sklical predsednik Croz-zoli. Njegovemu vabilu se je doslej odzvalo precej parlamentarcev iz Veneta in naše dežele ter veliko število krajevnih upraviteljev iz vseh štirih pokrajin Furlanije-Julijske krajine.
O političnem položaju v Jugoslaviji pa bo isti dan tekla beseda tudi na večerni manifestaciji (začela se bo ob 18.uri) mestnih sekcij Demokratične stranke levice. Govorili bodo Vojko Venišnik, ki v okviru Stranke demokratične prenove Slovenije odgovarja za mednarodna vprašanja, občinski svetovalec DSL Ravel Kodrič, član pokrajinskega tajništva te stranke Boris Iskra in Roberto Treu, ki je pokrajinski sekretar sindikalne zveze CGIL. Srečanje bo v dvorani v Ul. Madonni-na 19.
pismo uredništvu
O branju volilnih izidov
Iz branja nekaterih poročil o upravnih volitvah, ki so bile prejšnjo nedeljo v 60 italijanskih občinah, lahko bralec prejme zgrešeno predstavo o rezultatu list komunistične prenove. Statistični 2,6% se namreč nanaša na 21 srednjevelikih občin, kjer so glasovali s proporčnim sistemom. Gibanje za KP pa je predstavilo svoje kandidatne liste samo v 9 občinah in je prejelo v povprečju nekaj več kot 7% glasov, v Laciju in Toskani pa celo 13 in 16 odstotkov.
Prva analiza volilnih trendov kaže, da je gibanje za KP zbralo precejšen del glasov bivše KPI, pa tudi večje število glasov občanov, ki so prejšnja leta oddajali belo glasovnico ali so se glasovanja vzdržali. Nastop gibanja KP ni bistveno oškodoval DSL, saj je v težavah tudi tam, kjer gibanje KP ni predstavilo svojih list.
Druga značilnost rezultata pa je, da v teh devetih občinah seštevek glasov
gibanja KP in DSL presega glasove bivše KPI, kar ponovno dokazuje, da gibanje KP predstavlja povsem nov kohezijski dejavnik na levici.
Kljub nesmiselnemu tožarjenju zaradi našega simbola, so bili ponekod sklenjeni volilni dogovori na temelju vzajemnega priznavanja in enakega dostojanstva. V kalabrijskem mestecu Isola Capo Rizzuto je enotna lista DSL-KP-Zeleni prejela 51% glasov in bo levica še naprej vodila skupen boj proti namestitvi lovskih bombnikov F 16 na njenem ozemlju.
V vseh manjših občinah, kjer se je glasovalo z večinskim sistemom, je gibanje KP naravno sodelovalo v enotnih levičarskih listah.
Pojasnilo in komentar se nama je zdel potreben, saj vzbuja razmišljanja, ki so aktualna tudi pri nas.
Sen. Jelka Grbec Sen. Stojan Spetič
Drevi na pobudo KD Lonjer-Katinara
Okrogla miza o šoli
Drevi bo v Ljudskem domu v Lonjerju prav gotovo zanimiv večer. Kulturno društvo za Lonjer in Katinaro prireja namreč okroglo mizo z naslovom »Naša šola na pragu leta 2000«, na katero je povabilo tri priznane strokovnjake: raziskovalca Slovenskega raziskovalnega inštituta Pavla Štranja, psihologa in vodjo slovenske so-cio-psihopedagoške službe pri Krajevni zdravstveni enoti v Trstu Danila Sedmaka in pedagoga ter športnega delavca Ivana Peterlina.
4=!!
ffl EB B3 ffl
= £jjl = j
Sole na katinari
Gostje bodo uvodoma spregovorili o izsledkih svojih izvirnih in deloma še neobjavljenih raziskav, ki so jih opravili na šolskem in mladinskem področju nasploh. Na srečanje so še posebno toplo vabljeni šolniki, družbeno-politični delavci in starši, ki jim je bodočnost naše šole posebno pri srcu. Odprtih vprašanj o perspektivah slovenske šole je nič koliko, od padanja števila vpisov do množične prisotnosti otrok iz mešanih zakonov, tako da zna biti večer dobra priložnost za javno debato o teh vprašanjih.
Z današnjim večerom se prireditelji vključujejo v niz piobud, ki potekajo v znamenju praznovanja 200-letnice ka-tinarske šole Fran Milčinski.
Predsednik IRI Nobili na predavanju v Trstu
Na povabilo tržaške in deželne sekcije združenja UCID (Krščanska zveza podjetnikov in vodilnih kadrov) bo v soboto, 18. t.m., v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. San Nicolo 5) na temo »Mana-ger v letu 2000« predaval predsednik državne ustanove IRI Franco Nobili. Predavatelj, ki ima velike menedžerske izkušnje, se bo posvetil zlasti vprašanjem etike, morale, kompetentnosti, korektnosti, razlik med javnimi in zasebnimi podjetji ter med vodilnim kadrom na enem in drugem področju, potreb po dobičku in vprašanjem njegove namembnosti.
Z epohalnimi transformacijami, ki so v teku, in v svetu, ki postaja vse bolj globalen - je zapisano v uvodu vabila na srečanje z Nobilijem - je lik menad-žerja na industrijskem področju vse bolj pomemben, saj mora biti sposoben sprejemanja pravilnih, daljnovidnih in hitrih odločitev s pomočjo sodobnih komunikacijskih sredstev, ki jih ima na voljo. V zvezi z omenjenimi vprašanji etike in morale v podjetništvu pa organizatorji predavanja opozarjajo tudi na socialno doktrino Cerkve, ki se z zadnjo encikliko »Cente-simus annus« obrača tudi na podjetnike.
S tem se je zaključila letošnja sezona glasbenih večerov SKD Tabor z Opčin, ki jih je organizirala Nives Košuta
Uspel samostojen koncert mladega kitarista Marka Ferija
Z res lepim številom poslušalcev, z veliko zbranostjo in ob koncu še z navdušenim ploskanjem, je naša glasbena javnost sprejela in pozdravila mladega kitarista Marka Ferija, ki je imel v petek zvečer svoj samostojni koncert v Prosvetnem domu na Opčinah.
Organizator večera je bilo SKD Tabor, ki vključuje v svoje številne dejavnosti tudi prirejanje koncertov in glasbenih večerov, tokrat koncerta namenjenegaa domačinu, Marku Feriju, ki ni novinec (čeprav je bil petkov nastop njegov prvi samostojni koncert za naše občinstvo) saj je v vseh teh letih nastopal na številnih prireditvah - na predstavitvah raznih knjig, na otvoritvah razstav in še ob drugih priložnostih.
Tokrat se je Marko Feri predstavil z lepim, a tudi zahtevnim programom, namenjenim prav kitari - inštrumentu, ki je zelo priljubljen, a ga ni lahko spremljati na celovečernem koncertu, predvsem, če so na programu težje, močno zahtevne skladbe - prav temu inštrumentu namenjenega repertoarja. Občinstvo na petkovem koncertu je s svojo veliko pozornostjo, z velikim posluhom prav za težje skladbe iz tokratnega večera, pokazalo svojo zrelost, svojo glasbeno kulturo in s tem potrdilo tudi pravilno usmeritev glasbenih večerov SKD Tabor, ki so imeli, imajo in bodo prav gotovo imeli tudi v bodoče, to željo in ta cilj.
O samem koncertu smo v našem dnevniku že na kratko poročali. Zato se o dejavnosti našega mladega umetnika, ki je začel svoj študij na šoli Glasbene matice pri prof. Tulliu Možini, nadaljeval študij s prof. Brunom Tonazzijem in nato pred kratkim diplomiral na tržaškem konservatoriju G. Tartini pod vodstvom prof. Pierluigija Co-rone, pri katerem se še sedaj izpopolnjuje, pogovorimo z njim samim.
Uvodoma bomo sami zapisali, da si v svoji, sicer še kratki karieri solista, že uspešno nastopil na raznih glasbenih srečanjih in tekmovanjih in dosegel vrsto lepih priznanj. Kako pa, da si se odločil prav za študij kitare?
»Sam ne vem, kako in zakaj. Odločil sem se pač za kitaro, ko mi je bilo devet let in danes mi le-ta pomeni vse, pa naj igram nanjo lahko in zabavno, ali pa klasično glasbo. In končno je poučevanje kitare danes tudi moj poklic, saj jo štirikrat ne teden poučujem v Boljuncu, Miljah in na Opčinah. Skupno imam 18 gojencev, od 9 do 18 leta starosti in v veliko zadoščenje mi je, da vidim tudi pri njih veliko veselje in interes za ta študij.«
Marko ni samo glasbeni pedagog in solist. Je tudi član raznih glasbenih skupine - na primer kabaretne skupine Karst brothers, ki je začela delovati pred desetimi leti in so jo tedaj sestavljali Miran Košuta, Boris Devetak, Igor Malalan, Miloš Jugovič in Marjan Kemperle.
»Ker je Jugovič zaradi drugih obveznosti zapustil skupino, me je Igor povabil k sodelovanju. S to skupino sem večkrat uspešno nastopal, posneli smo kaseto ' Mačka v Žaklju" in pravtako uspešno nastopali v našem mestu, v Gorici, na tržaškem in koprskem radiu itd. Sedaj se skupina pripravlja, da dostojno proslavi desetletnico svojega delovanja. Pripravljamo nov program, s katerim se želimo predstaviti svojemu občinstvu.«
Glasba pomeni Marku vse. Všeč mu je lahka, kot tudi klasična glasba - morda predvsem ta, kjer je na primer prva predvsem povezana s prijateljskimi čustvi, z vsem tem, kar občutijo naši poslušalci, ko sledijo nastopom svojih glasbenih skupin, druga pa s tem, kar doživljajo ljubitelji klasične glasbe.
»Sem" član tudi skupine "Happy day", v kateri sodelujejo še Ladi Mljač, Marjan Mlakar, Andrej
Kralj in pevka Giuliana Crocini. Skupina je doživela lep uspeh na prireditvi "Melodije sonca in morja" v Portorožu leta 1988, ko smo prejeli prvo nagrado strokovne žirije.«
Marko, ki bi se rad posvetil koncertni dejavnosti, je že večkrat z uspehom nastopil tudi izven kroga poslušalcev naših glasbenih prireditev. tako je bil, na primer, gost večera v vili Garingher, ki ga je priredila tržaška bančna ustanova »Cassa di risparmio«. Nastopil je tudi na večeru namenjenemu Mednarodni šoli za angleščino v Trstu, s samostojnim koncertom pa je nastopil tudi v Ilirski Bistrici, ko so tam praznovali 40-letnico tamkajšnje glasbene šole.
»Flvaležen sem vsem, ki so mi na poti študija kitare pomagali. Tako sem hvaležen Tulliu Možini, ki me je prvi navdušil za kitaro; hvaležen sem šoli Glasbene matice in vsem, ki so mi na poti glasbenega izpopolnjevanja pomagali. Sedaj se pripravljam na druge nastope, na druga srečanja v izpopolnjevanju igranja na kitaro; to je na primer na mednarodni seminar za kitariste, ki bo septembra v Garganu pri Bresci, še prej pa podoben seminar v kraju Nettuno. Teh seminarjev in natečajev se udeležujejo že priznani umetniki in solisti. Konkurenca je torej velika in temu primeren je tudi izziv.«
Včasih je bila kitara le inštrument za razna družabna sreačnja in nič več. Danes se s pisanjem in komponiranjem skladb za ta inštrument bavijo številni skladatelji. To je velika spodbuda za vse, ki igrajo na kitaro.
Marko igra na špansko kitaro Ramirez, ki predstavlja eno najboljših španskih glasbenih šol. »Rad imam svojo kitaro, na kitaro igram dnevno po štiri do pet ur. Če k temu dodam še svoje poučevanje kitare na Opčinah, v Boljuncu in v Miljah, potem lahko rečem, da sem resnično
posvetil življenje kitari, pa naj gre pri tem z lahko ali klasično glasbo.«
Občutek vseh je bil po petkovem koncertu n Opčinah izredno dober. Takšen občutek je im®^ tudi Marko sam, ki se pripravlja, da bo že j umi nastopil v Nabrežini, potem pa ga čakajo drug nastopi in seveda nenehno izpopolnjevanje.	,.
»Ce sem vse to dosegel, je to zasluga tu mojih staršev, ki sta me pri tem vedno vzpodb jala. Mama Elvira je zvesta pevka v ženske zboru Tabor, oče pa poje v moškem zboru iste9 društva, medtem ko sestra Martina študira ki
Koncert Marka Ferija je bil tudi zaključuj koncert letošnje sezone tovrstnih prireditev, sklopu dejavnosti SKD Tabor. To dejavnost vo v društvu Nives Košuta.	ne
»Letos nam je uspelo organizirati tri glasb r. večere. Na prvem je nastopil Obalni godalni ^ kester iz Kopra, ki ga vodi prod. Borut L°ga^ter njem pa je kot solist nastopil violončelist r Filipčič. Potem smo imeli v gosteh Godalni K . tet GM, tik pred njegovo turnejo v .^oV^in-zvezi, kjer je z lepim uspehom nastopil v ,j, sku. Zaključili smo sezono s koncertom d°m _ na Marka Ferija. Čeprav sta nam dva že Pr°"jia, mirana koncerta zaradi težav z dvorano °“P ona lahko rečem, da je bila naša glasbena se
uspešna, predvsem pa zelo kvalitetna.
nameravamo tudi nadaljevati, saj sta n^,lT1c,ias tem v veliko oporo prav občinstvo in tudi y kritike, ki je letošnje, pa tudi nastope iz P lih let, v katerih smo gostili tudi itarje« umetnike, ocenila, kot zelo dobre in uspes
Vse kar smo po petkovem koncertu ,zra_ med občinstvom, je zelo vzpodbudno. Vsi jezili željo, da bi se ta dejavnost v domače tvu nadaljevala in da bi bilo takšnih m Pg Qpči' glasbenih včerov v Prosvetni dvorani n nah več in več.	NEVA LUKE
S sprejetjem deželnega načrta o preureditvi distribucije goriv
Nad tržaško črpalkarsko mrežo se znova zgrinjajo temni oblaki
Podiranje maja sklenilo dolinski običaj
Ob čudovitem soncu slovo letošnji majenci
ps 513428]
1	
	
	
	
	
Tržaški mreži za distribucijo pogonskih goriv grozijo novi črni oblaki, '-grinjajo se z dveh obzorij: z rimske-ga, kjer se v vladnih krogih še nič ni Uganilo v zvezi z obnovo ministrskega dekreta za neobdavčene bencinske kontingente (ki bo zapadel ob koncu letošnjega leta), in z deželnega, kjer je odbor prav te dni sprejel nov načrt za preureditev in racionalizacijo distribucije mreže za pogonska goriva y Lurlaniji-Julijski krajini.
Deželni načrt, ki sta ga pripravila odbornika za trgovino Gioacchino j rancescutto in za načrtovanje Gian-danco Carbone, je nujna posledica no-^ega vsedržavnega normativa na tem Področju, kot glavne namene pa si zastavlja izboljšanje distribucijske mreže (Jlede na ozemeljske potrebe in na pričakovanja odjemalcev, zmanjšanje obratovalnih stroškov in povečanje proizvodnosti bencinskih črpalk. Za Trst
in njegovo pokrajino pa pomeni ta načrt pravo revolucijo, ki je že negativno odjeknila med krajevnimi črpalkarji. V naslednjih petih letih naj bi se namreč na njegovi osnovi popolnoma spremenil zemljevid črpalk na deželnem ozemlju, še zlasti pa v Trstu, kjer kar 60 odstotkom črpalk grozi, da bodo morale prenehati z obratovanjem.
Zakaj tako drastična nevarnost? Deželni načrt odpravlja črpalke na pločnikih, ki jih je v Trstu kar 57 od skupnih 87, ki so preživele od nekdanjih 123 črpalk. Namesto teh majhnih, predvideva načrt večje servisne postaje (na približno vsaki dve majhni bi prišla ena večja) po nemškem vzoru, ki bi poleg goriva nudile avtomobilistom tudi elektromehanske in pnevmatske storitve, poljubno pa še pralnico in razne druge službe. Do tod vse lepo in prav, toda kje naj bi v Trstu
ali njegovi okolici zrasle te sodobne strukture glede na to, da je ustreznih prostorov izredno malo in da so še ti že zasedeni z drugimi dejavnostmi? Deželni načrt pa povrhu vsebuje tudi sicer upravičeno stroge predpise za varstvo okolja in urbanih zgodovinskih središč, iz katerih bi morale črpalke izginiti v teku petih let in se preseliti ob hitrejše ceste, s čimer bi se izognili nevarnosti prometne gene-če v njihovi bližini. Uresničitev teh namenov bo v Trstu nedvomno povzročila celo vrsto problemov, zato je stanovsko združenje krajevnih črpalkarjev že opozorilo, da bo potrebno izvajanje načrta v naši pokrajini temeljito preveriti in prilagoditi.
K vsemu temu pa se kot Damoklejev meč pridružuje še nevarnost, da rimska vlada ne odobri podaljšanja veljavnosti ministrskega odloka o neobdavčenih bencinskih kontingentih. Povsem logično je, da se tržaški črpalkarji niti v primeru, ko bi to lahko storili, ne bodo lotili preurejanja svojih črpalk, dokler ne bodo dobili zagotovila o podaljšanju kontingentov. Problem je dobil v teh dneh odmev tudi v deželnem svetu, kjer je predstavnik Liste za Trst Gambassini naslovil na predsednika Dežele vprašanje, ali se zaveda, kakšne nepremostljive težave bo uresničevanje deželnega načrta povzročilo v Trstu in njegovi pokrajini, in ali namerava urgentno poseči pri rimski vladi za podaljšanje veljavnosti dekreta o bencinskih kontingentih in za njegovo prilagoditev potrebam tržaškega prebivalstva. Če se to ne bi zgodilo - opozarja svetovalec - bi namreč gotovo prišli do novega in občutnega skrčenja tržaške distribucijske mreže, ki že danes nudi samo 85 milijonov litrov goriva, ki pokrijejo le 50 odstotkov skupnih potreb, saj le-te znašajo 150 milijonov litrov.
Na sliki (foto Križmančič) najobičajnejša bencinska črpalka v Trstu.
V torek zvečer so v Dolini podirali maj: s tem še zadnjim obredom se je zaključila tudi letošnja majenca. Vzdušje, ki spremlja ta majski praznik, pa bo še dolgo časa v srcih vseh Do-linčanov, morda tudi v srcu marsikaterega obiskovalca, ki je skupaj z vaščani doživel ta običaj. Po nedeljskem dežju je majenco v torek kronalo čudovito sončno vreme. Ob 18. uri je bil na sporedu koncert Pihalnega orkestra Breg, ki je pod vodstvom Renza Mus-covija nastopil na dolinskem trgu. Medtem pa so se parterji in parterce s številnimi vaščani začeli zbirati na Šiji: po tej ulici so nato prikorakali na trg. Pod majem se je še enkrat v vasi oglasila značilna melodija pesmi Eno drevce mi je zraslo. Potem so fantje in možje odvezali debele vrvi, s katerimi
so visoko, okrašeno drevo trdno privezali v soboto ponoči. Dekleta so medtem tvorila nekakšno živo mejo, s katerimi so številne gledalce zadržala na varnostni razdalji. V pričakovanju odločilnega trenutka je zaigrala domača godba, ko je bilo vse nared, pa je predsednik letošnje majence Andrej Sik odločno zamahnil z roko. Na ta znak so fantje in možje spustili vrvi in maj je z vso silo treščil ob tla. V hipu so ga »napadli« otroci, da bi pobrali vsaj eno pomarančo ali zastavico. Praznik se je nato nadaljeval predvsem za vaščane, ki so ponosno nazdravili na uspeh »svoje« majence. (dam)
Na sliki (foto Magajna) torkov prihod na Gorico parterjev, parterc in vaščanov.
