jutranja Izdaja. Posamezna Številka 30 vinarjev. Štev. 251 a. T LMaiL t oelelt dne L novembra Uit Lem ILVL ■pn«1'.!- . «M> m Vel|a po polti i ta aa sele lato aapra) . B 50-M eo masa« .. „ 4.50 domAIHi oeloletno . „ 55-— ae Mtalo Inozemstvo. „ 00- V Liubliani aa dom la Ml* loto aapra|.. K 40'— ■a tneeee ..K 4— i igrnt mitan 'imin „ 3-50 m Sobotna Izdaja: so ta Ml« lato.....E 10'— u Oemtljo oalaletno. „ 13'— aa ostal« Uosemstv«. B 15 - tnseratl) MT Oratelitro |« t fopltsrjevl illel itav. 6/UL Boksptal a« ■■ rraiaja; atlraaklraoa plana a« a« mm sprejemaj«. — Uredalikega taleioaa it«T. 50. aa Bnoetolpae poutvrete (»» m« itroka la 3 mm «uokr ui n|t prostor) sa eakrat . . . . »u so« ta dve- la večkrat „ 45 „ pri feijlta earoftitlh primere« popust pe doiiofora. Ob eobotsb dvolai tartt Baoatolpna petltvrste & I Isba|a tisk dao laviemil e«* delte t« pratnlke, ob I. ari pop. Bedma letna priloge rosni rej Opravalttro |e * Kopitarjevi allol »ti - Ba6u poitne hrsoIlDloe svstrljske tt. 24.797, ogrske 26.311, bosa.-bero. it. 7563. — Opravnlikegs leleloee It 10. Driavljani! Predsedništvo Narodnega veča v Zagrebu kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov *e na predlog Narodnega sveta v Ljubljani za Slovenijo imenovalo to-le vlado: Predsednik: Josip Pogačnik. Oddelek za promet - On Pa©Bl Pestotnik. v Oddelek za industrijo in trgovino — Dr. Karel Triller Oddelek za javna dela in obrt — Inženir Vladimir Remec Oddelek za poljedelstvo — Prelat ludrei Kalan. Oddelek za notranje zadeve: — Brejc. Oddelek m prehrano — Dr. IlfUn TaiiSar. Oddelek za uk in bogočastje — Dr. Karel Vrstoušek. Oddelek za pravosodje — Dr. Vladimir Ravnihar. Oddelek za socialno skrb — Hiteli Krist Oddelek za finance — Dr. Velnilail Kukosiec. Oddelek za narodno obrambo r. Imra Oddelek za zdravstvo — ir* HntOSl Brecelf Vlada si je svesta, da je prevzela za prehodno dobo do končne ureditve naše edinstvene države težko in odgovorno dolžnost. To dolžnost bo mogla vršiti le s pomočjo in podporo Vas vse-. Državljani! Združite vse svoje sile v blagor naše domovin?* Vzdržujte red in mir! Vsi dosedanji zakoni in naredbe ostanejo še nadalje v vc; J, enako vse narodne vojaške in civilne oblasti ter uradi; dokler vlada drugače ne uk e* \ Nihče ni upravičen si sam delati pravice. Rojaki, spoštujte imetje, čast in poštenje drugorodnih sodržavm: nov, Vojaki, bodite na službo domovini; gre za Vaš lastni dom! Zvesti velikim načelom, v imenu katerih smo dosegli svojo svoi odo, Vam vlada obljublja, da hoče zvesto služiti narodu. Ljubljana, 31. oktobra 1918. Pogačnik, i. r. predsednik. Prog as Biaro$nK tilatif. Vojaki, Jugoslovani! Vojaki! Država SHS je ustanovljena, Mir bomo sklenili v kratkem času. Naše ozemlje je nevtralno. Vlada za Slovenijo Imenovana. Da pa se prepreči nevarnost ta življenje in imetje državljanov in da ohranimo mir in red v naši državi, Vas poživljam, da ne odlagate orožja in ne bodite svojih potov, temveč se takoj priglasite slovenskim kadrom v Ljubljani, Celjti in Trstu. Poživljam Vas, da se slovenskim lastnikom, ki so prisegli zvestobo državi šHS, pokorite brezpogojno. Domovina Vas kliče, poslušajte jo! V Ljubljani, dne 31, oktobra 1918. Za narodno vlado: Dr. Lovro Pogačnik. SLOVANOM. Od stacijskega poveljstva v Ljubljani. Slovanski častniki naj se nemudoma javijo na štacijskem poveljstvu v Ljubljani. Za štacijsko poveljstvo: P o