Gibanje za prenovo KP in slovenska komisija pri PSI o nujnosti novih skupnih in enotnih nastopih manjšine
, Na sedežu PSI v Trstu so se sestali zastopniki ovenskih komisij Gibanja za komunistično preno-°,ln Socialistične stranke. Do sestanka je prišlo na dd° Gibanja za komunistično prenovo. Njegovo st ler9acijo je vodila senatorka Jelka Gerbec, v njej rs d a še Lipovec in Koren, delegacijo PSI pa Lau-^at®rgnach, v njej so bili še Benedetič, Fischer in
so ^Tedstavniki Gibanja za komunistično prenovo Poudarili, da je vprašanje manjšin za gibanje na-v . vprašanje, v Italiji pa spada v splošno prizade-ko 6 za spoštovanje pravic državljanov.Gibanje za munisticno prenovo bo zagovarjalo pravice teh tiiSvi 11 tak0 v parlamentu kot na vseh drugih polise h m. institucionalnih sedežih. Zato predlaga, da tu °oudijo skupne akcije za to, da bi se v parlamen-q[ ?ogla zopet obuditi, in to čimprej, razprava o Vati nem zakonu ter da bi se moglo skupno režeča * ,na drugih političnih in institucionalnih sedežih Prim3 vPrašanja manjšine. Nujno se postavlja na slov r P.otreba po enotnem posegu, da bi priznanja -,nskih pravic vključilo v nove pravilnike kra-Nvrnhavton^omij.
tisk at° je potrebno, da dobijo Slovenci, kot piše v ovni izjavi, primarne skupne sedeže, na katerih
bi mogli skupno razpravljati in se dogovoriti za enotne nastope. V tem smislu je nujno okrepiti in pospešiti dejavnost Kluba slovenskih predstavnikov in Zbora slovenskih izvoljenih ter obuditi nastop enotne slovenske delegacije, četudi v prenovljeni obliki.
Socialistična stranka, so s svoje strani izjavili slovenski zastopniki PSI, z zanimanjem gleda na vsako obliko političnega združevanja ter oblikovanja novih gibanj ter strank, še zlasti takrat, ko ta nastajajo iz določenih političnih potreb, pa čeprav ni politična linija le-teh v soglasju z načeli, ki jih zagovarja PSI. Ker živimo in se aktivno udejstvujemo v pluralistični družbi, piše v noti za tisk, je čisto naravno, da prihaja do takih oblik združevanja in aktivnosti tudi med slovenskim prebivalstvom. Nelogično in proti demokratičnemu izražanju bi bilo, da bi se Slovenci v Italiji, piše še v sporočilu, ne angažirali v pluralističnem vodenju tukajšnje politike, še zlasti v trenutku, ko se pluralizem pozitivno razvija v matični Sloveniji.
Zaradi tega, to je mnenje slovenskih socialistov, je vsak doprinos pozitiven, pa čeprav zaradi tega prihaja do razkolov in ločitev. Ti pa imajo pozitivno lastnost, da ponovno približajo politični aktivnosti
ljudi, ki so se od politike oddaljili. Zaradi tega slovenska deželna komisija PSI meni, da ima vsaka politična skupina ali stranka v kateri se Slovenci aktivno udejstvujejo, pravico do sodelovanja v enotni slovenski delegaciji. To dandanes velja za Gibanje za komunistično prenovo, kot tudi za tiste Slovence, ki se v Benečiji in drugod udejstvujejo v KD, na Goriškem in pri zelenih, itd., in so bili na listah teh strank izvoljeni v krajevne uprave.
Slovenski socialisti menijo tudi, to so poudarili na omenjenem sestanku, da bi se morala enotna delegacija predrugačiti, bolj kot doslej upoštevati vse slovenske politične in druge komponente, dati večjo veljavo izvoljenim predstavnikom. Ta nov slovenski narodnostni forum bi moral tudi po mnenju PSI, spremeniti in posodobiti delovanje, bolj kot doslej predčasno preučevati dogajanja, sprejemati odločitve in dajati razne predloge, ne pa prepozno capljati za dogodki, kar vsem Slovencem povzroča znatno škodo. Doslej smo se namreč prevelikokrat Slovenci pritoževali, ko so bili dogodki že mimo nas. Po mnenju slovenskih socialistov, »je torej že kar nujna dejanska prenova sodelovanja med vsemi Slovenci ob upoštevanju in spoštovanju specifike vsake politične in drugačne skupine«.
Predstavnik družbe Daimler-Benz na obisku v devinskem koledžu
ner. ' ac*ranski zavod Združenega sveta v Devinu je včeraj obiskal Matthias Kletka ’ °dgovomi za zunanje stike pri finančni grupi Daimler-Benz iz Stuttgarta, ki MprZn?no deluje na avtomobilskem področju, še zlasti s slovitim podjetjem o aj,Cf es'. Najprej se je srečal z vodstvom koledža, nato pa je dijakom predaval 2avorfUa nih ekonomskih vprašanjih združene Nemčije. Predsednik devinskega Miinh	rektor Sutcliffe sta se z uglednim gostom že srečala marca v
Lrian- U m razpravljala z njim o možnosti, da bi ugledna nemška zasebna Vfe . a skupina pristopila k Združenju za devinski zavod Združenega sveta. obiSk ^ ^a ie Kleinert poskrbel za nepričakovano in zelo dobrodošlo gesto: svoj ska a * Devinu je namreč izkoristil za podelitev več štipendij, ki jih je stuttgart-sreča tom°bilska hiša namenila za šolanje v tem zavodu. Ob koncu včerajšnjega na gs profesorji in dijaki Jadranskega zavoda pa jih je nemški gost povabil 9 ed slovitega stuttgartskega avtomobilskega podjetja.
prehodu za pešce na Trgu sv. Jakoba Je z mopedom podrla 4-člansko družino
irnel^u ^r9u sv. Jakoba se je včeraj okrog 13.30 zgodila prometna nesreča, ki ni hčerki Uclle P°sledic, je pa zajela skoraj celo družino — nono, mater in njeni dve Macirifli je v skupini prečkala cesto na prehodu za pešce. 49-letna Maria 44) in nena Černivec, njena 21-letna hčerka Cristina BosaniČ (Ul. della GUardia z rnonpHni dve hčerkici, stari le nekaj let, so se podale čez Trg sv. Jakoba, ko je ^atuli0 7°m Pripeljala mimo in jih podrla 20-letna Francesca Massari iz Ul.
prv°t rečeno ni bilo hudih poškodb: vsem (tudi neprevidni voznici) so nudili >° Zchavrn?°^' ozchavele pa bodo v nekaj dneh. V bolnišnici Burlo Garofolo pa Stiska j.,	1 m(-d pregledom noseče Cristine BosaniČ prišli do hude ugotovitve:
9H op N nosila mrtvega otroka, tako da so se odločili, da jo bodo danes podvr-hesečuos^1 Skemu P°se9u- Po izvidih kaže, da nesreča ni vplivala na tak potek
W Žen
HtožkaSg° kulturno združenje Luna
I Qv°m Vi ?10 ^onne v komprenzoriju hiške izd iv 6 vi°lette. Prirediteljice ponujajo keltsko in baročno glasbo, obr-Cvetje. v ®. e> loterijo, slane in sladke torte, grozdni sok, zeliščne napitke in Primeru slabega vremena bo praznik preložen na 23. maj. Vabljeni!
-_,va g —'■mu iui u/eiije Luna e 1'altra prireja danes ob 16. uri v vrtu s'ovn„. .Pazio donne v komprenzoriju bivše umobolnice praznik pomladi z na-
Je v Ljubljani sedež mreže za tihotapljenje beguncev?
Agenti tržaške obmejne policije in Interpola so na delu, da bi razkrinkali kriminalno mrežo s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z organizacijo ilegalnih vstopov v Italijo. To je sporočila včeraj v tiskovni noti tržaška obmejna policija, ki je navedla tudi nekaj podrobnosti v zvezi z aretacijo petih jugoslovanskih državljanov.
Prva dva so agenti aretirali pri Opčinah, kjer so ustavili tovornjak z ljubljansko evidenčno tablico. Pod trdno zavezano platneno prevleko je bilo nečloveško strpanih 40 prebežnikov različnih narodnostni. Med njimi tudi 5 otrok in nekaj žensk, ki so bili očitno izčrpani. Tovorjak je upravljal 30-letni Miroslav Blesič, poleg njega pa je sedel 31-letni Božidar Marič. Tovornjak so agenti zasegli, ker je njegov lastnik Marič, pa ga bodo po vsej verjetnosti tudi zaplenili, ker je pač z njim izvršil kaznivo dejanje.
Aretacija preostalih Jugoslovanov pa je imela bolj nevarne konture. Agenti mejnega prehoda pri Pesku so skupino prebežnikov in njihove tri spremljevalce pričakali pri dolinskem pokopališču. 34-letni Ramadan Barba-tovci je skupaj z Enverom Gugjufijem — oba sta v Italiji zakrivila že vrsto kaznivih dejanj - prispel z avtom alfa 75 iz Milana, da bi prevzel prebežni-ke. Ko je zagledal policijo, je skušal pobegniti z vozilom in pri tem ni manjkalo veliko, da ne bi povozil agente, ki so enkrat ustrelili vzrak. Barbatovci je pri tem na videz poka-
zal, da se vdaja, ko je agent prišel do njega, pa ga je hotel razorožiti. Spet je počil v strel, ki na srečo ni ranil nikogar. Z Barbatovcijem so agenti nato aretirali tudi 25-letnega Arslana Mus-lijuja, ki je prebežnike pospremil po gozdu čez mejo.
Dijaki liceja France Prešeren na oddaji Tele4
V popolarni oddaji Weekend na krajevni televizijski mreži Tele4 (prične se ob 18.15) bodo danes sodelovali dijaki razreda 4. b znanstvenega liceja F. Prešeren, ki so se skupno z dijaki šole San-drinelli v okviru Načrta za mlade '93 — posvetili vprašanju sožitja med Slovenci in Italijani v Trstu. S snemalci Tele4 so dijaki v prejšnjih dneh posneli tudi krajšo reportažo o sledovih slovenstva v Trstu. Na oddaji bodo sodelovali šolski skrbnik Vito Čampo, mentorica dijakov Sheila Lavrenčič, psihoanalitik Pavel Fonda in zgodovinarka Marta Verginella. Slednja sta imela z dijaki študijska srečanja, na katerih so obravnavali vprašanja v zvezi z nacionalno mržnj o in rasizmom.
V nedeljo kongres VZPI-ANPI
V prejšnjih dneh sta se sestali pokrajinsko predsedstvo in tajništvo vsedržavne zveze partizanov Italije (ANPI-VZPI) in razpravljali o poteku osmega pokrajinskega kongresa združenja, ki bo v nedeljo v Prosvetnem domu na Opčinah z začetkom ob 8.30.
Na kongres, pred katerim je bila vrsta skupščin v 22 občinskih in teritorialnih sekcijah, so povabili civilne in vojaške oblasti iz naše pokrajine ter predstavnike partizanskih borčevskih združenj iz sosednje Jugoslavije.
Predsedniškemu poročilu bo sledila razprava, po kateri bodo izvolili nove vodstvene organe in delegate za enajsti vsedržavni kongres organizacije, ki bo v Bologni od 2. do 5. junija.
Pokrajinski kongres bo sklenil vsedržavni tajnik Alfonso Bartoli-ni, glavni urednik petnajstdnevni-ka "Patria Indipendente".
■ Športno-kulturno središče v Zgoniku bo v soboto s pričetkom ob 20.30 že četrto leto zapovrstjo prizorišče srečanja prijateljskih pevskih zborov v priredbi odbora KD Rdeča zvezda in istoimenskega pevskega zbora. V soboto bodo zbori nastopili s sedmimi pesmimi,- poleg mešanega zbora Rdeča zvezda iz Saleža se bodo predstavili občinstvu še moški zbor Igo Gruden iz Nabrežine, moški zbor Franc Zgonik iz Branika in mešani zbor Primorsko iz Mačkolj. (bs)
16. 5. 1981	16. 5. 1991
Ob 10. obletnici smrti
Alojza Perica
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Praprot, Križ, Nabrežina, 16. 5. 1991
Ob smrti vsem drage vaščanke Albine Berdon izreka svojcem globoko sožalje
KD Slavec
Občina je začela urejati park v Ul. Montecchi
V »naš« mali park so se končno naselili novi zeleni stanovalci
Zelenica ob boku poslopja ZZT v Ul. Montecchi sicer s polževo počasnostjo, a vendarle dobiva podobo majhnega parka. Občinska uprava se je bila že dolgo tega odločila, da bo zelenico, ki je bila dotlej le navaden travnik z nekaj drevesi, uredila v prijeten kotiček za zelenja tako potrebno šentjakobsko četrt, vendar je lani uspela uresničiti le del svojih načrtov oziroma opraviti samo osnovna zemeljska dela, tlakovati stezice in ograditi zeleno površino. Te dni pa so občinski delavci zasadili mlada drevesca in grme, tako da bo za dokončno podobo parka potrebna samo še travnata preproga in primerne klopi. Upajmo, da zanje ne bo potrebno še eno leto čakanja...	(Foto Križmančič)
__________gledališča_____________
GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1990/91 Nocoj ob 20. uri (red L) zadnja predstava opere PITTORI FIAMMINGHI A. Smareglie. Dirigent Gianfranco Mašini; režija Lorenzo Mariani.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Simfonična sezona 1990-91 Jutri, 17. t.m., ob 20.30 (red B in G) na sporedu koncert Orkestra gledališča Verdi. Dirigent Michel Tabachnik. Izvajali bodo skladbe Weberna, VVagnerja in Mahlerja. Ponovitev v soboto, 18. t. m., ob 18. uri za red S.
GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti gostovala gledališka skupina Ple-xus T s predstavo CARO BUGIARDO Jeroma Kiltyja po delu G. B. Shavva. V glavnih vlogah bosta nastopala Anna Proclemer in Giorgio Albertazzi. V abonmaju: odrezek št. 6 B.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče Miela Reina Gledališka zadruga La Collina Danes, 16. t. m., ob 21. uri bo na sporedu predstava F. X. Kroetza ROBE DE OMENI. Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Claudio Misculin.
koncerti
Gledališče Miela Reina
Jutri, 17. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Miela Reina koncert ameriške skupine TONE DOGS.
V soboto, 18. t.. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert skladatelja Claudia CO-JANIZA.
Gledališče Rossetti
Tržaška občina vabi v torek, 21. t. m., ob 20.30 na koncert Godbe občinskih zabavišč. Na programu bodo skladbe Char-pentiera, Haendla, Rossinija, Verdija, Schuberta, de Haana, Bernsteina, Web-berja, Deira, Tramontinija in drugih.
Stolnica sv. Justa
Gallusovo zvočno bogastvo, koncert motetov za enega, dva, tri in štiri zbore, jutri, 17. t. m., ob 20.30.
kino
ARISTON - 18.00, 20.05, 22.10 Bix, r. Pupi Avati.
EXCELSIOR - 17.15, 22.00 II portaborse, r. Daniele Luchetti, i. Nanni Moretti, Silvio Orlando.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.15 La čarne, r. Marco Ferreri, i. Francesca Dellera, □
NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Storie di amori e di infedelta, i. Woody Allen.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Paprika, r. Tinto Brass, i. Debora Caprioglio, □□
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II marito della parucchiera, D □
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Conflitto di classe, i. Gene Hackman.
MIGNON - 16.00, 22.15 Edvvard mani di torbice, r. Tim Burton, i. Johnny Depp.
EDEN - 15.30, 22.00 Anal bisex love,
CAPITOL - 16.30, 22.10 Un poliziotto alle elementari, i. Arnold Schvvarze-negger.
LUMIERE - 16.00, 21.30 Un angelo alla mia tavola, r. J. Campion.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatan-tuono.
RADIO - 15.30, 21.30 Ancora... ti prego... ancora, pora., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bo od sobote, 18. t. m. , ob 18. uri razstavljal svoja dela slikar Domenico FERRARI. Razstava bo na ogled do 30. t. m.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) bo do 9. junija odprta razstava holandskega umetnika MARTINA HIDDINKA z naslovom Look & Say. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	Palači Costanzi bo do 27. t. m. na ogled razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA.
V	tržaški občinski galeriji je na
ogled razstava slikarja Corrada DAMLA-NIJA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Ul. delle Beccherie 7/1 je še jutri, 17. t. m., odprta razstava kitajskega umetnika ZHOU ZHI WEIA. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13.
V	prostorih knjigarne »Cooperativa fra i Servi di Piazza« v Ul. F. Venezian 7 je na ogled razstava ilustracij VESNE BENEDETIČ z naslovom »Barvne sanje«.
V	Galeriji Kraška hiša v Repnu bo do
2.	junija odprta razstava LJUDSKE NOŠE VČERAJ IN DANES. Urnik: ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je na ogled razstava MOSTRA DEL CAFFE', ki bo odprta do 26. t. m.
razna obvestila
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na večer pokušnje domačih tropinovcev, ki bo jutri, 17. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju. Pokušnjo bodo vodili degustatorji tržaške enograstronomske skupine.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča, da je v teku vpisovanje za letovanje na RAKITNI (otroci do 12. leta) in v PTUJU (od 12. do 18. leta) ter za planinski pohod po Pohorju in Kamniških Alpah. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi, tel. 573141.
Sekcija Zveze upokojencev CGIL za
zahodni Kras sporoča, da na sedežu v Križu izpolnjujejo davčne prijave upokojencev vsak torek in četrtek med. 9. in
11.	uro.
Sporočamo, da bo žičnica na Sv. VI-šarje vozila vsako soboto in nedeljo in bo ta dva dneva v svetišču bogoslužje. V kolikor bi romarji želeli priti med tednom naj javijo dan in uro prihoda vsaj dva dni prej upravi žičnice tel. št. 0428/60145 ali vodji svetišča tel. 0428/63006.
izleti
Da se boš zabaval spet pridi z nami na izlet v nedeljo, 26. maja. Vabijo te vesela družba, Tonca in Vanka in Veseli godci iz Boljunca. Informacije tel. 228090 od 12. do 14. ure.
Društvo Slovencev miljske občine organizira v nedeljo, 19. maja lep izlet na Gorenjsko. Obiskali bomo Brdo pri Kranju, Dražgoše, Radovljico in Vrbo. V avtobusu je še nekaj prostih mest. Interesenti naj pokličejo tel. št. 271862 ali 272710 ob uri kosila.
SPDT prireja v nedeljo, 19. t. m., avtomobilski izlet na goro Chiampon (1709 m) nad Huminom. Izletniki bodo opravili krožno pot za skupno pet ur hoje. Odhod z osebnimi avtomobili ob 7. uri izpred sodne palače na trgu Ulpiano in ob 7.30 s parkirišča AGIP na avtocesti pri Devinu. Izlet vodi prof. Marinka Pertot, ki za pojasnila odgovarja na telefon 413025.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja danes, 16. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20
predavanje
EKVADOR
DEŽELA VULKANOV
Predavateljica ERIKA KOŠUTA bo v multivizijski tehniki prikazala lepote te južnoameriške države.
Vabljeni!
Demokratična stranka levice občinske zveze v Dolini
organizira danes, 16. t. m., ob 20. uri na sedežu občinske zveze v Dolini
JAVNO ZBOROVANJE NA TEMO
PREDSTAVITEV SEKCIJSKIH TEMATIK: KMETIJSTVO - OKOLJE IN ZAŠČITA MANJŠINE
Pristona bo PERLA LUŠA pokrajinska tajnica DSL
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 16. maja 1991
JANEZ
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.56 - Luna vzide ob 7.04 in zatone ob 23.35.
Jutri, PETEK, 17. maja 1991
JOŠT
PLIMOVANJE DANES: ob 5.38 najnižja -66 cm, ob 12.20 najvišja 31 cm, ob 17.28 najnižja -11 cm, ob 23.13 najvišja 46 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1013,5 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo pooblečeno, morje razgibano, temperatura morja 15 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Niko Sossi, Nicole Balde, Paolo Scabar, Moran Sacerdote, Federico Sergas, Chiara Colarich, Nico-letta Iannone, Andrea Di Martino, Alfon-so Giusti, Manuel Vascotto, Costanza Giordani, Daniele Ciani, Lorenzo Marsich.
UMRLI SO: 76-letni Aurelio Ravasi, 77-letna Lidia Silla, 70-letna Rosaria D’A-more, 84-letna Romilda Sestan vd. Zec-chini, 68-Ietni Oliviero VVaschl, 86-letni Antonio Chinesi, 73-letni Raffaele Rega, 57-letni Vladimir Bak, 79-letna Alma Pertosi vd. Baschiera, 67-letni Domenico La Valle.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote 19. maja 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 418212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combil9, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 19 (tel. 302800).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
___________prispevki________________
V	spomin na nepozabno Ido Kante darujeta Milena in Lojzka Zidarič 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Ljubija Peta-rosa daruje družina Zahar (Boršt 141)
30.000	lir za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Silvija Paolija
darujeta družini Trenta in Petaros 30.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Viktorja Hrvatiča daruje Bruno Kuret 30.000 lir za SKD Slavec.
Ob lS.obletnici smrti pok. Dominika Sedmaka darujejo Kristina in Majda (Križ) 25.000 lir ter Marino Antončič
50.000	lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
Ob 9. obletnici smrti Tiberija Rukijia daruje Mimi Bogateč 50.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na Silvestra Grgiča daruje družina Guštin (Padriče 7) 25.000 lir za ŠZ Gaja in 25.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na drago sestro Karlo in na nepozabne starše daruje Lidija Kapun
20.000	lir za spomenik NOB na Opčinah in 20.000 lir za spomenik na Proseku.
V	spomin na Karla Grudna darujeta Boška in Ivan Kante 30.000 lir za ŠK Kras.
K D Valentin Vodnik
prireja revijo
MLADI
IZVAJALCI
mali oglasi
a!ll EDI NOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
razne prireditve
KD Lonjer - Katinara prireja danes,
16.	t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju okroglo mizo na temo: NAŠA ŠOLA NA PRAGU LETA 2000. Ob tem pomembnem vprašanju bodo na podlagi strokovnih raziskav in iz raznih zornih kotov razmišljali: dr. Pavel Stranj - raziskovalec Slovenskega raziskovalnega inštituta, dr. Danilo Sedmak - vodja slovenske socio - psihopedagoške službe pri KZE ter prof. Ivan Peterlin - pedagog in športni delavec.
KD in MePZ Rdeča zvezda Salež prirejata IV. SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV, ki bo v soboto, 18. t. m., ob 20.30 v športno - kulturnem centru v Zgoniku. Nastopajo MePZ Rdeča zvezda - Salež, MPZ I. Gruden - Nabrežina, MPZ F. Zgonik - Branik in MePZ Primorsko - Mačkolje. Vabljeni!
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PROMENADNA KONCERTA v soboto, 18. t.m. ob 18. urt in v nedeljo, 19. t.m. ob
17.	uri na trgu v Ricmanjih. Sodelujejo: Godba na pihala iz Ricmanj, Pihalni orkester Koper, Corpo bandistico Santa Cecilia —- Pradamano in Pihalni orkester tovarne Muta - Muta ob Dravi, V primeru slabega vremena bosta koncerta v Kulturnem domu v Ricmanjih.
KD »I. Grbec« iz Skednja vabi v spo-boto, 18. t. m. ob 18.30 na ČLANSKI VEČER. Nastopila bosta Tonca in Vanka ter vesela harmonika. Vabljeni člani in prijatelji.
MePZ Primorec - Tabor vabi na KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA VETER iz Ljubljane, ki bo v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Glasbena matica Trst priredi v sredo, 22. t. m., ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah IX. SREČANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV TREH DEŽEL - Koroška, Slovenija in Furlanija Julijska krajina. Srečanje je omogočila Dežela Furlanija Julijska krajina: skupnost Alpe Adria. Vabljeni!
Našemu članu Fabiu je žena Elena povila hčerko
KARIN
Srečni družini iskreno čestita
Gospodarska zadruga Skala iz Gropade
Veselju družine Marte in Darkota Malalana ob rojstvu tretjerojenčka
ANDREJA
se pridružuje z najlepšimi voščili
jadralni klub Čupa
PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah.
TRISOBNO OPREMLJENO stanovanje nasproti centra Dreher dam v najem izključno podjetjem »uso foresteria«. Pismene ponudbe na Publiest — Ul. dei Montecchi 6 .Trst — po šifro » Dreher«.
KNJIG O VOD JO/KIN JO z dobrimi izkušnjami in z vsaj osnovnim znanjem programiranja na PC-ju stalno zaposli tržaško podjetje. Prošnje s podrobnimi informacijami poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Programer".
RIBOGOJNICA ZOBEC iz Boljunca nudi odlične žive salmonirane postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od
8.30	do 12. ure.
PRODAM HIŠO v okolici Doline: 230 kvm bivalne površine, 32,5 kvm garaže, 155 kvm dvorišča z 1745 kvm zemljišča. Telefon 228390.
PO UGODNI ceni prodam traktor Goldoni 30 z rezkalom in grabljami, trosilnik in nakladalo za gnoj. Tel. 226585 ob uri kosila (Sandro).
PRODAM tovornjak daily fiat iveco, ki se prevrne na vse tri strani, letnik '82. Tel. ob uri kosila na št. 212385.
PRODAM citroen bx 14 re, letnik '84 v dobrem stanju. Tel. 229264.
FORD ESCORT CL, letnik '86, 37.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. 51956.
FIAT 1 70 S, november '83, metalizirane barve, s check panelom, digitalno uro, števcem, zadnjim brisalcem in halogenimi lučmi v odličnem stanju proda edini imetnik. Tel. 421909.
FIAT 500 L, letnik '72 v zelo dobrem stanju prodam. Tel. na št. (040) 226274.
VESPO PX 125 prodam po izredno nizki ceni. Tel. (040) 213061 v večernih urah.
VZGOJITELJICO za celodnevno službo išče družina z enoletno punčko v Trstu. Telefonirati ob uri kosila 422232.
STAREJŠA ZAKONCA iščeta sobo in kuhinjo za poletne mesece na Opčinah ali bližnji okolici. Tel. 393624.
MLAD slovenski par s stalno zaposlitvijo išče stanovanje v najem, ne v mestu. Tel. v večernih urah na št. 213164.
MLAD par išče v najem stanovanje na Proseku, Opčinah, Piščancih, Banih, Ferlugih ali v Ul. Commerciale. Tel-214472 ( tudi telefonska tajnica).
PODJETJE išče resnega mladeniča, tudi brez izkušenj za ojačitev svoje prodajne mreže na področju industrijske opreme. Prošnjo s currliculum vitae poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Podjetje".
PODARIM kopalno kad v izvrstnem stanju. Tel. št. (040)420736 (ob uri obedov).
ISTRSKA DRUŽINA, ki živi v Švici, išče priporočeno gospodinjsko pomočnico sposobno kuhanja in brez družinskih obvez. Zaposlitev je takojšnja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Uh Montecchi 6, pod geslo "Švica".
DAJEM v najem manjši lokal v Ul. Ris" mondo. Tel. 742363.
LINE/SI
P
OMLADNE
ROMOCIJE
		
		
Dva tedna zadovoljnih nakupov
LINE A oblačila
Ul. Carducci 12 - TRST
isTTnjrJ
fixing bankovc'
TUJE VALUTE	MILAN TRSJg()
Japonski jen ....... 9,112	qU
Švicarski frank... 8879,93
Avstrijski šiling.	105,652
Norveška krona....	190,87	. J-
Švedska krona.....	206,78	^50
Portugalski eskudo .	8,508	^ —
Španska peseta .... 11,995	q,q^
menjalnica_____________________
T„,= „A,,,TC	FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Ameriški dolar....	1260.—	1220.--
Nemška marka......	743,44	733.—
Francoski frank...	219.—	215.—
Holandski florint ...	659,75	648.
Belgijski frank...	36,143	34,50
Funt šterling..... 2196,40	2150.—
Irski šterling.... 1990,40	1950.—
Danska krona......	194,38	1,89.—
Grška drahma......	6,791	6,20
Kanadski dolar.... 1095,10	1040.—
_-|,/r|	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.:	Sedež g3i-1
Agencija Domjo	6
^=r=Ciiae<-rdO,0432-73=-=
Jetniki prvič v Italiji nastopajo izven zapora
Bakhantke v interpretaciji skupine zapornikov-igralcev
Po petih dneh projekcij na filmskem festivalu v Cannesu
Prve kandidature za palme
RIM — Gledališke predstave v za-poru, v katerih nastopajo sami zaporniki, niso več novost. Vendar doslej se v Italiji še ni zgodilo, da bi skupina zapornikov-igralcev lahko nastopala izven kaznilnice. Prvi tak primer je v teh dneh v Rimu, kjer v gledališču Trastevere skupina kaznjencev iz Re-bibbie nastopa z Evripidovo drama Bakhantke. Drama bo na sporedu do 19- maja, v njej nastopa 10 zapornikov, Predstavo pa je postavil irski režiser David Brandon Haugton, ki je že 15 let eden najožjih sodelavcev znanega umetnika Lindseya Kempa.
»Nihče od nas doslej še ni nastopal na odru, toda predstava nas je tako Prevzela, da je recitacija postala za uas neke vrste droga, brez katere bi težko preživeli.« S temi besedami je edn od nastopajočih opisal občutke 'gralcev-zapornikov, ki so s pomočjo vseh ostalih jetnikov zbrali denar in najeli gledališče Trastevere, da bi pokazali tudi publiki, ki se ne sestoji iz sami jetnikov, česa so sposobni.
David Haugton, katerega je v to svojevrstno izkušnjo vpletel krožek 'krci Albatros, je Evripidovo dramo Prilagodil izključno moški zasedbi, gibu in gesti je dal prednost pred be-sedo, predvsem pa je oblikoval v ozadju moški zbor - zaporniki, delavci, zatirani - ki sproti komentira dvoboj ®ed Dionizom, bogom veselja in simbolom svobode, ter tebanskim kraljem Penteosem, ki je »človek reda«. Prispodoba z zaporom je precej jasna, kljub temu pa je režiser ohranil originalni konec, v katerem mati Agava ubije Penteosa in se tako v Dionizo-Vem imenu maščuje nad sinom.
Vlogo Dioniza je rešiser zaupal 28-tetnemu Angelu DelVAiri, ki je po la-?®b in postavi utelešen bog veselja in k* je skoraj odsedel zaporno kazen. “Doslej nisem nikoli nastopal,« je izjavi novinarjem, »vendar bi rad spet jjtepil na oder, če bom imel priložnost. uavid nam je veliko pomagal, uspelo jhu je ustvariti primerno vzdušje in te zkušnje ne bom nikoli pozabil.«
Po oceni kritikov so igralci-zaporni-k1 dokazali, da dobro obvladajo oder
in uspešno ponazarjajo čustva likov, ki jih podajajo, čeprav se prej niso nikoli ukvarjali ne z gledališčem ne z baletom. »Tu smo v gledališkem priporu,« je poudaril Marcello De Angelis, ki nastopa kot Penteos, »kljub temu pa se vseeno počutim bolje kot v zaporu. Za nastop izven kaznilnice smo se soočili s številnimi problemi, v zadnjem trenutku so nam preklicali marsikatero dovoljenje, toda ravnatelj nam je pomagal veliko«.
Tudi De Angelis ni nikoli prej nastopal na odru. »Ukvarjal sem se samo s politiko in nikoli si ne bi mislil, da bom stopil kdaj na oder. Toda izkušnja je nedvomno pozitivna. Medtem ko recitiraš, vadiš v dihanju, osvajaš nova spoznanja, v sebi odkriješ marsikaj nepoznanega, kar krepi samozavest.«
Režiser David Haugton, ki je zadovoljen z doseženim rezultatom, pa je novinarjem zaupal svojo ambicijo, da bi oblikoval poetično baletno gledališče, ki bi vkjljučevalo med seboj zelo različne ljudi, ki živijo v posebni stvarnosti, kot je lahko kaznilnica.
Manca v Egiptu: Rai bo pozornejša do BV
Kairo - Predsednik italijanske raditelevizijske ustanove Rai Enrico manca je včeraj zaklkjučil svoj obisk v Egiptu, kjer je imel razgovore z vodstvom egiptovske radiotelevi-zisjke ustanove, z ministri za kulturo in za informacije, ob lkoncu pa ga je sprejel tudi poredsednik Mubarak.
Med svojim bivanjem v Egiptu je predsednik Manca podpisal vrsto dovorov, na osnovi katerih bo egiptovska televizija dve uri na teden prenašala programe Rai. Doslej je povzemala le angleške in francoske programe, dogovor z italijansko televizijo pa je odraz nove pozornosti Egipta do Italije.
Poleg tega je bilo sklenjeno, da bo Rai na novo odprla in okrepila svoje dopisništvo na Bližnjem vzhodu. Sedež te »opazovalnice« pa bo Kairo.
Predsednika manco so med obiskom v Egiptu spremljali podpredsednik Fichera, namestniki generalnega direktorja Salvi in Mattucci ter nekateri člani upravnega sveta.
Oddaja »Supplemento« poglablja problem neevropskih prebežnikov
RIM - Problem priseljevanja ljudi iz držav v razvoju je eden od najbolj žgočih, s katerim se v zadnjem čašo soočajo razvite zahodnoevropske države. Tudi v naših krajih skorajda ne mine dan, da ne bi policija zajela večje skupine prebežnikov in jo pospremila do italijansko-jugoslovanske meje. Množični prebeg Albancev je pred nekaj tedni postavil v krizo Apulijo, ki se je znašla povsem nepripravljena. Kljub postrenemu nadzorstvu policije postaja pritisk na meje iz dneva v dan večji. Kaj storiti?
Temu problemu bo danes posvečen tednik za poglobitev raznih vprašanj Supplemeto, ki bo na sporedu prve mreže Rai ob 23.45.
O vprašanju bodo z avtorjem oddaje Gasparejem Barbi-elinijem Amideiem razpravljali direktor ustanove Agnelli Racini, demograf Golini, direktor Confindustrie Cippolletta, sindikalist Benvenuto in minister za imigracijo Margherita Boniver. Obravnavali bodo tudi vporašanje vpliva teh različnih kultur na italijansko stvarnost.
CANNES — Filmski festival v Cannesu, ki sodi med najbolj uveljavljene in prestižne na svetu, je včeraj zakorakal v svojo drugo polovico. Po prvem delu, ki je izzval nekaj polemik in razmišljanj (precej govora je bilo o Ma-donninem dokumentarcu, ki je po oceni nekaterih kritikov kar zabaven, po mnenju drugih pa izredno dolgočasen, ter o Ferrerijevem filmu La čarne), se že začenjajo nakazazovati filmi, ki lahko pridejo v poštev za nagrade.
Po oceni izvedencev naj bi doslej imeli največ možnosti La belle noiseu-se Jacguesa Rivetteja, II portabprse Danieleja Luchettija, Europa Larsa von Trierja in Homicide Davida Ma-meta. Med igralkami pa naj bi doslej najbolj vredna zlate palme Isabelle Hupert za vlogo v filmu Malina Wer-nerja Schroeterja in Sergio Castellito za vlogo v Ferrerijevem filmu La čarne. Možno je seveda, da bo žirija postavila predvidevanja na glavo, še zlasti, ker manjka do konca festivala nekaj dni in ker morajo predvajati vrsto filmov.
Med tistimi, ki je včeraj izzval precej pozornosti, je Bix italijanskega režiserja Pupija Avatija. V tem filmu (eden od producentov je prva mreža Rai) Avati oriše lik genialnega, vendar sorazmerno neznanega klarinetista Bixa, ki je umrl zelo mlad za posledicami droge in alkohola. Ob Bixovem življenju pa je film tudi freska Amerike v dvajsetih letih, ko se je jazz začel uveljavljati v obdobju prohibicioniz-ma. Novinarji so včeraj posvetili italijanskemu režiserju veliko pozornost in so ga med novinarsko konferenco dobesedno preplavili z vprašanji.
Precej pričakovanja je tudi za film ameriškega temnopoltega rešiserja Spikeja Leeja, ki je doslej presenetil svetovno javnost s svežino in iznajdljivostjo svojih del, ki opisujejo življenje v temnopoltih getih in ki so dokaj kritična do slabosti ameriških črncev.
Na sliki (telefoto Ap): Špike Lee s spremljevalko ob prihodu v Cannes
RAI 1
mattina
Azzariti
6.55 Aktualno: Uno (Vodita Liavia a , n in Puccio Corona) u15 Nadaljevanka: Five 11 rv, ^Ie Creek 11 o Jutranji dnevnik
05 Nanizanka: Gli occhi i, ^et gatti ■f-UO Kratke vesti •U5 Variete: Occhio
Oliott/i in 1 o QO 1
dei gatti •‘•U0 Kratke vesti
Variete: Occhio al bi-glietto in 12.30 Piacere i- Rai Uno Dnevnik
14 ^° Kvarkov svet in'J° Šport: DP v tenisu .30 Mladinska oddaja: Big!
17A5 Vettf1 Pr°St0r 18.05 vllL__________
“i naslov
•4° Almanah, vreme dnevnik
20 4n aneynik
22	3n Yariete Pippa Bauda
23	ji Tribuna referenduma
a Aktualno: II suppleme 24->c Jo. Come stanno le cc
24	Dnevnik in vre ri in Parlamenta °T0 Rubrika:
dintorni.
Marzullo)
	< RAI 2	^ RAI 3	| Jf- TV Slovenija 1	|	TV Koper
vesti
■05 Košarkameposredni prenos tekme Philips Milano - Phonola Caserta, 3. finale play off za državni naslov
Mezzanotte e (Vodi Gigi
7.00	Nanizanki: L'isola dei ragazzi in Lassie
8.00	Otroška oddaja: L albe-ro azzurro
8.30	Nan.: Mr. Belvedere
9.00	Aktualno: Radio anch'io '91
10.20	Block-Notes
10.50	Nadaljevanka: Destini
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Ouando si ama
15.15	Aktualno: Detto fra noi vmes 16.25 La tv degli animali ■
17.00	Vesti, Iz parlamenta
17.10	Dok.: Lepa Italija
17.35	Nan.: Alf
18.00	Zabavna oddaja: TGX
18.20	Šport in Rock Cafe
18.45	Nan.: Moonlighting
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Politična tribuna
20.40	TV film: I ragazzi del muretto - Uno scopo nella vita in Dieci mili-oni di amicizia
22.30	Zabavna oddaja: Anten-nati 2
23.15	Dnevnik - Pegaz
24.00	O tenisu v fotelju
1.30	Dnevnik in horoskop
10.30	Šport: DP open v golfu
11.30	Nogomet: amaterska prvenstva
12.00	Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. (Vodita Romano Battaglia in Maddalena Von)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dnevnik
14.40	Krožek ob 12. (2.del)
15.40	Šport: Kolesarstvo (dirka po Tridentinskem),
16.05	golf (DP Open),
16.30	tenis (DP v Rimu)
18.30	Tuji dnevniki in TV
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Aspettando dn terno al lotto
19.55	BlobCartoon
20.05	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Rubrika: Barbatova razglednica
20.30	Aktualno: Samarcanda (vodita Michele Santoro in Giovanni Mantovani)
23.15	Nočni dnevnik
24.00	Rubrika: Fuori orario (Ureja Enrico Ghezzi)
1.00	Filmske novosti
8.50	Video strani
9.00	Mozaik: nan. Grizli Adams, 9.25 Slovenci v zamejstvu, 9.55 Nad. Heroji
10.45	Video strani
15.10	Video strani
15.20	Mozaik. Slovenci v zamejstvu (pon.)
15.50	Sova, vmes nadaljevanka Na poti k mavrici
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarca: Čas negotovosti Vzpon in padec denarja,
18.00	Po sledeh napredka (pon.)
18.35	Spored za otroke in mlade: Novosti založb,
18.40	ZBIS - Vrtnica male gospodične
19.00	Risanka
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nad.: Veliki zasuk
21.00	Tednik
22.05	Dnevnik in Vremenska napoved
22.25	Sova, vmes nanizanka Ti in jaz in nadaljevanka Na poti k mavrici
23.35	Video strani
16.00	Športni pregled
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Big Foot
19.50	TV debata
20.30	Video glasba: Tutti frut-ti (vodi Alex Bini)
21.45	Dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Tutti frutti juke box
[jjh TV Slovenija 2
16.00	Tenis: ATP turnir v Umagu
17.30	Regionalni program TV Slovenija : Studio LJ
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarec: Skozi hudičeva vrata
21.20	Mali koncert
21.15	Večerni gost: Mira Omerzelj -T erlep
22.00	Retrospektiva filmov Jožeta Babiča: V spopadu (bosanski črno-beli film, 1963)
22.35	Yutel, eksperimentalni program
----CANALEi
8 00 Nanizanke
8'30 Pu£ L'e uomo trai
>°» Akffič
Kviza:
ls« ffis;
trimom
Kviza: Tra m vmes i News
stanzc

da vi
il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per E lisa,
11.00	Senora, 11.50 Topa-zio
12.45	Variete: Buon pomerig-gio
12.50	Nadaljevanke: Valeria,
13.45	Sentieri, 15.15 Pic-cola Cenerentola, 15.45 Stellina, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore
18.30	Kviz: Čari genitori
19.10	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.40	Nad.:Marilena
20.35	Film: Strani compagni di letto (kom. ZDA 1964, r. Melvin Franck, i. Rock Hudson, Gina Lollobri-gida)
22.35	Aktualno: Fronto inter-vento
23.05	Aktualno: Teleguattro
23.20	Oddaja o ribolovu
23.55	Film: Angoscia (dram., ZDA 1944, r. George Cu-kor, i. Ingrid Bergman)
ITALIA 1_____________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
10.00	La donna bionica,
11.00	Sulle strade della California, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao . Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka!