ur, polkovnik. Ljubljana, dne 31. oktobra 1918. Proklamacija prve naše narodne vlade. Kljub temu, da sc jc šele ob 5. uri popoldne sklenilo takoj zvečer javno pred ljudstvom, proklamirati prvo slovensko narodno vlado, je takoj vsa Ljubljana vedela o tem. Velikanska množica se je zbrala pred deželnim dvorcem in med prepevanjem domoljubnih pesmi čakala na izid zgodovinske seje Narodnega sveta, ki se je vršila v deželnem dvorcu. Točno ob 7. uri je stopilo zastopstvo Narodnega sveta na balkon in celokupna vlada, na čelu ji Josio viler Pnrfačnik. . Gromovili in prekipevajoči živio-klici zaore ob tem hipu iz množice, godba zaigra »Lepo našo domovino«, vsa množica navdušeno poje, Po končani pesmi nastane grobna tišina, vitez Pogačnik sloji v ospredju balkona na vzvišenem prostoru ter začne govoriti: Narodni svet je imenoval prvo r šo narodno vlado. Nato našteva imena posameznih oddelkov in potem nadaljujp: Sodržavljani! Težko nalogo nam je naložil Narodni svet. Toda z veseljem in ponosom sprejemarpo to breme in vse naše delo bode veljalo čim večjemu procvitu naše ljubljene domovine. Težke so naše naloge, a preverjeni smo, da hodete Vj vsi z nami krepko sodelovali, predvsem da sc ohrani popoln red in mir med nami (množica navdušeno kliče: Bomo, bomo!), kakor je bil v mirnih časih. (Tako ir>j So- državljani, pokažimo ravno v sedanjih trenutkih, da smo vredni tega velikega zgodovinskega časa, da bomo pravi sinovi in hčere Jugoslavije. Kratko besedo našim vojakom! Po štirih letih smrti in krvi ste se vrnili v domovino. Prva vaša naloga in skrb naj bo sedaj, da varujete življenje in imetje naših državljanov. Toda apeliram na vas, da nas sedaj z vsa. svojo junaško močjo podpirate, (VUttf navdušenja, ki se je polastil ljudstva, nrliotcl 'ponehati. Godba intonira »Hej Slovani! • in vse ljudstvo navdušeno, poj c. Ko so odpeli »Kje dom je moj«, je narodna vlsda zapustila balkon, množica se jc <■ ? sviraniu godbe in v prekipevajo čil živio-klicih mirno razšla.) Narodno v če v Zagrebu Narodnemu svetu v Ljubljani. Vse stranke v Narodnem svetu so so- rtl-icrio ii'" nr"- l^rfntf N.^ndnomu vc- ču znano vlado. To so sporočili Narodnemu veču in čakali, da Narodno veče vlado odobri. Točno pred proklamacijo vlade je Narodno veče poslalo telefonično nas'el]anl. Do osme ure zvečer so trajale manifestacije. Na poziv Narodne vlade je zaprla policija ob osmih zvečer vse gostilne. V mestu vlada popolen red in mir. Oddel' ki jugoslovanskega vojaštva stražijo vsa glavna križišča. Jugoslovanski častniki, vojaki in člani narodne obrambe zaslužijo vso pohvalo. Pri tržaški mitnici so napeli čez cesto verigo, da ustavijo vsak avtomobil, bodisi osebni ali tovorni, ki pride z juga proti Ljubljani, ga preiščejo in odvedejo na ukazano mesto. Istotam stoji oddelek. strojnih pušk Popoldne ob je pričakovala velika množica prihoda angleških, etiroma ameriških avtomobilov iz Trsta Vest, da so angleški avtomobili pa-sirali Postojno, je bila mistifikacija, Od poldneva do druge ure popoldne j« ube-žalo osem osebnih avtomobilov z general-štabnimi častniki v smeri proti Celju, Nadporočnik Badlura, ki je s poročnikom Mesesnelom po nalogu Narodnega sveta zastražil poslopje deželne vlade, je ustavil z revolverjem v roki prvi po drugi uri z juga na Tržaško cesto dospeli vojaški avtomobil in ga eskortiral v belgijsko vojašnico na razpolago Narodnemu svetu. Medtem je došla na Tržaško