15.30	Variete: Mai dire banzai
16.15	Nanizanki: Simon & Simon, 17.30 Mai dire si
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: MacGyver
20.00	Risanka: Papa Gamba-lunga
20.30	Film: Predator (dram. ZDA 1987, r. John McTi-erman, i. Arnold Schwar-zenegger, Bill Duke)
22.40	Športna oddaja
23.10	Aktualno: Astronave Terra
23.45	Šport: Grand Prix
0.45 Studio aperto
1.00	Nanizanki: Kung Fu, 1.45 Samurai
OPEON_______________
13.00	Risanke
14.30	Film: Gli amici di Nick Hezard (pust., It. 1975, r. Fernando Di Leo)
16.00	Film: Per una manciata d oro (pust., ZDA 1966, r.
Charlie Foster, i. Antho-ny Freeman)
17.30	Film: II suo nome era Pot... ma lo chiamavano Allegria (vest., It. 1972, r. Dennis Ford, i. Peter Martell, Lincoln Tate)
19.30	Risanke
20.30	Film: Tecnica di un omi-cidio (krim., It. 1967, r. Gianni Proia, i. Robert Webber, Franco Nero)
22.00	Film: I nostri mariti (kom., It. 1966, r. Luigi Fi-lippo D'Amico, Dino Risi, Luigi Zampa)
TMC___________________
8.30	Nanizanke: Enigma, 9.30 I giorni di Brian, 10.30 Condo
11.15	Nadaljevanka: Potere
11.55	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Shovv
13.00	Dnevnik m šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Le avventure di Mister Cory (dram., ZDA 1957, r. Blake Edwards, i. Tony Curtis, Marta Hyer)
16.45	Rubrika: Ženska TV
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.15	Variete: Corto circuito
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il giorno delVInti-fada (dram., ZDA 1987, r. Neam Yavor, i. John Sa-vage, Myriam Cyr)
22.15	Variete: Festa di comple-anno (vodi L. Goggi)
23.15	Nočne vesti
23.45	Šport: Planeta m are
0.15 Film: Doringo (vest., ZDA 1965, r. Sam Peckin-pah, i.TomTryon)
TELEFRIULI____________
10.30	Telefriuli non stop
15.30	Nan.: Il calabrone verde
16.00	Otroška oddaja
17.50	Nanizanka: The Bill Cos-by Shovv
18.20	Nadaljevanka: E' proibi-to ballare
18.50	Nanizanka: Wayne and Shuster
19.20	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Dok.: Črno in belo
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nočne vesti
23.30	Oddaja o jazzu 0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovensko denarništvo v Trstu; 8.40 Melodije; 9.30 Obvezna smer -Vzhod; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Prezir (A. Moravia); 11.50 Slovenska lahka glasba; 12.00 Spoznavajmo Slovenijo; 12.15 Solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country glasba; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.50 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta;
8.35	Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Slovenija; 18.30 Zborovska glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi;
21.05	Literarni večer; 21.45 Melodije;
22.00	Zrcalo; 22.30 Večerna podoknica;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila; 11.00 Pisali so nam;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.32 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Jazz glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba.
Odmevi na stališča iznesena na vsedržavnem kongresu PLI
Zaskrbljenost v skupni izjavi SSk in novogoriškega odbora LDS
Vest o izglasovanju dokumenta na vsedržavnem kongresu liberalne stranke, ki ponovno odpira vprašanje meja med Italijo in Jugoslavijo, je povzročila takojšnje odločne odmeve in proteste. Pokrajinski tajnik SSk za Goriško Mirko Špacapan in tajnik Liberalno—demokratske stranke iz Nove Gorice, Miran Ipavec, sta včeraj sprejela naslednjo izjavo:
"Vest o sprejetem stališču Italijanske liberalne stranke na 21. kongresu, ki zagovarja ponovno odpiranje občutljivih obmejnih vprašanj z Jugoslavijo (oziroma Slovenijo in Hrvaško), nas je neprijetno presenetila.
Da to počne stranka skrajnežev, ki se že tradicionalno sklicuje na nacionalizem in iredentizem ter si prizadeva ustvarjati konfliktna žarišča za doseganje ciljev, ki s sodelovanjem in evropskimi integracijskimi procesi nimajo veliko skupnega, je seveda razumljivo; če pa taka stališča podpira demokratična, liberalna in vladna stranka, kakršna je PLI, postajamo upravičeno zaskrbljeni. V Jugoslaviji je namreč položaj nevarno zaostren in nabit z destruktivnim in nasilnim potencialom. poleg Slovenije je eden mirnejših in stabilnejših prostorov zaenkrat prav mnogoetična in multukul-turna Istra. To je treba pripisati v prvi vrsti realnemu sožitju, ki se je končno utrdilo med ljudmi različnih jezikov in kultur po povojnem dolgotrajnem ideološkem in nacionalnem obojestranskem sumničenju. Tudi krivice iz nedavne preteklosti bo možno delno popraviti le z večjim odpiranjem tega prostora k regionalističnim trendom v Evropi in z vsestranskim sodelovanjem med njegovimi različnimi in
enakopravnimi nacionalnimi subjekti. Sleherno vračanje k nacionalističnim izhodiščem, s predlogi o spreminjanju državnih meja, pomeni vodo na mlin nadalnje destavbilizacije in ustavrja-nje nepotrebnih in nevarnih mednacionalnih sporov v izredno pisanem, a prav zato občutljivem prostoru, tako na jugoslovanski, kot na italijanski strani meje.
Upamo, da bo Italijanska liberalna stranka pragmatično in s politično modrostjo ponovno ocenila stališča do omenjenih vprašanj z izločitvijo vseh "nostalgičnih" namigov o ozem-
lejskih zahtevah in da bosta tako še naprej omogočena neoviran dialog in sodelovanje med demokratičnimi strankami Italije in Slovenije."
Na Goriškem so na anahronistično stališče liberalcev, ki je prišlo na dan na 21. vsedržavnem kongresu, prvi reagirali predstavniki Demokratične stranke levice. Pokrajinski tajnik DSL Maurizio Salomoni je poleg ostre kritike provokativnega predloga, s posebno izjavo, o čemer smo poročali že v torkovi številki, pozval predstavnike demokratičnih strank, da take poskuse najodločneje zavrnejo.
Tajnik DSL negativno ocenjuje dogovor KD-PSI na Pokrajini
Včeraj smo poročali o v glavnem že sprejetem dogovoru med socialistično stranko in krščansko demokracijo glede razrešitve politične krize na Pokrajini. V zvezi s tem dogovorom se je včeraj oglasil pokrajinski tajnik DSL Maurizio Salomoni, ki dokaj kritično ocenjuje to perspektivo. Iz tiskovnih poročil, piše Salomoni, razberemo, da naj bi se PSI in KD dogovorili za rešitev, ki bi socialistom prepustila mesto predsednika Pokrajine, KD pa bi ohranila vso svojo "pozicijsko rento" v drugostopenjskih ustanovah.
DSL ne soglaša s to rešitvijo, ki da spričo vse širšega prepada med volilci in inštitucijami ter nestabilnosti dosedanje petstrankraske uprave ne upošteva potrebe po prenovi politike.
Še posebej je Salomoni kritičen do socialistov, ker so zavrnili predlog za drugačno upravo, ki naj bi temeljila na obnovljeni enotnosti levice. Namesto te možnosti so raje izbrali "krožnik leče" predsedniškega mesta, s tem pa so po mnenju Salomonija omogočili krščanski demokraciji, da ohrani še naprej v svojih rokah vse niti realne oblasti. Posledice tega, zaključuje, bodo na lastni koži občutili občani in predvsem uporabniki nekaterih ustanov, kot sta konzorcija za oskrbo in rehabilitacijo oz. za ostarele, ki so v krizi zato, ker si upravitelji delijo vplivna mesta, pozabljajo pa na stvarne probleme.
Koncert bo jutri v cerkvi v Doberdobu
Zbor Hrast in solisti bodo izvajali Mozarta
Kulturno društvo Hrast iz Doberdoba prireja jutri v sodelovanju z občinsko upravo in Kmečko obrtno hranilnico koncert posvečen Wolfgangu Amadeusu Mozartu ob 200-letnici njegove smrti. Koncert bo jutri ob 20.30 v župnijski cerkvi v Doberdobu.
Pevski zbor Hrast bo ob orgelski spremljavi in skupaj s štirimi solisti izvajal sledeči program: odlomka Ky-rie in Gloria povzeta iz misse brevis v C-duru KV 259, ki so jo prvič izvedli 17. maja 1778; Laudate Dominum, najbolj izrazito lirični odlomek povzet iz Vesprae Solemnae de confessore KV 339; stavka Lacrimosa in Benedictus iz Requiema KV 626, zadnje Mozarto- ° vo delo, ki je sprejeto zaradi glasbe-
Zgodilo se je v torek na ulici Alviano
Nasilneži na preži - skupila sta jo novogoriška dijaka
Novogoriška dijaka B.S. in B.K. se bosta še dolgo spominjala torkovega sprehoda po goriških ulicah. V ulici Alviano sta namreč doživela nič kaj prijetno srečanje s skupino pobalinov. Ti naj bi od njiju zahtevali denar. Ker pa ga fanta nista imela, se je zadeva končala s fizičnim napadom. Lahko samo ugibamo, kako bi se lahko srečanje končalo, če bi bilo temno in ne bi napadalci — menda so bili štirje ne tvegali, da njihovo početje kdo opazi in sporoči policiji. Sedež kvesture je samo nekaj sto metrov stran. Končalo se je tako, da sta se fanta znašla v bolnišnici, na oddelku za prvo pomoč. Menda ju je tja odpeljal avtomobilist.
Eden od fantov, ki v Novi Gorici študirata na poklicni šoli, eden je doma iz okolice Kopra, drugi pa iz Idrije, je krvavel iz ustnice, drugemu pa so, kot kaže, poškodovali čeljust.
Ozdravela bosta predvidoma v osmih dneh.
Dogodek se je pripetil nekaj po 19. uri, torej lahko rečemo ob belem dnevu, kar priča o predrznosti napadalcev.
Če k temu dodamo še to, da ni to prvi tovrstni dogodek na tem območju, velja o zadevi temeljito razmisliti, predvsem pa sprejeti primerne ukrepe.
Primer raziskujejo karabinjerji.
”Zasebni ogledi” v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bodo nocoj ob 20.45 v okviru sporeda Gorica kinema predvajali italijanski film "Visioni private" (Zasebni ogledi). Gre za skupinsko delo, ki so ga posneli trije mlajši režiserji Ninni Brus-chetta, Francesca Calogero in Donald Ranvaud. Oblikovan je kot niz skečev postavljenih v okolje nekega filmske-
Gorska skupnost bo popravila cesto na Kalvarijo
Po zagotovilu predsednika Briške gorske skupnosti Adrijana Corsija predstavnikom prosvetnega društva Podgora in tamkajšnje sekcije SSk, bodo morda že v tem letu začeli z deli za popravilo poti iz Podgore do kapelice Matere Božje na Kalvariji.
Zgradba iz nabrežinskega kamna stoji na lepi izletniški točki. V njej je shranjen kip Rožnovenske Marije, ki je med vojno bila v notranjosti skalnate votline, kamor so se Podgorci zatekali gred bombardiranji. Pokojni župnik Špacapan je dal zgraditi to kapelico in pri delu so sodelovali številni vaščani. Danes je žal zaradi mestoma slabe ceste kraj precej zapuščen. Prav zato so Podgorci stopili v stik s predsednikom Briške gorske skupnosti in predlagali popravilo ceste, da bi lahko točka postala dostopnejša in uporabna za koncerte, predstave in romanja.
ga festivala z rahlim priokusom po kriminalki. Gledalec spoznava goste in zakulisne organizacijske pripetljaje iz perspektive dveh preprostih nosačev.
Rajonski svet jutri v Podgori
Rajonski svet v Podgori bo na svoji seji, ki je napovedana za jutri 17. t.m. ob 20.30 razpravljal o posledicah in odpravi škode na jezu v Stražicah. Kakor smo pred dnevi poročali, je narasla voda v začetku maja porušila kakih dvajset metrov jezu.
Napovedane seje se bo predvidoma udeležil podžupan in odbornik za javna dela Mario Del Ben.
Nadaljujejo iskanje trupla
Prizadevanja članov ekip, ki pregledujejo bregove Soče, tudi včeraj niso obrodila sadov. Peti dan po nesreči, še niso našli trupla 16—letne italijanske kajaka-šice Roberte Capodagli. V torek ponoči so se potapljači spustili v vodo ob jezu v Podsenici, včeraj pa so nadaljevali iskanje v strugi Soče na območju pod Trnovim. Reka se tu prebija skozi ozek kanjon, težko dostopen, z globokimi kotanjami in zajedami, v katere je dostop, zlasti ob visoki vodi, skoraj nemogoč.
Počakati bo treba, da bo pretok vode nižji in da bo voda tudi manj motna. Na take razmere pa bo, kot kaže, treba počakati še nekaj dni, saj je včerajšnje poslabšanje vremena spet znatno otežilo iskanje.
Razstava v Attemsovi palači, nagrajevanje v dolini Korna
Sklepno srečanje natečaja Dve mesti združeni v zelenju
Danes ob 16.30 bo v telovadnici v dolini Korna sklepno srečanje in nagrajevanje udeležencev grafičnega in literarnega natečaja Dve mesti združeni v zelenju. Organizatorji, člani rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto, pričakujejo okrog 500 učencev obveznih šol iz Gorice in Nove Gorice. Toliko se jih je namreč odzvalo na povabilo k sodelovanju na natečaju, ki so ga priredili pod pokroviteljstvom Šolskega skrbništva, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, goriške Trgovinske zbornice in Pokrajine. Z natečajem, ki nadaljuje tradicijo obmejnega odpiranja in sodelovanja rajona za severno mestno četrt, so hoteli pobudniki počastiti spomin pokojnega grofa Coroninija. Izbrali so eno od tem, ki mu je bila najbolj pri srcu: zelenje kot značilnost lepo urejenega mesta "po meri človeka", obenem pa tudi sožitje ob meji, spoznavanje in zbliževanje dveh kultur.
Na natečaju je kot rečeno sodelovalo okrog 500 učencev in dijakov, od teh več kot tričetrt iz Nove Gorice, medtem ko so šolniki tostran meje pokazali manj dovzetnosti za spodbudno zamisel. Nekateri med najboljšimi izdelki so te dni na ogled v veži Attemsove palače na Komu. Povedati je treba, da so se nekatere šole res izkazale in predstavile pravcate male umetnine in zanimive skupinske raziskave o dveh mestih in njunih problemih z okoljem, od poplav, do onesnaževanja in ogrožanja zelenja.
Na sliki (foto Marinčič) izdelki na razstavi v Attemsovi palači
DEŽELNI SEDEŽ RAI
GLASBENA MATICA, Trst, Gorica, Špeter ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV, Trst ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Trst, Gorica, Čedad
Gallusovo zvočno bogastvo
moteti za enega, dva, tri in štiri zbore
ZBORI Milan Pertot, Primorec - Tabor, Tržaški mešani zbor, Glasbene matice, Vesela pomlad, Vesna, Tržaški oktet in člani V. Vodnik
ZBOROVODJE Janko Ban, Bogdan Kralj, Stojan Kuret, Aleksandra Pertot, Franc Pohajač, Tomaž Simčič, Matjaž Šček
TRST stolnica sv. Justa, jutri, 17. maja, ob 20.30
GORICA stolnica sv. Hilarija in Tacijana, sobota, 18. maja, ob 20.30
ČEDAD cerkev sv. Frančiška, nedelja, 19. maja, ob 18.00
Pri organizaciji sodelujejo: Zbor Cappella Civica (Trst), Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete (Gorica), Zbor »Harmonia« in Kulturno društvo Ivan Trinko (Čedad).
POKROVITELJI: Gallusov odbor pri Sekretariatu za kulturo Republike Slovenije — Dežela Furlanija - Julijska krajina — Pokrajina Trst
Odnesel mu je denar in čeke
Na goriški kvesturi se te dni ukvarjajo z zagonetnim primerom ropa, do katerega naj bi prišlo v torek v prvih jutranjih urah na avtocerstnem odseku pri Vilešu. 38—letni Domenico Fiengo je namreč prijavil, da ga je, grozeč z nožem, oropal mladenič star kakih 25 let. Odnesel je okrog dva milijona lir, ki naj bi ju malo prej priigral v Novi Gorici in večjo vsoto denarja.
Fiengo naj bi dežurnemu osebju podal tudi zelo točen opis napadalca, oziroma roparja. Po nepotrjenih vesteh naj bi Fiengo vozil v svojem avtu proti avtocestni postaji pri Vilešu, doma je namreč v Talmassonsu, za njim pa naj pripeljal bmw, v njem napadalec, ga prehitel ter ga z drzno vožnjo prisilil ustaviti vozilo. Poleg denarja naj bi si ropar prisvojil tudi čekovni knjižici, izkaznico Bankomat in tudi nekaj dokumentov.
V- teku je preiskava.
nih lepot in romantičnih ter hkrati tragičnih okoliščin njegovega nastanka kot umetniška oporoka enega največjih genijev evropske glasbene kulture.
V drugem delu se bo koncert nadaljeval z misso brevis v G-duru KV 49, ki jo je Mozart napisal na Dunaju, ko je bil star komaj 12 let. Delo je napisano v starem in strogem kontrapunk-tističnem slogu in se v njegovi sestavi na zelo prost in speven način zrcali salzburška tradicija.
Solisti sopranistka Livia Valentin-sig, tenorist Luca Dordolo, basist Alessandro Švab, organist Stefano Buri in dirigent zbora Hilarij Lavrenčič so zaposleni v gledališču Verdi v Trstu kot člani opernega zbora oz. kot korepetitorja. Mezzosopranistka Romi-na Basso pa je v lanski lirični sezoni v Veroni nastopila kot pevka v opernem zboru. Vsi štirje operni pevci so se že uveljavili s solističnimi vlogami na odrih raznih italijanskih opernih gledališč.
razna obvestila
V	knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici, v ulici Gradnikove Brigade 25, bodo drevi, ob 19. uri predstavili knjig0 Politika in razvoj izdelkov.