cesto velikanska množica civilnega ljudstva kakor tudi jugoslovanskega moštva in častništva. Vsak nadaljnji avtomobil, ki je prispel na Tržaško cesto z ubeglimi častniki generalnega štaba in njihovimi »damami«, je bil ustavljen in odveden ali v belgijsko vojašnico, obrtno šolo ali pa v jahalno šolo. Dospeli so tudi tovorni avtomobili, naloženi do vrha z ukradenim pohištvom in živili. Vse se je izložilo po navodilih naših častnikov. Ko se je pripeljal drugi osebni avtomobil z nekim civilistom in enim mažarskim častnikom, je slednji vzel sabljo v eno roko, v drugo pa samokres ter se hotel braniti. Popolnoma neumljivo mu je bilo, zakaj da se mu zabranjuje pot skozi Ljubljano, Precej so ga razorožili naši častniki med burnim aplavzom tisočere množice. Ne dd se popisati navdušenje množice, zbrane pred tobačno tvornico, ko je videla avtomobil tržaškega namestnika Friesa Skeneta, ki je bil eskortiran od našega vojaštva z nasajenimi bajoneti v mesto na razpolago Narrdnemu svetu. Naši častniki, podčastniki in moštvo so skrbeli na Tržaški cesti vzorno za red. Državljani so se na njihov poziv precej odzvali in se postavili ob strani Tržaške ceste, da je bila cesta prosta. Med njimi smo opazili naše stare Američane, ki so učili mnržico, kako naj pozdravlja vojaštvo entente, ki bi imelo dospeti v avtomobilih iz Trsta. Bilo je polno ameriških zastav in slišali smo navdušene vzklike: »Three cheers for Wilson, for England, for United States, Hura, Hura!« (Trikratni živel Wilsonu, Angliji, Zveznim državam!) Zbiranje pred glavnim kolodvorom, Gcdba hrvatskega bataljona, ki se je stavil danes na razpolago Narodnemu svetu, sestoječa po večini iz Čehov, je prikorakala iz belgijske vojašnice pred glavni kolodvor. Spremljala jo je velika množica naše jugoslovanske mladine. Korakala je, svirajoč slovanske himne, pred Prešernov spomenik. Medtem je narastla navdušena množica na tisoče. Pri Prešernovem spomeniku je zapela množica ob spremljevanju jugoslovanske godbe na čast pesniku-velikanu »Lepo našo domovino«. Manifestanti so navdušeno | vzklikali: »Živela naša jugoslovanska re-* publika!« Od Prešernovega spomenika so odšli i manifestanti pred knezoškcfijski dvorec. | Prehod Nemcev skozi Ljubljano. Včeraj popoldne se je pripeljalo več transportov nemških čet skozi Ljubljano, j Transporte so razorožili. Sinoči je bilo 1 napovedanih več transportov nemških mornarjev, katere pričakuje enaka usoda. Poveljstvo na našem glavnem kolodvoru vzdržuje vzoren red in disciplino, istotako tudi naši oddelki na državnem in dolenjskem kolodvoru, na aranžirnem kolodvoru v Dravljah, na Brezovici, na Je-^cah in na Zidanem mostu. Pred škofijo. Godba svira narodno himno, množica se tare in hrepeneče obrača oči v okna škofije. Ko godba utihne, se oglasijo viharni Živij'!-kllci, a ljudje postajajo nestrpni. Tedaj 6e v razsvetljeni sobi pojavi visoka postava. »Ah, prihaja, že prihaja! On je!« Tako gre od ust do ust. Vihar navdušenja, pomešanega z ganotjem se polasti množice. Godba zaigre »Hej Slovani«, a množica poje. Mnogim se trese glas od g.Totja. To ni puhlo demonstracijsko navdušenje, to je ljubezen, spoštovanje, hvaležnost. Po pesmi zopet klicanje: Živijo škof, naš škof! živijo jugoslovanski pri-mas! — Vladika dA znamenje ln množica utihne, »Hvala vam! —'Naj živi naša narodna vlada! Bog blagoslovi njeno delo! Živijo vojaki, živijo Slovenci, živijo Jugoslovani!