V	knjižnici D. Feigel bo jutri, v petek. 17. t.m. ob 16. bri zadnje predavanje iz ciklusa predavanj o slovenski literaturi-Prof. Boris Paternu s Filozofske fakultete bo govoril na temo Nemoč in moč sodobne slovenske poezije.
Občina Sovodnje obvešča, da' občani lahko oddajo prijave dohodkov (obrazec št. 740) vsak delavnik od 11. do 13. ure. Od 22. do 30. maja od 9. do 13. ure, 31-maja pa od 8. do 13. in od 15. do 18. ure-
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 19. t.m., izlet v Baško grapo z obiskom Bevkove hiše in vzponom na Kojco. Prevoz z lastnimi sredstvi, zbirališče in odhod s Travnika ob 7. uri.
Sekcija društva krvodajalcev v So-vodnjak vabi v soboto, 18. t.m. na redni občni zbor. Skupščina bo v prostoru1 KŠC Danica na Vrhu, ob 20. uri.
Dijaški dom Simon Gregorčič Gorica prireja v mesecu juniju in juliju Slovensko poletno središče od 17. do 29. junija za šoloobvezne otroke, Letovanje 00 morju v Poreču od 3. do 12. julija za otroke od 8. do 16. leta in poletni tečaj računalništva, od 8. do 12. julija, na institut Jožef Stefan v Ljubljani, za dijake višji” srednjih šol. Prijave in pojasnila v Dijaškem domu - Ul. Montesanto 84 - te ' 533495 do 30. maja, vsak delavnik od 1 do 14. ure.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Visioni priv®' te«. Režiserji N.Bruschetta, F. Cal°9 ro, D. Ranvaud.
CORSO 18.00-22.00 »II portaborse«. Moretti in S. Orlando.
VERDI 21.00 Baletni nastop. Jutri 22.00 »Greencard — matrimonio convenienza« G. Pertič.
VITTORIA 17.30-22.00 »Vizi bestial1"' Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »La femmina 1 piacere«. Prep. ml. pod 18. letom-
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20 »Angel na zemlji«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Problem tičem mule«.
DESKLE 20.00 »Divja carica«.
DEŽURNA LEKARNA V GORIČI
Občinska lekarna št. 1 — Standr ul. San Michele — tel. 21074.	_
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute — ul. C. Cosulich m tel. 711315.
pogrebi
Danes, ob 9.30 Annita Colli vt*0po(jtur' iz splošne bolnišnice v cerkev v nu in na glavno pokopališče.
Pred jutrišnjim velikim koncertom v stolnici sv. Justa
Gallusovo zvočno bogastvo
Istrska umetnika v Sežani
Romarska pot, ki jo je moral prehoditi sin našega fodu - Jakob Petelin Gallus - v šestnajstem stoletju, je lahko zelo podobna tisti, ki jo hodi še danes kdorkoli od nas. Tukaj seveda ne gre toliko za ono zunanjo, zemljepisno pot, ki je vodila Gallusa od samostana do samostana vzhodnega dela Srednje Evrope, to je nekdanjega Svetega rimskega Cesarstva. Stična, Zwetti, Melk, Olomouc so nekateri od mnogih, ki se jih je dotaknila njegova noga. To pot so moderna prevozna sredstva skrajšala za več tisoč enot.
Mislimo predvsem na ono drugo pot, tisto notranjo in intimno, ki jo moramo še danes prehoditi peš, vsakdo in sam zase. Podoba je, da gre tudi danes -dobesedno - za pot od »samostana do samostana«. Pronicanje v Gallusov zvočni svet bo zato bolj Podobno pogovoru sopotnikom iste romarske poti °d hrama do hrama, od dveri do dveri.
Podatki o Gallusovi zunanji življenjski poti so rzredno skromni in pomanjkljivi - sad sklepanj in domnev, zvečine povzetih iz drugotnih virov. Zato 80 Pa podatki o njegovi notranji, duhovni človeški P°ti toliko bogatejši, zanesljivejši in zgovornejši. Uvodi v posamezne zbirke skladb, mnoga besedila njegovih motelov in madrigalov, predvsem pa glasna sama so pravcati reliefni zemljevid, ki skoraj otipljivo razodeva Gallusovega duha in lahko tudi danes razgrne pred nas vse skrivnosti njegove notranje poti.
Glasba je med vsemi izranimi oblikami človeške-9a duha še najbolj prikladna, da izrazi - čeprav tudi ona še vedno jecljaje in nepopolno - intimne vzgibe človeškega srca. Vedeti pa moramo, da napisane Slasbe ni. Obstaja samo tista, ki zaniha v oživljajočem trenutku poustarjanja, oziroma tista, ki se za fnp prebudi iz tišine, iz sna, zazveni in nam naznani Jntro, oziroma sončen ali deževen dan.
Gallus je to resnico globoko doumel. Od tod nje-3°vo istovetenje s priimkom-nadimkom »Gallus«, ali etelin po slovensko. »Cur Jacobe tibi lucern qui dunciat ales dat nomen?... (Kdo ve zakaj si, Jakob, dde prejel po ptiču - klicarju luči?...)« se glasi prvi erz pesnitve, posvečene našemu avtorju v prvi knji-9) njegovih motelov. Da bi lahko proniknili v skriv-j11 Pomen tega Gallusovega istovetenja s podobo pe-elina kot čarobnega klicarja dneva (novega življe-Ja) in obenem zmagovalca nad nočjo (grobom, smr-9°). nam ne zadostuje zgolj krščanska ikonografija, zlroma ambrozijanska himnološka lirika, ki je prvi n neposreden vir omenjenega istovetenja. Ravno ako nam ne pomaga dosti poznavanje skoraj čarobne vloge, ki jo je imel ta nočni pevec v vseh Praverstvih daljnega vzhoda. Patelin - gallus - posta-e namreč v našem Jakobu predvsem tisti konkretni °vek-glasnik, ki naznanja - skupaj z drugimi - roj-vo novega obdobja sodobne zgodovine človeškega v ,a: Humanizem in Renesansa, oziroma»Čas člove-a ln njegov preporod«, bi se temu obdobju lahko p° Pravici reklo po slovensko. ,
V obdobju humanizma in renesanse se je prebudil »človek« kot tak. Zavedel se je, da je kovač lastne usode, zgodovine. Tako tudi umetnik ni mogel drugače, da ne bi - prvič v zgodovini človeštva -začutil, da je »stvarnik« ob Stvarniku. Umetnost zato nič več srednjeveška ars (umetelnost) v moralno poučni služabniški vlogi, oziroma inf ima doctrina (najnižja veda) ali defectus veritatis (pomanjkljivost resnice) v odnosu do »kraljujoče« filozofije oziroma teologije. »Poetično« postane namreč samozadosten iz-raznostni dej, samostojen nosilec resnice, samonikla in dejanska stvaritev. Od tod Gallusov skoraj svoboden odnos celo do liturgičnega besedila, od tod tudi trdovratna pronicljivost v iskanju novih stilističnih poti. Glasba je za Gallusa samostojen in celosten izraz verske plasti v človeku, to pomeni tiste pra-plasti, ki je obenem povzetek vseh najglobljih človekovih silnic.
Gallus se je tako nehote - toda zavestno in dejavno - znašel na križišču srednjega in novega veka. Njegova romarska bisaga je polna dobrot in krepkih jedi, pečenih še na ognjišču srednjega veka. Te jedi - gregorijanski melos, modalnost skupaj z njenim skritim ciklično-liturgičnim pomenom, odnos do vokala - so dale snov njegovemu umetniškemu telesu. Toda romar Jakob Petelin Gallus, okrepčan s to jedjo, že neustrašeno trka na marsikatere duri novodobnih stanovanj. Glasbena oblika skladb, predvsem pa njegov nov poetični odnos skrivata pod skorjo starega obenem že tudi nastajajočo novo vsebino.
Pa še eno dejstvo - njegov križ in hkrati blagoslov - ga je poslalo na neizbežno romarsko pot. Sin slovenske grude je. Se pravi tiste grude, ki se je usodno znašla na križišču poti narodov in njihovih kultur. Na tem križišču - tem prgišču prsti sredi vesolja - so takrat rasla zgolj »plemiška debla«, ki so nosila v svojem naslovu nemški »Von« ali laški »da«. Tako se ni mogel zaupno nasloniti na nobeno od teh takoimenovanih »posvečenih imen«, ki v resnici skrivajo v sebi le sakralizirano pranasilje začetnikov dinastij, ki so se s številčno pomnoženim mečem polastili pravice nad usodami drugih.
Tako je Gallus tudi v tem oziru moral na pot, na ono zunanjo in še toliko bolj na ono notranjo. Toda -zvest svojemu človeškemu in narodnemu bistvu, predvsem pa pesniškemu poklicu - je zapel novemu jutru človeštva v pozdrav hote, dosledno in brez izjeme v latinščini - to pomeni v jeziku humanistov. Iz njegovih motelov, še bolj pa madrigalov - ■ tudi ti dosledno v nadnacionalni latinščini - nam postane bolj kot razvidno, da je globoko in zavestno čutil, podobno kot Ivan Cankar stoletja pozneje, »da so si v tistih tihih globočinah vsi ljudje bratje, kakor nikjer drugje, tudi v cerkvi ne« in, da »le tistemu, ki je bil neustrašen, zadnje resnice željan posegel v lastne globočine, le tistemu se razgrnejo vse prispodobe, se odpro katakombe v srcu brata«. Ta uvid - obenem
lahko vedno veljaven za vsakega prebivalca na tem tolikokrat teptanem bisernatem prgišču slovenske prsti - je storil, da je toisto prgišče prsti na križišču tolikerih poti, narodov in njihovih usod v Gallusu naenkrat postalo blagoslovljeno »rodopolje«, polno klijočih in žlahtnih, obenem pa samobitnih semen.
Zemljepisna lega Slovenije (oziroma takratne dežele kranjske) med severom in jugom - pa še to malo ob stran, tja proti vzhodu, vsekakor pa še odločno pod zahodnimi vplivi, - ga je tako notranje osvobodila katere koli teritorialne estetske obveznosti. Gallusov osebni spoj flamskega in beneškega stila je zato izraz ne samo njegovih osebnih iskanj in izbir, pač pa je istočasno tudi izraz celotnega slovenskega bistvo vanj a v zgodovini in danes: razpetost - čeprav malo ob strani ločilne meje - med severomin jugom, nebojevita zakljubljenost v lastno preteklost in identiteto, ki postane vzrok gumijaste trdoživosti in granitne prožnosti. Protislovje podob je tukaj hoteno in še posebej pomenljivo.
Izbor Gallusovih motelov, ki jih bomo poslušali v -petek, soboto in nedeljo v Trstu, Gorici in Čedadu, bo odlična ponazoritev povedanega. Gallusovo zvočno bogastvo ne bo tukaj pomenilo toliko iskrivega večzborovskega klepeta, ki mu bomo kljub vsemu priča. Skušali bomo pronikniti, namreč, veliko bolj v skrivnost in bogastvo Gallusove duše, človeške in stvariteljske, pesniške in glasbene. Z eno besedo, radi bi pobožali brstič njegovega snovanja, popili požirek njegovega poetičnega vira. In kaj bi bila potem glasba, če bi nehala biti poezija v čisti epru-vetni obliki, med, nabran na živopisnih pašnikih človeške duše. Pričujoči izbor motelov pod naslovom Gallusovo zvočno bogastvo je sicer samo molekula nekaterih kristalov tega stoletja ljubosumno ohranjenega medu, toda v sebi skriva vonj celotne vsebine. Zalogaj tega medu nas tako lahko okrepča na naši »romarski poti - brez počitka - skozi skrite hrame v velikem domovanju človeškega srca.
Gallusovo jubilejno leto je zato lahko izjemna priložnost, da se - ob tej naši izredni in samonikli glasbeni osebnosti - poglobimo v pomembno obdobje lastne slovenske preteklosti, in to ne samo glasbene. Pred nami je tako edinstvena možnost, da si prikličemo v skupno zavest prvine, ki nas po eni strani vežejo na naše prednike in, po drugi strani, občečloveške prvine, ki nas vežejo na naše sosede - na severu in zahodu. Oboji - naši predniki in sosedje - so vplivali na naš včeraj, vplivajo danes in ne bodo nehali imeti vpliva na naš jutri. Zgolj poveličevanje lahko postane podoba napihnjenega balona, ki se na dan praznovanja razpoči, izprazni. Samo poglobljeno razumevanje je tisti oplojevalni dej, ki podaljša živo-bit preteklih semen skozi tisoč pomladi. Skromna in izredno samokritična Gallusova osebnost si zasluži in želi predvsem tega globokega in pristnega vsestranskega razumevanja.	IVAN FLORJANC
Pretresljivo o Golem otoku
Čas, ki ga ni
se zgodbe, ki opisujejo povojna ^Sanjanja, so si na prvi pogled pre-lahk°d°bne' ** Clm^ne distance bi jih naih Povzeb z oguljenim »revoluciji Tani teknejo svoji lastni otroci«, tuj a s tem bi si privoščili neodpus-n 0 Poenostavitev. Vsaka med njimi piSnre^ Presune na svoj način, saj so °Ql rf6 s^0/-‘ občutljivo retrospektivno kov<u° teda> sren° zagretih »verni-titv’1 komunizma, ki bi jih brez umes-ko V tokratne zanosne razmere lahne P^Prosto imeli za politično naiv-Prry,,°Večini s* niso znali razložiti njihJIve tgre usode, ki je presekala esh„tV°, tedanje trdno prepričanje v °brat ..°ške ideale. Nepredstavljiv sVef , je postavil na realna tla, v rQzn„ zl°činskih policijskih biričev, duho''rStnib Političnih papistov, ova-t>rez v' stremuških povzpetnikov, ><oqer n'h zosliševalcev. Prav tja, od širitj Se ,e ie^ počasi, a nepovratno tharvf/V1^ ne Ie jugoslovanskega, Rad 0oIlsevizma nasploh. bir0iev°l^ Hrast nam svojo inform-°blikn Sk° kalvarijo opiše v literarno nim s /?nem življenjepisu, naslovlje-ljublinr °iS' ** 9° ni’ ki ga je založila • Pri njem ■ mladinska knjiga. Tudi ZVedavo ,e mo,lv isti: vojna ga je kot v svoje a dvanajstletnika potegnila stavj/Q neusrnHjeno kolesje in ga po-boda niV jdrahe odraslih. Toda svo-nemo pr,nesla obljubljenega: sprva Zarja/ n tem pa vse glasneje je opo-°hoiost „ deformacije nove oblasti, s tv o in p<jrtijskih mogotcev, licemer-strQni Dn °jabe birokracije, po drugi Ptjenje [j>C,tne s°eialne krivice in tr-
°btožb0 ?raY*čena kritika ga je pod nist'rušofi? Irt informbirojevec, stali-sP°rtom , 1 d-, privedla s prvim tran-“družben a.znjencev na golootoško Mesecih „ koristno delo«. Po nekaj Pjetkam ° 9a sicer spustili, toda po del, Se Pjavokaciji, kateri je nase-Cu- Tokrat nova znašel v tem taboriš-Vratnik0 .. s “Udo karakteristiko po-^°torec<< jjr.astično imenovan »dvo-r°k. v '9 le dvakrat »prifrčal« na „esedno n ednjih 26 mesecih je do-‘fafio(e ni° astni koži doživel vse nQ,a »prevJLa^tskega mučilnega apa-
Jb nujkrateni'fSC!tansko
Lejevskih J,81*1 fašističnih in n> v iillrlel°d izničevanja 6esorn jn V1' ^se pa pod budnim formulacijami Velikega
fašističnih in enkave-človeš-
brata: pranje možganov je postalo »revidiranje stališč«, mukotrpno delo je »osvobajalo«, pretepanje sotrpinov »dokaz zaupanja v KPJ«, cinkarjenje bližnjih pa »iskanje notranjega sovražnika«. Pod obscenim nakovalom institucionaliziranega, množičnega sadizma so se znašli iskreni bojevniki za boljšo družbeno ureditev, prekaljeni in Ideji vdani borci, katerih edini greh je bila njihova globoka zaverovanost v obljube, ki so se jih dotlej naužili in ki so se jih hoteli do potankosti držati.
Nedoumljiva grozodejstva so mnogim uničila vse človeško dostojanstvo, jih psihično zlomila, kar se je kazalo v samoobtoževanju, fatalističnem obupu, samomorilskih nagnjenjih. Logika brezdušne diktatorske enolončnice je bila tudi prignana do svoje resnice; Goli otok ni bil niti negacija, temveč skelet projekta »bratstva vsesplošnega ponižanja«, njegova manifestacija v najčistejši obliki. Na vrhu despotska elita; okoli nje pasjeglavski valpti; na dnu pa brezpravna uniformirana raja, katere lojalnost je zagotovljena s kakšnim fižolom več v juhi ali ekstra merico vode (!), in ki je za preživetje sposobna najgnusnejših dejanj, tlačenja tistih, ki so še bolj pri dnu. In pritajeno, mrmlja-joče preklinjanje nesrečne generacije.
Avtorjev način pisanja je pod krepkim vtisom mračne atmosfere; poln je očiščenih dogodkov, fotografskih naštevanj, duhovno puščobo opisuje z neprizadeto telegrafsko brezčutnostjo. In vendar je prav otopeli jezik brez običajnih literarnih domislekov najboljša pot za opisovanje »golega« življenja Golootočanov, njihovih naj-pristnejših občutenj, bitke na življenje in smrt, v kateri je človek sam s sabo, razgaljen. Ljudje se, soočeni z neobvladljivostjo mainstream-a, med seboj le po eksistencialnih krikih (ne)moči. Ob izpustitvi se je moral Radovan Hrast zavezati, da ne bo nikomur črhnil o Golem otoku - skratka, kot da tega kraja sploh ne bi bilo. In tudi kot da tega časa sploh nikoli ni bilo. Za nikogar; toda v spominih ostajajo zlovešče sence in temne slutnje negotovosti. Fantazma časa, ki ga ni (bilo), in za katerega upam, da ga tudi ne bo.
MITJA VELIKONJA
Skrite mestne podobe skozi fotografsko oko
Podobe lastnega mesta so ljudem, ki v njem živijo, največkrat zakrite. V resnici pa je v vsakem kraju toliko zanimivih kotičkov, spomenikov, arhitektonskih posebnosti, da gre za pravo bogastvo, kot kaže posnetek tržaške
fotografke Aliče Zen
Prejšnji petek je Kosovelova knjižnica organizirala kulturni večer z dvema pomembnima istrskima umetnikoma, s pisateljem Marjanom Tomšičem in Jožetom Pohlenom. Pobudo za srečanje s književnikom Tomšičem so dale njegove številne knjige, ki jih bralci sežanske knjižnice radi prebirajo. Naj jih ob tej priliki naštejem. Leta 1968 je izdal prvenec z naslovom Krog v krogu. Leta 1980 je izšla knjiga Onstran, sledila je zbirka novel Olive in sol, nato romani Šavrinke, Ti pa kar greš, Kafra, Super frače, Istrske Štorje, Veter večnosti, Noč je moja, dan je tvoj in lansko leto je izšla zanimiva knjiga novel z naslovom Kažuni.
O Tomšičevem literarnem ustvarjanju je govorila ena izmed najboljših poznavalk Tomšičevega dela in življenja Jasna Čebron. Že uvodoma je dejala,da je 10.5. 115-obIetnica Cankarjevega rojstva in si bo zato »drznila« narediti med Tomšičem in Cankarjem nekakšno primerjavo. Predno pa se je lotila analize Tomšičevih posameznih literarnih področij je poudarila njegovo dragoceno mentorsko delo z mladimi ljudmi v Istri, ki je tako pomembno, da ga bo potrebno prej ko slej javno ovrednotiti.
Osrednja osebnost vsega Tomšičevega pisanja pa je vselej mali človek v stiku z naravo in to predvsem ženska. Tu je Čebronova spomnila na posamezne like Tomšičevih žensk iz zbirke Šavrinke, kot je Katina, ki dnevno odhaja v Trst za zaslužkom in se vrača domov z informacijami o svetu, ki jih je tam dobila in hkrati prinaša tisto, kar njena družina - otroci, potrebujejo za vsakodnevno preživetje, kot so korneti in ribe. Življenje Tomšičevih žensk je na videz trpeče in iz dneva v dan enako, a hkrati bogato; saj je istrski človek tesno povezan z naravo, življenje čuti že samo po sebi in takšno življenje tudi osmisli človeka. Ko je Čebronova opozorila na vse bistvene značilnosti Tomšičevega pisanja, je zaključila s primerjavo s Cankarjem v smislu, da oba opisujeta male ljudi. Spomnila je na Cankarjeve črtice, kot je Skodelica kave,na Hlapce in še na nekatera podobna dela. Kot drugo podobnost Tomšiča s Cankarjem je povedala, da tako kot Cankar za časa svojega življenja ni bil priljubljen v takratnih družbenih krogih, čeprav iz drugačnih razlogov kot Tomšič, tudi Tomšič v svojem okolju, zlasti med intelektualci in višjimi oblastvenimi sloji, ne uživa simpatij. Imajo ga za nekakšnega čudaka. Nekoliko bolj so mu naklonjeni preprosti ljudje, a tudi tem ni všeč literatura, kakršno piše. Oni bi želeli, da bi pisal o bogati herojski Istri, ne takšni, kakršna v resnci je. Kot tretjo primerjavo je omenila Čebrono\ a pri Cankarju pogost simbol hrepenenja, ki ga opažamo v literaturi, pri Tomšiču pa tako imenovano belo magijo, ki se veže na nova duhovna gibanja in ki zlasti mlade zelo zanima. Zato ni naključno, da se okrog Tomšiča vedno zbira toliko mladih ljudi.
Tomšič je tudi na vprašanja, ki mu jih je zastavila Lučka Čehovin, povedal veliko zanimivega o svojem življenju in delu. Na primer na vprašanje, kako bi razložil svojo vsestranskost, je povedal, da je sam zelo nemiren duh in da vse prihaja nekako spontano. O prihodnjih načrtih pa je zaupal, da se namerava posvetiti pravljici in to pravljicam o Istri.
Naj omenimo, da je literarno srečanje obogatil tudi gledališki igralec Anton Petje, ki je podoživeto interpretiral eno izmed novel iz knjige Šavrinke.
O Tomšičevem literarnem večeru bi težko našli ustreznejšega ustvarjalca od kiparja in slikarja Jožeta Pohlena. O Pohlenovem umetniškem ustvarjanju pa je v knjižnici govoril umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel, ki spremlja Pohlenovo ustvarjalno delo že od samega začetka.
Mesesnel je dejal, da če se je Tomšič preselil v Istro iz Štajerske, je pomembno, da je Pohlen že po rodu Istran iz znamenitih Hrastovelj, kjer je prav on odkril Čudovite freske v romanski cerkvici. Mesesnel je tudi povedal, da je za Pohlena tudi pomembno, da je srednjo šolo končal v Italiji, kjer se je imel priliko srečati z bogato italijansko kulturo. Kasneje je študiral kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je imel za profesorja Frančiška Smerduja, ki je bil kipar lirične smeri. In te liričnosti se je navzel tudi Pohlen kot njegov učenec. Pohlen živi z Istro, jo opazuje, raziskuje, podoživlja in elemente istrskega življenja skrbno vnaša v svoje umetniške upodobitve. Podobno kot pri Tomšiču v literaturi se tudi pri Pohlenovi umetnosti pogosto pojavlja lik istrske žene, kot pomembne nosilke življenja, matere, pa tudi ženske, ki vselej tudi vznemirja nasprotni spol. Pogosti Pohlenovi motivi so tudi živali, ki jih je nekaj na ogled tudi na sežanski razstavi. Vse pa potrjuje, da je Pohlen kot je dejal Mesesnel že rojen dober risar.	a n
V finalu pokala pokalnih zmagovalcev v Rotterdamu
Manchester ugnal Špance
Na Foru Italicu favoriti še naprej »serijsko« izpadajo
Zdaj se ponuja možnost tudi Carattiju in Prpiču
MANCHESTER U. — BARCELONA 2:1
(0:0)
STRELCI: Hughes v 68. in 75. min., Koeman v 79. min.
BARCELONA: Busguets, Nando, Ale-xanco (Pinilla od 72'), Koeman, Ferrer, Bakero, Goicoechea, Eusebio, Salinas, Laudrup, Beguiristain.
MANCHESTER U.: Sealey, Irwin, Blackmore, Bruce, Phelan, Pallister, Rob-son, Inče, Mcclair, Huhges, Sharpe.
SODNIK: Karlsson. GLEDALCEV: 47 tisoč: IZKLJUČEN: Nando.
ROTTERDAM — Dobrih šestdeset minut se v finalu nogometnega pokala pokalnih zmagovalcev ni dogajalo nič posebno razburljivega. V zadnjih tridesetih minutah pa je bila tekma takšna, da se človek res sprašuje, kako jo je lahko brez posledic prenesel rekonvalescent z operacije na srcu Crujiff, ki je sedel na klopi poražencev.
Začelo se je po grobi napaki španskega vratarja Busguetsa, ki je nadomestil diskvalificiranega Zubizarreto. Po prostem strelu Angelež je brez potrebe zapustil lastna vrata, da bi prestregel podajo po zraku v kazenski prostor, angleški branilecBruce pa je bil hitrejši in ga je ukanil s strelom z glavo. Žogo je nato v vrata potisnil Hughes. Španci so se podali v napad, a Hughes jih je po nekaj minutah "kaznoval" s tipično akcijo iz nasprotnega napada, po kateri je preigral še vratarja in z močnim diagonalnim strelom preprečil poskus branilcev, da bi v zadnjem hipu prestregli žogo. Kazalo je, da je tekme konec, vendar je Koeman štiri minute po drugem golu zmanjšal zaostanek s prostim strelom. Vratar se je žoge dotaknil, a ni bil dovolj spreten. Španci so še povečali svoj pritisk, a so kmalu ostali v desetih, ker je zadnji mož v obrambi Barcellone Nando podrl Hughesa in bil izključen. Kljub temu se Barcelona ni predala. Sodnik ji je razveljavil gol zaradi dvomljivega off-sideja (piskal pa je pred strelom), naposled pa je Blackmore strel zaustavil na gol-črti.
Sodnikov končni žvižg je bil za Manchester res odrešilen.
Na sliki AP: izključeni Nando (desno)
RIM - Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije še naprej padajo glave favoritov. Včeraj so se od turnirja predčasno poslovili 3. nosilec Sam-pras, 7. Svensson, 13. Hlasek (premagal ga je Prpič), 14. Gustafsson in 15. Volkov. V osmino finala so se od boljših uvrstili le Španca Sergi Bruguera in Emilio Sanchez (št. 9) ter Američan Jim Courier (št. 6). Močno se dvigujejo zdaj tudi kotacije Italijana Carattija, še bolj pa Prpiča, ki zdaj nima težjih tekmecev, kot jih je imel na turnirju v Hamburgu, kjer se je prebil do polfinala.
Izidi: Fromberg (Av.) - Volkov (SZ) 7:5, 6:3, E. Sanchez (Šp.) - Skoff (Av.) 6:4, 6:3, Ferreira (J.Afr.) - VVoodforde (Avstral.) 7:6, 6:4, Muster (Av.) - Haar-huis (Niz.) 6:4, 6:2, Prpič (Jug.) - Hlasek (Švi.) 6:1, 7:5, Courier (ZDA) - Kulti (Šve.)_ 6:0, 6:3, Leconte (Fr.) - Gustafsson (Šve.) 6:0, 6:3, Santoro (Fr.) - Sam-pras (ZDA)( 6:2, 4:6, 7:5, Kovermans (Niz.) - Aguilera (Šp.) 6:2, 6:2, Mancini (Arg.) - Svensson (Šve.) 4:6, 7:5, 7:5, Del La Pena (ASrg.) - Cierro (It.) 7:5, 6:1, Caratti (It.) - Pioline (Fr.) 6:4, 7:5, Mini-
Berlusconi potrdil Sacchijev odstop
RIMINI.. Predsednik Milana Sil-
vio Berlusconi je končno tudi uradno potrdil, da Arrigo Sacchi ne bo več trener milanskega prvoligaša. Zamenjal ga bo Capello. Dodal je, da je tako sklenil sam Sacchi. Berlusconi je hkrati zanikal, da bi se njegov klub zanimal za reprezentanta Schillacija in da je Romi odstopil Nizozemca Rijkaarda.
Medtem pa vse kaže, da bo pri Interju Trapattonija vendarle nasledil Šved Eriksson (že pri Romi in Fiorentini) in ne zdajšnji trener Luc-cheseja Orrico.
Jugoslavija danes s Fererskimi otoki
BEOGRAD — V okviru kvalifikacij na evropsko nogometno prvenstvo bosta drevi dve tekmi. V Beogradu bo Jugoslavija (4. skupina) gostila novinca na evropski sceni Fererske otoke, ki so presenetljivo premagali Avstrijo in igrali 1:1 s Sev. Irsko. Po domačem porazu z Danci, mora Jugoslavija zmagati.
V Helsinkih bo Finska skušala doseči svojo prvo zmago na račun Malte. V 6. skupini se vsekakor za uvrstitev v sklepno fazo potegujejo Nizozemska, Portugalska in Grčija.
Triestina s tremi diskvalificiranimi
MILAN — Težavam Triestine je pristavil svoj kanček še športni sodnik, ki je ta teden za eno kolo diskvalificiral kar tri nogometaše tega društva in sicer Conco, Corina m Marina. Foggia prihodnje domače tekme ne bo smela igrati na svojem igrišču. Turrini od Taranta je kaznovan kar za tri kola. Eno tekmo bo preskočil tudi član Udineseja Susic.
V A ligo so bili žrtve nogometne ravice De Napoli (Napoli - 2 koli), igliardi (Atalanta), Costacurta (Milan), Di Gennaro (Bari), Fiorentini (Piša), Nela (Roma), Orlando (Fioren-tina), Ridele (Lazio).
ussi (Arg.) - Krickstein (ZDA) 6:2, 6:4, Bruguera (Šp.) - Noah (Fr.) 6:1, 6:3, Jelen (Nem.) - Furlan (It.) 2:6, 6:3, 7:6,
Vuelta: Mauri še vodi
NARANCO — Španec Laudelino Cubino je zmagovalec 17. etape (od Cangasa do Dima Del Naranco, 152 km) španske vuelte. Kljub velikim časovnim razlikam je njegov rojak Mauri (na cilju po 32") ohranil vodstvo na skupni lestvici, Lejarreta, ki je bil včeraj drugi, pa zdaj zaostaja za 46".
SZ se umika
MOSKVA - Sovjetska zveza je iz finančnih razlogov umaknila svojo kandidaturo za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 1988. Zanje se potegujejo Salt Lake City (ZDA), Nagano (Japonska), Aosta (Italija), Oestersund (Švedska) in Jaca (Španija).
Pomoč J. Afriki
JOHANNESBURG — V Južni Afriki se mudi delegacija mednarodnega olimpijskega odbora, ki naj bi preverila, kako oživiti športno dejavnost v tej državi (dodeljena sta že dva milijona dolarjev). Funkcionarji MOK so poudarili, da niso pristojni glede odločitve o morebitnem sodelovanju Južne Afrike na prihodnjih olimpijskih igrah.
Za world league prvaki ostali doma
RIM - Selektor italijanske odbojkarske reprezentance Julio Velasco je sestavil seznam igralcev, kf se bodo udeležili dolgega gostovanja na Poljskem, v SZ in ZDA, kjer bodo tudi odigrali štiri srečanja za tekmovanje world league. Večino svetovnih prvakov je Velasco tokrat pustil doma. Reprezentantj e so namreč Anastasi in Bernardi (Sisley), De Giorgi in Pasina-to (Charro), Galli (Mediolanum), Gal-lia (Alpitur), Giazzoli (Gabeca), Lombardi (Falconara), Martinelli in Petrel-li (Philips).
Teodora prvak že enajstič
RAVENNA — Teodora iz Ravenne je 11. zapored osvojila naslov ženskega odbojkarskega prvaka. V četrti finalni tekmi končnice prvenstva je namreč z gladkim 3:0 (15:11, 15:11, 15:8) premagala še-sterko Imeta iz Perugie, ki je že z nastopom v finalu in zmago v prvi tekmi play offa poskrbela za veliko presenečenje.
Sinočnjo tekmo v Ravenni si je ogledalo 4.200 ljubiteljev odbojke.
3. tekma košarkarske končnice po Raiuno
Danes bo v Milanu 3. tekma moške košarkarske končnice med Philipsom in Phonola. Tekma se bo pričela ob 18. uri. Neposredni televizijski prenos bo po Raiuno. Stanje po dveh tekmah je 1:1.
Orlova zmagala tudi v Pulju
KOPER — Ta čas najboljša jugoslovanska jadralka v razredu optimist Janja Orel iz koprskega Jadra, lanskoletna absolutna državna prvakinja in najboljša jadralka na balkanskem prvenstvu, je prepričljivo zmagala tudi na regati v Pulju, na kateri so nastopili vsi najboljši optimisti severnega Jadrana. Uspeh obalnih jadralcev so potrdili Alenka Orel s šestim, Staut (oba Jadro) s sedmim ter Dekleva (Burja) z osmim mestom. Deseterico passta za las zgrešila Hrvatin in Kraševec (oba Jadro).
Srečanje mejnih služb
13. maj - dan varnosti so mejne službe, ki delujejo na državni meji, počastile z obmejnim srečanjem, ki se je odvijalo v Orleku tik ob državni meji. Udeležili so se ga predstavniki milice, carine, Kompasa, kot gostje pa tudi pripadniki sosednjih mejnih organov Republike Italije.
Te službe so se pomerile v športni disciplini balinanje, v kateri je nepričakovano zmagala ekipa mejne milice Fernetiči. V trajno last je prejela velik pokal. Sledilo je še družabno srečanje. (Olga Knez Stojkovič)
V primorski ligi vodijo Vodice
V	enotni primorski nogometni ligi sta vodilna Vodice in Solinar Piran zmagala v gosteh in obdržala veliko prednost pred zasledovalci. Od novincev Komen še naprej dobro igra, zaplet pa je nastal na tekmi Gažon-Renče, ko gostje niso želeli igrati, ker naj tekme ne bi sodil delegirani sodnik.
Rezultati 19. kola: G IT Lokavec - Komen 1:1, Galeb - Adria 2:2, Jadran Kovinar - Vodice 1:2, Rakek - Dragonja 2:2, Korte - Solinar Piran 0:1, Gažon - Renče neodigrano.
V	vodstvu so Vodice s 29 točkami, sledijo Solinar Piran 27, Renče 23, Komen 19, Gažon 18, Dragonja, Jadran Kovinar in Galeb 17, itd. (Kreft)
Na tradicionalnem troboju za osnovnošolsko olimpiado Športne šole Trst
Zupančič in Ribičič, presenetile pa Milje
Ekipi šol Širok in Gregorič-Stepančič sta se v soboto pomerili v igri med dvema ognjema	(foto Magajna)
Tržaški slovenski osnovnošolci so z nastopom v troboju v soboto v bistvu že sklenili glavni del tekmovanj v okviru osnovnošolske olimpiade. V soboto bo (ob 9.30) na sporedu še risanje, 25. t.m. pa sklepna slovesnost s finalom v igri med dvema ognjema.
Troboj je potekal ob veliki pomoči staršev, ki so se tokrat dobro izkazali kot organizatorji. Takoj je treba reči, da je tudi letos prišlo do nekaterih presenečenj. Med ta vsekakor sodi odličen nastop razmeroma maloštevilne miljske šole, ki je v desetih kategorijah osvojila nič manj kot 3 prva, 2 drugi, 2 tretji in še več ostalih zelo dobrih uvrstitev. Uspeh Miljčanov potrjuje dejstvo, da je mogoče tudi s šolo, ki ni ravno številna, doseči zelo dobre uspehe. Svoje "karte" je razmeroma dobro "vnovčil" tudi Širok, ki sicer ni zbral nobene posamezne zmage, je pa zasedel solidno 4. mesto.
Glavni boj za primat na lestvici,se je bil, kajpak, med Ribičičem in Župančičem. Tokrat so zmagali Svetoi-vančani, čeprav ne ravno s pretiranim naskokom v točkah.
Med posamezniki sta bila najboljša športnika Igor Zobin in Marko Mikolj (ta je celo še četrtošolec), med dekleti pa je Mascia Kukanja premagala tudi vse fante, razen obeh prej omenjenih, prav tesno pa se je za njo uvrstila tudi Karin Mezgec.
Podrobni rezultati so bili taki:
1.	RAZRED
Dečki
1.	Iztok Floridan (ZUP) 437; 2. Marko Trocchia (RIB) 419; 3. Igor Iacopich (MJE) 413; 4. Kristjan Sustersich (RIB) 411; 5. Marko Tracogna (ŠIR) 398; 6. M.Jožef Petkovšek, Oliver Puntel (ŠIR) in,L uka Peric (B-J) 397; 9. Diego Posar (ŠIR) 394; 10. Mitja Jevnikar (ŽUP) in Alan, Sancin (RIB) 392; 12. Erik Botteon (ŠIR) 386; 13. Marko Pegan (ŽUP) 383; 14. Rajko Dolhar (B-J) 382; 15. Matija Guštin (ŽUP) 377; 16. Ivan Stanič (B-J) 372, Blaž Kemperle (ŽUP) 372; 18. Aleks Baruca (RIB) in David Tomaselli (RIB) 371; 20. Luka Požar (B-J) 368; 21. Valter Zanon (B-J) 347; 22. Matija Ciacchi (MJE) 346; 23. Danijel Ciambra (ŠIR) 326; 24. Ernesto Feletti (MKI) 315; 25. Jan Sadlovvski (RIB) 284.
Deklice
1. Anja Zobin (MJE) 428; 2. Verena Caris (ZUP) 379; 3. Katja Starec (RIB) 371; 4. Janja Žiberna (ŽUP) 351; 5. Ale-jandra Glavina (MKI) 348; 6. Suzana Pantič (ŠIR) 338; 7. Sandra Brus (MKI) in Anika ,Stančič (ŠIR) 336; 9,- Sara Crevatin (ŠIR) 327; 10. Lavinia Škerla-vaj (ŠIR) 315; 11. Caterina Zompicchia-ti (ŠIR) 310; 12. Lara Škrinjar (RIB) 266.
2.	RAZRED
Dečki
1. Valter Bullo (RIB) 464; 2. Federico Pobega (MJE) 461; 3. Alan Žigon (MJE) 448; 4. Axel Furlan (MKI) 443; 5.
Giorgio Pitacco (RIB) 442; 6. Elia Hrovatin (FIN) 441; 7. Marko Mahnič (FIN) 439; 8. David Briščik (G-S) 432; 9. Marko Desco (G-S) 413; 10. Marko Sadlowski (RIB) in Claudio Mirceta (RIB) 412; 12. Jan Sedmak (ŽUP) 404; 13. Matija Vidmar (FIN) 398; 14. Matjaž Cosmo (ŽUP) 387; 15. Sladjan Pantič (ŠIR) 382; 16. Štefan Čok (MKI) 376; 17. Elvis Ciambra (ŠIR) 374; 18. Oskar Perosa (RIB) 353; 19. Arin Marchesi (FIN) 334; 20. Jurij Verč (ŽUP) 322.
Deklice
1. Tanja Romano (ŽUP) 490; 2. Katarina Husu (ŽUP) 450; 3. Sheila Perosa (ŠIR) 446; 4. Katja Božiglav (MJE) 420; 5. Petra Dilli (MKI) in Meggy Mauri (MKI) 418; 7. Alessandra Coronica (MJE) 410; 8. Nika Furlani (ŽUP) 407; 9. Martina Cunja (FIN) 400; 10. Martina Tonet (FIN) .387; 11. Martina Gruden (MJE) 378; 12. Sandy Nestori (ŠIR) 365; 13. Maja Udovič (ŠIR) 347; 14. Aleksija Bandino (G-S) in Daša Stanič (FIN) 344; 16. Lorena Tegacci (ŠIR) 342; 17. Vera Goltes (ZUP) 331; 18. Francesca Ciacchi (MKI) 320; 19. Valentina Piccioli (G-Š) 304; 20. Sara Be-vilacgua (FIN) 299.