« — Živijo, živijo, živijo škof, naš »kol! ie odmevalo iz polnih prsi. Godba je zaigrala* veselo koračnico in krenila proti Stritarjevi uliei, a množica kako<- iznova pr' ?na v veseli veri, z njo. No& Množica se je izpred deželnega dvorca v gručah razlila po ulicah. Iz vseh strani donijo zvoki domoljubnih pesmi, ki jih prepevajo slučajno zbrani »bori. Tod« vr« venje io šum na ulicah kmalu utihne in Ljubljana je mirno, kakor ob svojih naj. mirnejših dneh. Po cestah korakajo v mrzli noči le naše naroda« vojaške patru* lje, samozavestno* s trdim korakom in sladko zavestjo, de so v »Južbi domovine, Pozen prihajač, ki gre samoten mimo p«, trulje, jih pozdravil »Živeli fantje!« In lest mož mu odgovori v zborui »Živijo dr*av. ljapl« In zopet je vse tiho pa c«»tl in guie se 1« trdi korak naše nerodne »traže. Nad belo Ljubljano, pokojno apavajo8o, m rei-grinje mračno zamišljeno jesensko U«bo. Balkon deželnega dvorca je bil raz-svetljen, v lOzadJu so blestela okna, za ka» terimi so zborovali člani Narodnega sveta in člani prihodnje narodne vlade. Širni Kongresni trg se je potapljal v temo, v kar teri je nemirno valovila tiscčglava množica. Tuintam so se nad množico dvigali barvasti lampijoni, osvetljujoč s svojimi pisanimi odsevi tiste, ki so jim najbliže stali. Veliko pričakovanje, velik« upanje je bilo v tej množici. Pred njo je imei stopiti zbor mož, izbranih po volji ljudstva, ki naj odslej s sodelovanjem in po navodilih ljudstva služijo skupnemu blagru vseh državljanov. Nemška Avstrija In Jugo-slaviia. V imenu državnega sveta Nemške Avstrije je brzojavil poslanec Seitz Narodnemu svetu v Ljubljano, naj se uvedejo precej pogajanja med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo glede ureditve prometa. V interesu obeh držav je, da se ta promet takoj uredi. Zahteva »Narodnega veča«. Zrgreb, 1, nov. »Narodno veče« je odposlalo ogrskemu narodnemu svetu brzojavko v francoskem jeziku, v kateri zahteva, da se vse jugoslovanske čete povrnejo v domovino in da se takoj vse mažarske čete iz naših krajev, posebno iz Srema, odpokličejo. Mi bomo storili vse, da se bodo mogle mažarske čete povrniti domov. Mažarske čete povzročajo v Med-murju nasilja. Zahtevamo, da se zavaruje ljudstvo. Veliki župan Istre. Zagreb, 1, nov. Za velikega župana Istre je imenovan od »Narodnega veča« bivši državni poslanec dr. Matko Laginja. Oglas narodne vlade. Predsedstvo narodne vlade je izdalo sledeči oglas: Včeraj se je plakatiral oklic, v katerem je med drugim navedeno, da je prišla angleška komisija v Ljubljano in da so za-sedli Angleži Trst in Pulj. Na tem oglasu je podpisan: odbor. — Narodni svet izjavlja, da nima s to izjavo ničesar opraviti in da si neki odbor popolnoma protiustavno lasti pravico, da objavlja oklic na občinstvo v taki obliki, da se lahko smatra kot oklic »Narodnega sveta«. Predsedstvo »Narodnega sveta« izjavlja, da so vsi oklici »Narodnega sveta« ro pred- sedstvu, $ »Narodno \u Boroeviču. Narodno veče v Zagrebu je potom Narodnega sveta v Ljubljani poslalo mar. šalu Boroeviču naslednjo brzojavko: V največjem interesu jugoslovanske države je, da njeno ozemlje vsled nasto-pivšega preobrata v vojnem položaju ne bo še bolj prizadeto. Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov zato maršala nujno Pros*: i- 1. da lastno umikanje čim bolj zadržuje; 2. da slovenske čete kolikor mogoče odpravi v prostor Ljubljane, ostale jugoslovanske in slovanske čete pa proti Zagrebu, Karlovcu in Reki; 3. avstrijske in cgrske čete naj se od-pravijo preko Beljaka, Celovca v njih domovino; 4. vse nazaj odposlane jugoslovanske čete naj se obrnejo na ljubljanskega poveljnika maršala Istvanoviča. O odredbah in vsakočasnem položaju prosimo naznanila. Komisar za deželno brambo države Slovencev, Hrvatov in Srbov; Dr. Drinkovič. Koroš i Nemci se hoiejo polastili cele Koroške. Celovec, 31. oktobra. Zjutraj vlada v Cclovcu popoln mir. Nemci se pripravljajo na torek, 4. novembra. Tedaj nar> eravajo na narodnem zborovanju sestaviti deželno vlado, v katero bi pritegnili zastopnike vseh nemških strank, nemške nacionalce, krščanske socialce in nemške socialiste. Z Narodnim svetom za Koroško niso stopili v noben stik. Polastiti se hočejo na ta na* čio sami cele dežele in postavit) ostali svet pred izvršeno dejstvo. V smislu teb sklepov rekvirirajo zadnje dni po sloven. skem delu dežele s polno paro. Hkrati so sklenili zasesti Karavanke, d« branijo »nedeljivo« Koroško pred jugoslovansko invazijo. Deželni predsednik grof Lodfon je Nemcem na popolne uslugo. V včerajšnji seji deielnega gospodarskega svete j* izjavil: »Sedaj gradimo nemško Avstrijo, izvriujemo nalogo, ki nam ja vsem velo pri src«, ki pa je tako težavne« de Jo bomo rešili |e, ako vsi složno z vsemj svojimi eU*-mi stremimo za tem ciljem.« Predsednik i« stopil — kakor se nam poroča i* zeneilji-ve (treni — v stik a vojaško oblastjo la izposloval koroške prostovoljne strelce, da zastražijo deželne meje in jih branijo. Slovenci smo brez moSi, kar imajo Nemci na razpolago ves javni aparat, vladni in vojaški. Predsednik Narodnega sv«ta aa Koroško g. Smodej je na okrajno glavarje v Velikovcu, Celovcu, Beljaku in Šmoboriu poslal imenom Narodnega sveta po»jv, oa naj iz svojih okrajev ne izvažajo iivil in #o za to osebno odgovorni. »Mir« je objavil poziv Narodnega sveta za Koroško na Slovence, da naj v istem trenutku, ko se Nemci samovoljno polaste cel« dežele, ne pripoznajo nove nemške vlade in izvajajo iz tega posledice, V vseh slovenskih krogih se izraža bojazen, da Nemci začnejo s krvoprelitjem. —- Mi čakamo mirno in si bo v danem slučaju znal narod pomagati. Tržaški Slovenci prosijo pomoči od Narod, sveta. Trst, 31. oktobra ob 12. uri opoldne, O dogodkih v Trstu smo prejeli naslednje poročilo: Že zadnje dni se je govorilo, da Italijani nekaj pripravljajo. Včeraj je prišlo do izbruha. Italijani so izobesili svojo zastavo na mestni hiši, metali cesarske orle v morje in na druge načine skušali dati mestu ■čisto italijansko lice. Italijanski socialisti in liberalci »o s« združili in sestavili takozvani »odbor za javni blagor«, pri čemer SO Slovence popolnoma prezrli. Slovenci so bili že prej pri namestniku in so pri njem protestirali proti eamoitalijanskemu značaju tega odbora. Namestnik je ia protest Slovencev sporočil Italijanom, ki SO izjavili, da bodo Slovenski zahtevi ugodili. Na to sta se dr. Ry-baf in g. Golouh sporazumela z Italijani, da vstopijo v imenovani odbor še Štirje Slovenci in sicer dva narodnjaka ter dva socialista. Danes je ta odbor prevzel vse posle na poŠti, železnici itd. Italijani seveda skušajo prej kakor slej zabrisati jugoslovanski značaj Trsta. Od? klonili so zahtevo, da se na mestni hiši razobesi slovenska zastava in so razen italijanske trobojnice dovolili le še rdeči prapor internacionale. Med demonstracijami so se pogostoma slišali klici »Abpsso i Sciavl!