3.	RAZRED
Dečki
1. Marko Bettiolo (MJE) 476, 2. Miloš Kalc (MKI) 464; '3. Patrik Vigini (MJE) 454; 4. Andrej Sulli (ŽUP) 451; 5. Roberto Lombardo (RIB) 450; 6. Matteo Feruglio (G-S) 449; 7. Niko Štokelj (B-J) in Matjaž Kodrič (MKI) 448; 9. Luka Kafol (FIN) in Gerrardo Tolenti-no (ŠIR) 444; 11. Devan Cecchi (FIN) 441; 12. Peter Verri (B-J) 430; 13. Valter Fichfach (MJE) 428; 14. Eugenio Chi-arle (FIN) in Karlo Zornada (G-S) 427;
16. Peter Ciacchi (G-S) 417; 17. Dimitrij Požar (B-J) 416; 18. Aleks Škerlavaj (SIR) 406; 19. Lorenzo Scichilone (ŽUP) 395; 20. Corrado Bernetti (ŠIR) 382; 21. Mauro Zoch (G-S) 380; 22. Antonio Tuso (G-S) 370, Marko Glavina (G-S) 370; 24. Jan Žerjal (ŽUP) 362; 25. Igor Pison (MKI) 350; 26. Iztok Škrinjar (RIB) 317.
Deklice
1. Sara Corbatti (ŽUP) 436; 2. Sara Lo Casto (FIN) 433; 3. Micol Rosa (ŽUP) 427; 4. Elisa Komar (G-S) 424; 5. Ana Tina Petkovšek (RIB) 423; 6. Selena Ščuka (G-S) 416; 7. Nataša Selma-novič (RIB) 411; 8. Katja Sancin (ŽUP) 407; 9. Shobha Giaconi (ŽUP) 405; 10. Erika Biekar (G-S) 398; 11. Katja Pe-ruzzo (G-S) 395; 12. Barbara Mahnič (MKI) 394; 13. Breda Močilnik (MKI) 382; 14. Manuela Pizent (RIB) 362; 15. Martina Montin (ŽUP) 361; 16. Nico-letta Cossutta (ŽUP) 347.
4.	RAZRED
Dečki
1. Marko Mikolj (RIB) 551; 2. David Žigon (MJE) 531; 3. Štefan Pribac (ŠIR) 498; 4. Robert Pecchiari (ŠIR) 490; 5. Manuel Pussini (ŠIR) 489; 6. Erik Zeri-ali (ŽUP) 484; 7. Giuliano Stibiel (G-S), Dean Carli (RIB) in Matjaž Pečar (MKI) 466; 10. Michele Sorini (RIB) 459; 11. Iztok, Cergol (MKI) 449; 12. Danilo Bosari (ŠIR) 439; 13. Ivan Mikulus (FIN) 435; 14. Rok Oppelli (MKI) 432; 15. Mitja Pegan (ŽUP) 431; 16. Dimitri Smilovich (SIR) 426; 17. Goran Floridan (ŽUP) 419; 18. Elio Lobascio (G-S) 418; 19. Mitja Stanič (ŠIR) 413; 20. Erik Sancin (RIB) 373; 21. Martin Strani (ŽUP) 324; 22. Jan Carli (RIB) 191.
Deklice
1. Jerneja Rebrnak (ŽUP) 486; 2. Sabrina Žnidarčič (B-J) 465; 3. Janja Del Linz (ŽUP) 462; 4. Caterina Alessie (RIB) 453; 5. Lara Negrisin (MJE) 451: 6. Francesca Lovrečič (MJE) 448; 7. Katja Appe (G-S) 436; 6. Valentina Smotlak (G-S) 433; 9. Sandra Siega (B-J) in,Tina Furlani (B-J) 426; 11. Sara Posar (ŠIR) 416; 12. Mica Nikolič (RIB) 391; 13. Manuela Krasevich (ŠIR) 383.
5.	RAZRED
Dečki
1. Igor Zobin (MJE) 551; 2. Aleks Zupan (ZUP) 545; 3. Saša Jančar (RIB) 539; 4. Mitja Bizjak (ŠIR) 538; 5. Marko Serio (MJE) 526; 6. Sergio Fabris (ŠIR) 515; 7. Albert Zornada (G-S) 511; 8. Mitja Stefančič (RIB) 510; 9. Fabio Ba-buder (ŽUP) 507; 10. Aljoša Prodan (ŽUP) 502; 11. Tomaž Pipan (MKI) 500;
12.	Alessandro Manzin (G-Š) 492; 13-Andrej Hrovatin (FIN) 489; 14. Fabri-zio Ugričič (MKI) 486; 15. Matevž Peterlin (MKI) 483, 16. Tilen Tavčar (FIN) 480; 17. Mitja Giaconi (ŽUP) 467;
18.	Danijel Leone (RIB) 466; 19. Roberto Lunazzi (ŽUP) 465; 20. Dario Cossutta (ŠIR) 432; 21. Christian Kranjec (ŠIB) 365.
Deklice
1. Mascia Kukanja (G-S) 547; 2. Karin Mezgec (RIB) 545, 3. Caterina Mac-ho (RIB) 528; 4. Tjaša Rogelja (ŽUP) 517; 5. Ivana Meula (MKI) 514; 6. Giu-lia Sadlowski (RIB) 509; 7. Fjona Mezgec (RIB) 507; 8. Anja Starec (FIN) 506; 9. Nastja Milič (ŠIR) 499; 10. Ivana Fle; go (ŠIR) 494; 11. Corina Candian (ŠIB) 492; 12. Janja Miličevič (RIB) 488; m Zorka Miličevič (RIB) 484; 14. Tanja Giugovaz (ŽUP) 467; 15. Lara Komar (G-S) 464; 16. Sabina Caris (ŽUP) 456: 17. Ines Zemlič (FIN) 450; 18. Martm® Viviani (FIN) 448; 19. Anastasia P°s' togna (MJE) 444; 20. Valentina JacopK (MJE) 438; 21. Jasna Žiberna (ŽUP' 374; 22. Valentina Ciacchi (G-S) 36» 23. Katrin Dilli (MKI) 367; 24. Elizabeth Feletti (MKI) 351.
* * *
Na ekipni točkovni lestvici je leto® najvišje med dečki uvrščena šola M* lje, pred Ribičičem, Širokom, Županc čem, Milčinskim in drugimi, med o® klicami pa Župančič pred Ribičičem Miljami, šolo Gregorič-Stepančič, M1 činskim in drugimi.
Skupna lestvica troboja pa je n® slednja:	, c
1.	Župančič ................... &*£
2.	Ribičič .................... lUf
3.	Milje ...................... 100
4.	Širok ......................
5.	Milčinski .................. fZ
6.	Gregorič-Stepančič ......... j* 5
7.	Finžgar .................... §
8.	Bazoviški junaki............ ' g
Skedenjska šola Grbec se letos tet)
tekmovanja ni udeležila.
-bo]' ■
Gimnastično prvenstvo F-JK
Mezgečevi
naslov
Mlada Borova gimnastična vrsta preseneča iz nastopa v nastop. Karin Mezgec je namreč postala v nedeljo v Campoformidu v finalu deželnega prvenstva A-2 kategorije deželna prvakinja. Z odličnim nastopom z vsemi petimi orodji (v vseh je edina prejela več kot 8 točk), z gracioznostjo in dobro pripravljenostjo ter zanesljivostjo v posameznih elementih je zbrala 40,80 točke in je tako v ostrem dvoboju premagala svojo najnevarnejšo tekmico, Goričanko Giu-lio Pitassi (40,70).
Res dobro formo naših deklet je potrdila z odličnim tretjim mestom še Kristina Ferluga (39,80) in če bi ne bilo nepotrebnih spodrsljajev z obročem in kiji, ji 2. mesto zanesljivo ne bi ušlo, saj je n pr. z žogo prejela višjo oceno od zmagovalke. Zmagoslavje, naših deklet sta potrdili še Irina Žagar s 4. (39,20) in Fjona Mezgec s 5. mestom (38,30). Čeprav je treba Žagarjevo za osvojeno mesto pohvaliti, pa za njo velja reči, da je sposobna doseči mnogo več. Podobno lahko rečemo za Fjono Mezgec, ki je zlasti s kolebnico sposobna zapustiti precej boljši vtis, kot ga je v tem nastopu. Bo-rovke so s 1., 3. in 4. mestom postale tudi ekipni deželni prvak v tej kategoriji.
Sedaj jih čaka še naskok na 1. mesto v mešani kategoriji, rezultati pa veljajo za D ligo. (-boj-)
Po zasluženem napredovanju v 2. amatersko nogometno ligo
Uspeh Sovodenj sad večletnega načrtovanja
Sovodenj ski nogometaši so v nedeljo popoldne skupaj z odborniki in navijači praznovali napredovanje v 2. amatersko ligo. Sovodenj ska ekipa si je sicer napredovanje zagotovila že predčasno, kolo pred koncem prvenstva pa so si Modulovi varovanci izborili še prvo mesto na skupni lestvici skupine H. Vzdušje je bilo v nedeljo še toliko bolj praznično, ker uspeh članske vrste sovpada s 35. obletnico delovanja sovodenjskega društva. Prestop nogometašev v 2. amatersko ligo je nedvomno tudi priznanje odbornikom, ki so se v vseh teh letih srčno trudili in so nedvomno najbolj zaslužni, ob igralski vrsti seveda, za letošnji uspeh.
Te misli nam je potrdil tudi sam predsednik ŠD Sovodnje Marjan Tomšič. »Ob tej priložnosti«, je še dodal, »bi se rad zahvalil celotnemu vodstvu in vsem igralcem, saj smo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili pred začetkom prvenstva. V ta načrt je spadala tudi odločitev, da smo okrepili ekipo in predvsem napad, ki je bil v prejšnjih sezonah naša šibka točka. Poudaril bi rad še to, da je bil letošnji uspeh vse prej kot naključen, saj je sad večletnega načrtovanja. Pred leti smo namreč korenito pomladili naše vrste in smo vključili v člansko ekipo več mlajših, obetavnih nogometašev. In ravno ta poteza se je letos obrestovala, tako da smo z vključitvijo nekaterih izkušenih igralcev lahko dosegli
že več let nestrpno pričakovano napredovanje«.
Vključitev dveh odličnih nogometašev kot sta Modula, ki je opravljal tudi funkcijo trenerja, in Luisa, ki je dosegel kar 23 zadetkov (pri izvajanju prostih strelov pa je bil skorajda nezgrešljiv) je brez dvoma vlila še ostalim več zaupanja v lastne sposobnosti, tako da so na trenutke prikazali res dopadljiv nogomet, kar je privabilo k robu igrišča lepo število navijačev. Butkovič in tovariši so vsakokrat šli na teren trdno odločeni, da osvojijo
obe točki. Ofenzivna igra se je tudi obrestovala, saj so Sovodenj ci uspeli vsiliti nasprotnikom svoj tempo. Obrabna vrsta je sicer bila včasih v zagati, kar pa je povsem razumljivo za postavo, ki igra zelo napadalno in brez vsakega taktiziranja. Največje zasluge za to ima brez dvoma trener Lucio Modula, ki se je proslavil tudi kot zelo učinkovit napadalec, saj je skupaj z Luiso in Butkovičem predstavljal res neustavljiv napadalni »trikotnik«, ki je vlival spoštovanje nasprotnikov.
»Priznati moram«, nam je zaupal Modula, »da sem zelo vesel s svojo
prvo trenersko izkušnjo. Pri tem pa se moram zahvaliti vsem fantom, ki so me stalno poslušali in mi pomagali pri delu. Ključnega pomena za uspeh pa je bilo vsekakor vzdušje, ki je nastalo okoli ekipe in ki je omogočilo, da smo lahko brez vsakega zunanjega vsiljevanja zasledovali naš cilj, ki je bil osvojitev prvega mesta. Ključni trenutek letošnejga prvenstva je prav gotovo bil edini spodrsljaj na domačem igrišču, proti Azzurri. Takrat smo sicer že zaostajali za vodilnimi ekipami in je bilo celo nevarno, da bi igralci vrgli puško v koruzo. Dogodilo' pa se je ravno nasprotno. Fantje so reagirali res fantastično, sam pa sem celo trdil, da ne bomo odtlej več zapustili poraženi igrišča. No, sicer sem se le delno zmotil, saj smo prav poslednjo tekmo izgubili, vendarle je bilo tedaj že vse odločeno.«
»Kako sedaj naprej? Če me bodo odborniki društva ponovno potrdili, bom res rade volje ostal v krogu tistih, s katerimi sem se res vživel. Ne vem pa, če bom lahko še stopil na igrišče, saj leta...«, je z nasmeškom zaključil Modula.
Upoštevajoč letošnji uspeh lahko trdimo, da bo Modula še naprej vodil sovodenjsko enajsterico, verjetno tudi kot nevaren napadalec. (MAL)
Na sliki (foto Čubej): letošnja postava sovodenjskih fantov.
Čehoslovaki vrnili obisk našim košarkarjem
Vrsta kvalitetnih srečanj
Konec tedna je bila skupina 47 Če-oslovakov gost Jadrana in njegovih jetičnih društev in tako vrnila obisk, 1 So ga naši mladi košarkarji opravili va Velikonočne praznike na Češkoslovaškem. Kadetska turnirja sta^se odvi-
v okviru 25-letnice ŠD Sokol.
./se tekme so bile na dokajšnji teh-žašv* ravni in precej borbene. Na Tr-vS ■m 50 med kadeti zmagali Konto-lcL na Goriškem je prvo mesto m vojila Ardita, med naraščajniki v ^brežini pa Sežanci.
delovnem sestanku, ki so ga f'e, Jadranovi odborniki in gostje iz st , oslovaške, so si zaželeli, da bi po-la taka srečanja tradicionalna.
KADETI (1974/75)
Na Tržaškem POLFINALE
urOVEL - AUTOŠKODA 97:66 DS-39)
(WONTOVEL' Ban 9, Budin 22, Spa-Čb. 2' Emili 22 (4:7), Danieli 13 (1:3), Trrv^8"' Vodopivec 19 (2:2)
2l m PSKODA: Porazil 25 (1:2), Cihlar šele ul’ Benes 4, Devaty 7 (1:2), Vonou-dy tj Weber, Kozak, Ridky, Hes 2, Mla-
Piv?* TOČKE: Ban 1, Budin 3, Vodo-c E Porazil 4, Mlady 1.
STOJNA - BOR	109:105
pn„	(51:39,92:92)
(6-lni xOJNA; Lenassi, Šantelj 24 3 h A Mejak 6, Jovič 25 (13:16), Mislej 34 ,n i; Edipčič 8 (0:2), Mirkovič, Sterle
BOR: FiUptič 5 n
VrSU1 13:3,1 T°mŠiČ 25 (7:9)’
Rl TOČKE: Bajc 1.
Bor FINALE ZA 3. MESTO (41:43) TOŠKODA	93:81
Posseoa 7UjPčič 12 <0:3)' Ba)c 16 (2:5)>
Drock9* 7 (1:3), Grbec 2, Brus 1 (1:2), vila!J07O,Š/KODA: Porazil 27 (6:10), Ci-
K°NTovriAL « ZA E MESTO
(48:47) L ' POSTOJNA	90:82
(7:^°siI?VEL: Ban 6 (0:1), Budin 24 (1:8), čern0ni' Emili 3 (3:4), Danieli 17 Bajc 6 (o-ifu (2:3)' Vodopivec 16 (0:1), e p°STojNAme,ljak 14 (2;2)'
|antelj ,5^, Lxenassi 5 (1:1), Mejak, plipčič fi Ut-',Mlslej' Sovič 14 (3:6), PetrOvič 14 ,>]i:kovič' sterle 24 (2:4),
2 KON§^E: Budin 3, Sovič 1.
2' Postoin^-EESTVICA: 1. Kontovel, ' 3' Bor, 4. Mlada Boleslav (ČSFR). (Cancia)
Na Goriškem
D°M - S1 .POLFINALE (39:38) VIA KROMERIŽ 67:75
n' Prhno^-anac *3, Covi 11, Ambrosi Qainzi lc 8' Zavadlav 13, Silič 3,
SedlakVl^: Erupala 28, Kovar, Toul 25,
5 T h
Tom,
en 6, Koukal, Filgas,
Jachan, Brozik, Stoklas 5, Barborik, Čada 4.
ARDITA - ISKRA NOVA GORICA
68:61 (45:31)
ARDITA: Marini 11, Fabrissin, Bul-fon 4, Viola 4, Tomasi 2, Curci, Mede-ot 2, Gratton 6, Zoccoletto 16, Esposi-to, Tuni 2, Prodani 18.
ISKRA NOVA GORICA: Alič 17, Galij as, Vodopivec 10, Humar, Bremec 3, Ambrožič, Lutman, Mihelj 14, Pavlica 4, Kodermac 12, Podgornik, Jug.
FINALE ZA 3. MESTO ISKRA NOVA GORICA - DOM 68:59
(33:24)
ISKRA NOVA GORICA: Alič 24, Marcetič, Humar, Bremec 11, Ambrožič, Jereb, Lutman, Mihelj 9, Pavlica 2, Kodermac 18, Žgavec, Podgornik 2, Jug, Kosmina.
DOM: Covi, Ambrosi, Primožič 5, Zavadlav 16, Silič 19, Ouinzi 2, Bordon 19.
FINALE ZA 1. MESTO ARDITA - SLAVIA KROMERIŽ 75:64
(32:31)
ARDITA: Marini 23, Fabrissin, Bul-fon 14, Viola, Tomasi 1, Curci 1, Mede-ot 2, Gratton 14, Zoccoletto, Esposito 3, Tuni 16, Prodani 1.
SLAVIA: Krupala 15, Kovar, Toul 18, Sedlak 7, Toman, Koukal 6, Filgas, Jachan, Brozik, Stoklas 14, Barborik, Čada.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Ardita, 2. Slavia, 3. Iskra, 4. Dom. (mar)
TURNIR ŠD SOKOL
POLFINALE
SEŽANA - SOKOL	95:80 (37:29)
SEŽANA: Sosič 33 (2:11), Sila 19, Kontelj 17 (1:3), Nedimovič 14, Škrinjar 7.
SOKOL: Širca, Šuligoj 4, Gruden 25 (2:2), Peric 2, Umek 5 (1:2), Vidoni, Kocjan, Ferlan, Taucer 6, Pertot 20.
KONTOVEL - AUTOŠKODA 88:75
(49:40)
KONTOVEL: Spadoni 10, Emili 16 (5:8), Križman 22 (4:6), Colja (0:2), M. Starc, B. Starc 14 (2:2), Vatta 24 (4:6), Spacal 2 (0:1).
AUTOŠKODA: Suchomel 5 (1:2), Danhelka 1 (1:2), Pernica 8, Novak 10, Filko, Koloc 37 (1:2), Paur, Nesvadra 6, Bursik 5 (1:2), Helmich, Skrivanek 2.
TRI TOČKE: Spadoni 2, Emili 1.
FINALE ZA 3. MESTO AUTOŠKODA - SOKOL 92:88 (46:35)
AUTOŠKODA: Suchomel 11 (2:4), Danhelka 6, Pernica 6 (2:2), Filko 12 (0:4), Koloc, Paur 10, Nesvadra 14 (2:4), Bursik 12 (0:2), Helmich 4, Skrivanec 17 (2:4).
SOKOL: Pertot 21 (1:3), Širca, Šuligoj 7 (1:2), Gruden 41 (9:22), Umek 13 (3:6), Taučer 6 (0:5), Vidoni, Kocjan, Peric.
TRI TOČKE: Suchomel 1, Skrivanek 1, Pertot 2.
FINALE ZA 1. MESTO SEŽANA - KONTOVEL 89:83 (55:40)
SEŽANA: Durak 4, Škamperle, Grandic 20, Medimovič 18, Kontelj 16, Sila 17 (1:3), Radman 8, Požar 6, Škrinjar.