« Med demonstracijami so se'vršili v mestu vlomi in spopadi, katerih žrtev je postal tudi železniški adjunkt Jirgolič. Situacija je zelo napeta in med tržaški« mi Slovenci obstoji uravičen strah, da pri-de do ljutih bojev, morda celo pokolja, če bi prikorakale italijanske čete v Trst. Tržaški Slovenci so naprosili narodno vlado, naj izposluje, če je mogoče, da v slučaju okupacije pridejo v mesto francoske, angleške in ameriške čete. Trst, 1. novembra, V Trstu je vse mirno. Včeraj dopoldne je priredila socialno-demokratična stranka demonstracijo, katere se je udeležila mladina, O ameriškem brodovju ni pred mestom nobenega sledu. Včeraj zvečer je bilo po mestu nekaj pokanja. Italijani so hoteli razorožiti slovenske vojake, kar se jim pa ni posrečilo. Slovensko vojaštvo je danes dopoldne priseglo zvestobo »Narodnemu veču«. Odbor za javno skrb, ki sestoji iz Chiussija, conte Fordina in dr. Wilfana, je razglasil, da se ljudstvo ne sme zbirati po ulicah. Danes pridejo iz Pulja delegati »Narodnega veča«, ki prevzetno tudi tukajšnji inventar mornariške uprave. Upati je torej, da bodo danes na vo'":h 1 djah in mornariških napravah pV -'ovanske zastave. Deielno cu o Pf velistvo v IjubUan!. St. 590 rez. Adj. Ne vsa orožniška postajna poveljsl na Kranjskem. Ljubljana, dne 31. oktobra 191*. Dodatno k ukazu št. 590 rez. iz leta 1918 se ukazuje: 1. Vse orožništvo na Kranjskem je podrejeno Narodnemu svetu v Ljubljani. 3. Trikolora na kapi je službeni znak. 4. Orožništvo je alej ko prej dolžno v«« jugoslovanske državljane in vse ljudi sploh pred nasilstvom ščititi in pospešiti ustanovitev krajevnih oddelkov narodnih «traS, oziroma bramb. 5. Orožniške napise je s samo slovenskimi nadomestiti, cesarske orle in znake odstraniti, , , 6. Sicer ostanejo vsa službena navodila v veljavi in ravnotako vsi dosedanji avstrijski zakoni, kar naj se takoj objavi prebivalstvu. Za »Narodni svet« poverjenika: Dr. Kobal m. p. Dr. Jure Adlešič m- p. Za deželno orožniško poveljstvo' Gavranski m. p. Z narodne meie. Maribor, 1. nov. Štajerske nemške občine na narodni meji so se podvrgle slovanskim narodnim odborom. Slovenske »astave plapolajo z pemških javnih poslopij. Nepotrjene vesti. Ljubljana, J. novembra 1918. Včeraj so se trdovratno razpirjale ve-«ti o tem, da so čete entente zajedle Trst, Fulj in druga pristanišča. Nocoj smo prejeli iz Gradca telefonično obvestilo, da so Reko zasedli Italijani. Enako so poročali dunajski Usti. V Ljubljani so splošno pričakovali v popoldanskih urah prihoda Ang'e-iev. Bilo je več takih, ki so na lastne oči videli avtomobile s francoskimi častniki. Vse te vesti so doslej nepotrjene. Cenzura brzojavk, V smislu povelja vojnega ministrstva v Zagrebu se morajo cenzurirati vse privatne brzojavke, ravnotako tudi brzojav' • na mažarske in nemške oblasti. Ubežne čete plenijo. Gradec, 31. oktobra. Poročajo, da so v okolici Vrbskega jezera izbruhnili nemiri. Čete, ki so svojevoljno zapustile fronto, plenijo. Enako se poroča iz Briksenske dolina na Tirolskem, da plenijo zlasti ukrajinski ln ostali slovanski polki, ki so odpovedali pokorščino in se napotili proti domu. Transporti na Jesenicah ustavljeni, Jesenice, 31. oktobra. Na Jesenice je doSel danea zvečer transport živine, obstoječ i? 82 glav, ki ga je ustavil odsek Narodne brambe. Neki polkovnik Nemec je botel transport dirigirati v Nemško Avstrijo, toda polkovnika so aretirali, Grof Attema izročil vladne posle. Sinoči ob 9. url zvečer so priSli k de-felnemu predsedniku grofu Attemsu predsednik narodne vlade Josip Pogačnik, oddelni predstojnik za notranje zadeve dr. Breje in oddelni predstojnik za industrijo ja trgovino dr, Triller, da prevzamejo od njega vladne posle. Grof Attems je izjavil, da je takoj pripravljen izročiti narodni vladi vse vladne posle. Danes prevzame de-felnovladni svetnik Kremenšek posle pri deželni vladi po naročilu narodne vlade. Fries-Skene na begu prijet. Danas se je hotel peljati z avtomobilom skozi Ljubljano tržaški namestnik Fries-Skene, ki j« pobegnil iz Trsta. V Ljubljani so ga ustavili in mu odvzeli avtomobil. Elsner, Kaltenegger, Kflnigl, dr, Skubel, Fink in Rabitsch zaprti. Danes so aretirali predsednika deželne sodnija Elsnerja, policijskega ravnatelja grofa Kflnigla, policijskega svetnika dr. Skubla, policijskega oficijala Finka, dvornega svetnika viteza Kalteneggerja in kaznilnlSkega ravnatelja Rabitscha. Prepeljali so jih v zapore deželne sodnije. Zvečer so bili vsi aretiranci, kakor poročamo na drugem mestu, na ukaz oddelne-ga predstojnika za notranje zadeve dr. Brejca zopet spuščeni na svobodo. Planer, Kfinigl, dr. Skubl in drugi spuščeni na svobodo. Oddelni predstojnik za notranje zadeve dr. Brejc je ukazal spustiti iz zapora predsednika dežel, sodnije Elsnerja, dvornega svetnika Kalteneggerja, policijskega ravnatelja grofa Kiinigla, policijskega svet nika dr, Skubla, oficijala Finka in kazmlni Skega ravnatelja Rabitscha. Zaprisega vojaštva ▼ Gradcu. Gradec, 31. oktobra, Danes je odsek ta javno skrb zaprisegel narodno vojaštvo Organizirala se je narodna garda, katera sestoji zlasti iz članov prejšnjega strelskega polka št. 3. Izšel je oklic, ki poziva tudi ostale meščane, da vstopijo v narodno gardo. Sicer vlada v Gradcu popoln mir. Cesarjev razglas o vstopu častnikov in moštva ter orožništva v narodne armade. Dunaj, 31, oktobra. Uradno se razglaša: Njegovo veličanstvo cesar je dovolil, da se smejo častniki in častniški aspirant-ie vojske, c. kr. deželne brambe ozir. črne vojske ter orožništva, ki so v zaledju in imajo domovinsko pravico v deželah, za katere so se ustanovili narodni sveti, ako za to prosijo, dotičnim narodnim svetom dati na razpolaganje, v namen, da službujejo v korporacijah, ki se ustanavljajo ali so že ustanovljene za vzdrževanje javnega miru in reda in so po vojaško organizova-ne. Častniki smejo nositi za novo službo predpisane uniforme in odznake, Prošnje dotičnih častnikov se morajo predložiti neposredno vojnemu ministrstvu. Njegovo Veličanstvo je že dovolilo, da smejo vojaška oblastva osebam iz moštva, ki za to prosijo, dovoliti vstop v zgoraj označene, vojaško organizirane korporacije. Začasna osvoboditev političnih in vojaških kaznjencev. Dunaj, 31. oktobra. Uradno: Vsem osebam, ki prestajajo v vojnih jetnišnicah kazen na prostosti zaradi hudodelstva ogledovanja ali drugačnih zoper vojno moč države naperjenih dejanj (§§ 321. in 330.) vojaškega kazenskega zakonika, zaradi hudodelstva veleizdaje (§ 334, voj. k. zak,), sokrivde na veleizdaji (§ 336, v, k. z,), razžaljenja Veličanstva (§ 339. v, k. z.), razžalitve članov cesarske hiše (§ 340. v. k. z.), motenja javnega miru (§ 341. voj. k. z.) in punta (§ 349. v. k. z.) ali pa