KONTOVEL: Colja 1 (0:3), Spadoni 10, Emili 25 (3:5), Križman 23 J3:8), Riz-zante, Rustja, Stoka, Starc, Škerk 14, Vatta 9, Spacal 2 (0:1).
TRI TOČKE: Vatta 1.
KONČNA LESTVICA: 1. Sežana, 2. Kontovel, 3. Autoškoda (ČSFR), 4. Šo-kol Nabrežina. (Cancia)
Predavanje o Everestu pri Domju
Prejšnjo soboto so se v Ukmarjevem domu pri Domju predstavili alpinisti SPDT s svojim uspelim predavanjem o osvojitvi najvišje gore na svetu: Everest. Tokrat so prikaz celotnega poteka odprave izpopolnili še s slikovnim prikazom lepot in zanimivosti Nepala. Številni poslušalci so izvajalce na koncu nagradili z aplavzom in vrstila so se mnoga vprašanja o tem, kako je prišlo do organizacije in izpeljave te zahtevne alpinistične odprave "Alpe Adria Sagarmatha '90" v organizaciji SPDT.
Prikaz lepot Ekvadorja
Za zaključek letošnje predavateljske sezone SPDT prireja danes zvečer zanimiv prikaz lepot in zanimivosti Ekvadorja, južnoameriške dežele ognjenikov. Publiki članov in prijateljev društva se bo predstavila svetovna popotnica in planinka Erika Košuta, ki bo značilnosti dežele Ekvadorja in njenih vrhov prikazala v sliki in besedi z multivizijsko tehniko dveh projektorjev. Prireditelji vabijo vse, ki se zanimajo za take podvige v daljnih državah, da pridejo na izredno lepo predavanje. Začetek ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
V naravo na goro Chiampon
Ljubitelje lepe narave in cvetočih gorskih travnikov vabi SPDT v nedeljo, 16. maja, na izlet do Humina in na sedlo Foredor, do koder se bodo izletniki pripeljali z avtomobili. Od sedla dalje, na višini približno 1000 metrov, pa bo treba vzeti pot pod noge in se v
približno poldrugi uri hoje povzpeti na vrh gore Chiampon (1709 m). Izletnike bo vodila prof. Marinka Pertot, spremljal pa naravoslovec Romano Guerra, ki nam je že bil na voljo pri takih izletih v naravo, ki jih prireja SPDT. Odhod z avtomobili ob 7.00 uri izpred sodne palače v Trstu na Trgu Ulpiano, pol ure kasneje pa s parkirišča AG1P pri Devinu. Skupno je pet ur hoje. Tisti, ki se nameravajo udeležiti izleta in nimajo svojega prevoznega sredstva, naj se javijo na ZSŠDI (tel. 767304).
Nočni pohod na Slavnik
Za soboto, 25. maja, prirejata SPDT in podružnica "Zlata Krona" iz Mačko/;' nočni pohod na Slavnik. Tržaški izletniki se bodo zbrali pri kalu v Bazovici, od koder bo odhod ob 21. uri. Pot bo udeležence vodila mimo spomenika Bazoviškim junakom na Pesek, kjer bodo prestopili mejo in nadaljevali hojo v Krvavi potok, Mihele, Klanec in Brgod. Že v Klancu se bodo srečali s planinci Obalnega planinskega društva iz Kopra, ki ima v oskrbi kočo "H. Tuma" na Slavniku. Nad Prešnico pa se bodo okrog enih pridružili planincem iz Mačkolj, ki bodo svoj nočni pohod na Slavnik začeli na Socerbu. Prireditelji računajo, da bodo nočni pohodniki prišli na vrh Slavnika okrog treh ponoči. Sledila bo družabnost ob veselih zvokih. Povratek s Slavnika je predviden v prvih jutranjih urah v nedeljo, 26. maja.
Srečanje obmejnih planinskih društev
V teku so že priprave za 20. srečanje obmejnih planinskih društev, ki
bo letos v Tipani v Beneški Sloveniji. Gre za vsakoletno, tradicionalno srečanje obmejnih planincev, ki jih izmenično organizirajo posamezna planinska društva. Letos je na vrsti planinsko društvo iz Čedada, kateremu pomagajo pri pripravi srečanja tudi Goričani in planinci onstran meje. Srečanje je izredna priložnost, da planinci z obeh strani meje obnavljajo prijateljske vezi in poznanstva in da obenem potrjujejo svojo privrženost planinstvu. Srečanja v Tipani se bo udeležilo tudi SPDT, ki računa na množično udeležbo svojih članov in prijateljev. Podrobnosti o srečanju in izletu v Tipano bodo še objavljene v tej rubriki.
Mladinski odsek SPDT
Delovni in nadebudni mladi člani Mladinskega odseka SPDT so se, žal, morali ukloniti sili razmer in drugič odpovedati izlet za osnovnošolce k Doberdobskemu jezeru. Tudi prejšnjo nedeljo je ves dan lilo in ni bilo niti misliti, da bi se z veliko skupino šolarjev v dežju podali na pot. Izlet so zato odpovedali. Škoda za trud, vendar proti nemilosti vremena ni kaj storiti. Odbor Mladinskega odseka bo izlet izpeljal v nedeljo, 19. t.m. (L.A.)
Bližnje delovanje AO SPDT
Jutri zvečer bo na sedežu Alpinističnega odseka SPDT v Ul. Carducci 12 prvi sestanek članov in simpatizerjev odseka, na katerem se bodo pogovorili o bodočem delovanju AO SPDT. Poleg tega bosta zamejski alpinist Valter Gruden in načelnik odseka Aleš Roncelli prikazala nekaj diapozitiv s svojih alpinističnih tur.
Končno tudi Shinkajevi pionirji nastopajo pred sodniki! Maj je navadno mesec zaključnih nastopov, za karateiste pa je _ta mesec res zasičen s tekmovanji. Že konec aprila so se naši naj mlajši podali v Cereo (Verona), kjer so tekmovali na etapi meddeželnega prvenstva »Pokal Senerissima« v organizaciji deželnega vodstva karate zveze FIKTA (Veneto). Prvenstvo je bilo polno novosti, saj so se pomerili v parih (kategorije »speranze« in kadeti) in pa ekipno (elani višjih pasov). Posebnost tega prvenstva je bua še porazdelitev vseh tekmovalcev po stopnji pasu in pa kombinirano tekmovanje kata/kumite.
Kot smo dejali, je bila prva preizkušnja precej daleč. Dolgo potovanje in še nepreizkušeni način tekmovanja sta prispevala svoje: bilo je opaziti veliko nestrpnosti (in pa treme). Barve §hinkaia so zastopale ekipe Alessio Štoka - Martin Guštin, Vojko Zotti -Bojan Živec, Andrej Guštin - Matteo Peric. Porazdeljene so bile v različnih skupinah z različnimi programi izvajanja tghnik. Najprej sta se pomerila Zotti-Živec, ki sta se dobro odrezala pri izvajanju kate, a sta bila pri kumi-teju premalo zagrizena. Obratno se je zgodilo s parom Štoka-Guštin, ki je čvrsto in natančno izvedel program borbe, v kati pa sta bila ritmično premalo usklajen. V skupini I (letniki 82/83/84 - pasovi vseh stopenj) je dvojica Guštin-Peric imela res številno konkurenco, saj je nastopilo še 18 dru-
gih parov. Naša najmlajša tekmovalca sta se sicer potrudila, vendar se nista višje uvrstila.
V nedeljo, 5. maja, je bila na vrsti tretja etapa istega turnirja. V ekipah, ki so se pripravljale za nastop pa je v zadnjem trenutku prišlo do bistvenih sprememb: eden oa tekmovalcev si je poškodoval prst, a druga dva sta zbolela. V okrnjeni postavi so tako nastopile sledeče ekipe: Vojko Zotti - Martin Guštin; Mattia Umgk - Martin Guštin; Andrej. Guštin - Štefan Grgič; Nicola Baša - Stefan Grgič. Tekmovanje je bilo v Mestrah. Nastop naših ekip ni bil med boljšimi, med vsemi pa lahko podčrtamo pozitivno izvedbo ekipe Grgič-Guštin, saj se jima je za las izmuznila uvrstitev (le za dve desetinki točke!) na tretje mesto, in pa pogumen krstni tekmovalni nastop Nico-le Baša, ki je skupno s Štefanom izvedel ves program tekem.
Ta mesec čaka shinkajevce še veliko trdega dela: 18. bo v Carboneri (TV) zaključna etapa »Pokala Serenis-sima«; 19.5. bo v Lignanu deželno prvenstvo »Giochi Primavera« v oraniza-ciji deželnega vodstva FITKA (F-JK). Upajmo, da bodo člani našega kluba dosegli najboljše rezultate in se tako vključili v državno fazo prvenstva, ki bo naslednjo nedeljo v Toskani. Zadnjo nedeljo v mesecu pa bodo naši tekmovalci nastopili na »2. pokalu Zgonik«, ki bo v okviru prireditev ob ob občinski razstavi vin v Zgoniku. Naše tekmovalce torej ta mesec čaka
veliko preizkušenj, na katerih pa bodo obenem imeli priložnost, da pokažejo svoje znanje. (R.M.)
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 15. t. m., ob 21. uri na sedežu ŠD Primorje na Proseku seja balinarske komisije.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in simpatizerje na prvi redni sestanek, ki bo v petek, 17. t.m., ob 20.30 na sedežu odseka v Ul. Carducci 12. Prisotni se bodo domenili o bodočem delovanju odseka. Člana Valter Gruden in Aleš Roncelli bosta prikazala diapozitive s svojih plezalnih tur.
MLADINSKI ODSEK SPDT sporoča, da je izlet k Doberdobskemu jezeru za osnovnošolsko mladino preložen na nedeljo, 19. maja. Informacije na tel. 55180 med 18. in 20. uro.
PLANINSKA ODSEKA
ŠZ Sloga in SK Devin vabita na pohod od Praprota do Medje vasi, ki bo v nedeljo, 19. t. m. Odhod iz Praprota ob 8.30, poskrbljeno za povratek. Za,informacije tel. na št. 200236 (Bruno Škerk) ter na št. 226283 (Viktor Štopar).
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
četrtek, 16. maja 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Konec 12-letne egiptovske osamitve zaradi capdavidskega sporazuma
Egiptovski zunanji minister Meguid tajnik Arabske lige
Na včerajšnji avdienci na Trgu sv. Petra
Papež se je zahvalil Mariji iz Fatime
KAIRO — Arabska liga je za svojega novega tajnika soglasno izbrala 68-letnega egiptovskega zunanjega ministra Esmata Abdela Meguida (na sliki AP). Po dvanajstih letih so arabske države končno obnovile prakso, da Arabski ligi načeljuje Egipčan. To je bilo od same ustanovitve leta 1945, do podpisa campdavidskega sporazuma, ko je večina arabskih držav prekinila diplomatske stike z Egiptom, sedež Arabske lige so iz Kaira premestili v Tunis, Egipčana Mahmuda Riada pa je zamenjal Tunizijec Šadli Klibi. Tak razvoj je nedvomno pospešila iraška invazija Kuvajta. Klibi je zaradi razhajanj v arabskih vrstah odstopil, vodstvo Arabske lige je začasno prevzel Libanonec Asad el Asad, 10. septembra pa so ponovno odprli osrednji sedež v Kairu. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je lahko zadovoljen, ker to potrjuje uspešnost njegove umirjene politike.
VATIKAN Papež Janez Pavel II. se je včeraj na prvi generalni avdienci na Trgu sv. Petra ponovno zahvalil Devici Mariji iz Fatime, ker ga je rešila v atentatu 13. maja 1981. »To desetletje«, je poudaril papež, »mi ga je dalg v dar božja previdnost«, tako da lahko papež še vedno služi Cerkvi na Petrovem prestolu. »Razvoj dogodkov v tem desetletju na naši celini nas dobesedno sili v to, da mislimo na Fatimo«. Papež ponavlja torej svoje misli, da se mora zahvaliti Mariji iz Fatime za čudežno preživetje, obenem pa gre zahvala Materi božji iz Fatime, ker so v Vzhodni Evropi padli zidovi in so ateistični režimi doživeli polom.
Po papeževem mnenju pa nam tretje tisočletje ne prinaša samo spodbudnih sprememb v zgodovini številnih narodov, temveč tudi stare grožnje, med njimi je papež Janez Pavel II. posredno omenil splav. Glede obiska na Portugalskem pa je navedel, da bi bilo
zgrešeno, če bi mu dali samo evropski značaj. Prav s portugalskih obal je pred 500 leti začela evangelizacija Afrike in Latinske Amerike, dogodek, »ki je spremenil potek zgodovine«.
Medtem ko se papež zahvaljuje fa-timski Devici Mariji, pa Mehmet Ali Agca iz zapora v Anconi trdi, da je atentat na papeža organizirala bolgarska tajna služba po nalogu sovjetske KGB. V svojem že znanem zmedenem slogu atentator na papeža ne navaja nobenega dokaza o tej vpletenosti, temveč ponavlja le tisto, kar lahko vsakdo prebere v dnevnem časopisju. Agga je namreč navedel, da sedaj tudi Bolgari ne zavračajo več možnosti, da bi bila njihova tajna služba vpletena v atentat. Agca ni torej povedal nič novega, tako da je še najbolj verjetna domneva, da je nekdo načrtno vplival na psihično labilnega turškega desničarja, ne da bi mu izrecno ukazal umor papeža Janeza Pavla II.
Sile javnega reda v Milanu izpraznile ilegalno naselje neevropskih priseljencev
MILAN — Približno 200 policistov, karabinjerjev, mestnih redarjev in gasilcev je včeraj ob 6. uri obkolilo ilegalno prikoličarsko naselje neevropskih priseljencev v Ulici Palmanova v Milanu in začelo s prisilnim izseljevanjem prisotnih. Sile javnega reda so pri tem identificirale (na sliki AP) približno 300 oseb, ki so bile včeraj zjutraj v naselju, posebne enote s psi pa so pregledovale tudi počitniške prikolice, v katerih so neevropski priseljenci stanovali.
Prisilna izselitev je potekala povsem mirno in je bila zaključena približno ob 11. uri, medtem ko so z odstranjevanjem počitniških prikolic in dezinfekcijo celotnega področja nadaljevali še celo popoldne. Med identifikacijo so policisti ugotovili, da ima 279 priseljencev dovoljenje za bivanje, medtem ko jih je 65 bilo brez njega. Nekatere med temi so odpeljali na kvesturo, kjer so jim izročili sklepe o izgonu, druge, ki so ta sklep že imeli, pa so
odpeljali na letališče in jih vkrcali na letali za Tunizijo in Maroko.
Za milanske oblasti pa se zdaj pojavlja problem, kam namestiti 279 priseljencev, ki imajo vse dokumente v skladu s predpisi. Doslej so našli le 69 mest v zbiralnih centrih, še nekaj mest pa bodo morda našli v naselju v Ulici Corelli. Milanski občinski odbornik za socialno skrbstvo Bernardelli si je popoldne ogledal še nekaj mest, kjer naj bi nudili začasno streho nad glavo skoraj tristotim priseljencem. Morda jim bo za prvih 48 ur priskočil na pomoč župnik področja, kjer je bilo ilegalno naselje. Toda tudi ta je pri tem dejal, da bi rad videl, da bi bil prisoten tudi župan Pillitteri, ki je pred dnevi obljubljal, da se bo rešitev že našla. Prisotnost župana pa so zahtevali še posebej priseljenci, ki pa so le pristali na začasen odhod v zbirne centre.
S podražitvami do sredstev za boj proti koleri v Peruju
LIMA — Perujska vlada je že podražila tekoča goriva, v prihodnjih dneh pa se bodo podražile tarife za najrazličnejše javne storitve. Minister za gospodarstvo Bolona je s tem v zvezi povedal, da so bile podražitve nujne, saj vlada drugače ne more najti dodatnih sredstev za povečanje plač javnim uslužbencem, okrepili pa bodo tudi boj proti koleri.
Epidemija kolere je povzročila smrt približno 1.300 ljudi, zbolelo pa jih je 170.000. Bolezen se zdaj počasi umirja, toda po mnenju strokovnjakov bo ostala v endemični obliki, občasno pa naj bi še prihajalo do izbruhov epidemij. Zdravstveni strokovnjaki tudi trdijo, da v Peruju kolere ne bodo premagali vse dotlej, dokler ne bodo izvedli korenitih družbenih in sanitarnih reform, kar pa je povezano z velikimi izdatki.
Gradbenik žrtev bombnega atentata
MASSA CARRARA — Albeto Dazzi, lastnik večjega gradbenega podjetja, je postal včeraj zjutraj žrtev bombnega atentata. Peklenski stroj so neznanci postavili pod šasijo njegove alfe 164, eksplodiral pa je kakšna dva kilometra od njegovega doma. Ing. Dazzija so iz avta povlekli še živega, vendar je izdihnil preden bi ga pripeljali v bolnišnico.
Dazzijevo podjetje je bilo zadnje čase tarča hudih napadov, ker je, sicer v skladu z občinskim dovoljenjem, spremenil zgodovinsko palačo Politeama v Carrari, v stanovanjsko poslopje. Mimogrede velja povedati, da je pred restrukturacijo v oalači POliteama imela svoj sedež anarhistična federacija in krožek Germinal. Anarhisti so v zvezi z atnetatom zavrnili sleherno odgovornost in podčrtali, da anarhistično gibanje že več kot 100 let ne sega po tovrstnih metodah.
Streli na deželnega svetovalca KD iz Veneta
VERONA — Neznanec je v torek zvečer streljal na 45-let-nega Graziana Tova, deželnega svetovalca KD v Venetu in ga ranil v koleno. Tovo je bil dalj časa tudi župan mesteca Villaf-ranca.
Potek dogodkov je znan: Tovo je zvečer peljal avto v garažo, ko se mu je približal mlajši moški, ki je proti njemu izstrelil 4 krogle iz pištole. Na srečo ga je ranil samo eden. Napadalec je nato pobegnil z avtom, v katerem so ga čakali drugi ljudje. Preden je prišel do avta je neznanec tudi podrl otroka, ki se je igral na pločniku.
Tovo je dogodek takoj prijavil karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo. Kaže, da je atentat povezan s Tovovo politično dejavnostjo: najbrž gre za ustrahovalno akcijo zoper njegovo prizadevanje za ohranitev okolja in za ureditev dejavnosti kamnolomov. Ugotovili so, da je bila pištola kalibra 7.65, karabinjerji pa izključujejo, da bi šlo za dejanje, ki bi bilo kakorkoli povezano s Tovovim zasebnim življenjem.
Ameriška pomoč Bangladešu
DAKA — Ameriška mornarica je že začela izvajazti sklep predsednika Busha o pomoči prebivalstvu Bangladeša po razdiralnem ciklonu in hudem valu slabega vremena, ki je zajelo deželo v zadnjih tednih. V to azijsko državo bo v prihodnjih dneh prispelo kakih 8.000 marincev, ki bodo pripeljali s seboj tudi vso potrebno mehanizacijo, da bi priskočili na pomoč prizadetemu prebivalstvu. V pristanišče Chittagong je že priplulo 8 ladij z večjo količino zdravil, ki so spričo epidemij, ki so se razvile, nujno potrebna in s hrano. V Chittagongu bodo Američani postavili letališče, s katerega bodo vzletali helikopterji z reševalnimi skupinami in s hrano ter zdravili.
Kljub izrazito humanitarni vlogi, ki jo ima ameriški poseg, je vodja tamkajšnje komunistične partije protestiral zaradi kršenja suverenosti Bangladeša.
Na sliki (AP): marinci z motorji za motokros, s katerimi se bodo lažje premikali po razmočenem terenu
Uspešno reševanje
Gasilci so iz zadnjega nadstropja 12-nadstropne poslovne zgradbe n ,^0e hattnu v Nevv Yorku rešili več oseb, potem ko je v torek približno op ^ nenadoma izbruhnil požar	(Tele