zaradi pregreška zoper javni mir in red (§§ 531. do 561,, 564., 565 in 567. v. k. z.), se, dokler se ne ukrene drugače, podeli pretrganje kazni. Osebe, ki so zaradi ka- kega zgoraj navedenega kaznjivega dejanja v preiskovalnem zaporu, je takoj izpustiti na svobodo. Osebam, ki so v preiskovalnem zaporu zaradi hudodelstva de-zercije (ubega), se prenehljaj kazni podeli le tedaj, ako se pobeg izkaže kot delen pojav narodnostno-političnega gibanja. —■ Osebe, ki se v preiskovalnem zaporu nahajajo zaradi take dezercije, je izpustiti na svobodo, Predstoječe odredbe veljajo zlasti tudi za prehodna taborišča \Vieselburg an der Erlach in Kenyermezo, Kazenski slučaji, pri katerih konkurira drugo, kazenski zakonik zadevajoče hudodelstvo, za pretrganje kazni ali za izpust iz preiskovalnega zapora ne prihajajo v poštev, V označenem jzmislu potrebni uki - morajo izvesti brez odloga. Čehi na poli doiv Dunaj, 31, oktobra. Plzenjski pešpolk je samovoljno zapustil bojišče, se polastil osebnega vlaka, in se s svojim lastnim stro-i . djem odpeljal proti domu. Prenehali izhajati. Ljubljana, 31, oktobra. Z današnjim dnem je prenehal izhajati dnevnik »Novice« in pa tednik ^Resnica«. — Reptilnih fondov stare Avstrije ni več! Veče" prevzelo mornarico. Pulj, 31, oktobra. Danes ob pol 12. uri so prevzeli delegati Narodnega veča Tre-šič-Pavičič, dr. Čok in Viljem Bukšek, nadalje zastopniki krajevnega odbora Narodnega veča Lacko Križ, dr, Lovro Scaber, dr. Vratovič, dr. Krmpotič in fregatni kapitan Koch vojno mornarico. Vojno mornarico je zastopal poveljnik brodovja kon-treadmiral Horti de Nagybanya s tremi mornariškimi častniki. Sestavili so zapisnik. Izjavili so, da izroča Njegovo Veličanstvo mornarico z vsem materijalom jn zalogami Narodnemu veču s pridržkom, da je to last tudi nejugoslovanskih narodov. Ob pol petih je bilo vse že v naših rokah. Moštvo je snelo avstrijske zastave in jih nadomestilo s hrvatskimi. Godba je zaigrala narodno himno, nakar je moštvo priseglo zvestobo Narodnemu veču. Nato se je vršil po mestu obhod, katerega so se udeležili tudi delegati Narodnega veča, ki so imelj pozdravne govore. Popoldne je priredila italijanska stranka obhgd po mestu, Pred Puljem ni niti angleškega ne ameriškega brodovja. Zagreb, 31. oktobra. Vojna mornarica je prešfa danes v roke »Narodnega veča«. Predajno listino sta podpisala dr, Tresič-Pavičič in dr. Čok. Na vojnih ladjah so jugoslovanski mornarji razobesili jugoslovanske zastave; z ladij grme v pozdrav topovi, , Poveljnik jugoslovanske mornarice, Jrst, 1, nov. Za poveljnika jugoslovanske mornarice je imenovan korvetni kapitan Janko pl. Vukovič. Delegati »Narodnega veča« odpotujejo danes v Dalmacijo, da vržejo avstrijsko oblast. Poverjenik jugoslovanske mornarice. Pulj, 1. nov. Od strani »Narodnega veča« je bil Imenovan za poverjenika kon-treadmiral Dragotin Priča. Iz Ercegmvega, Zagreb, L nov. Poveljstvo brodovja križark v Ercegnovem je poslalo brzojavko »Narodnemu veču«, v kateri naznanja, da je pripravljeno izročiti brodovje. »Narodno veče« naj pošlje delegata in instruk-cije za deželnega poslanca Franiča. Razglas dunajske vlade o izročitvi mornarice Narodnemu veču. Dunaj, 31. okt. C. in kr. vojno ministrstvo, mornariški oddelek, razglaša: Vsled Najvišjega naročila sc odreja: Vsemu moštvu, ki ne pripada jugoslovanski narodnosti, se je po zahtevi dovolil povratek v domovino ob sočasnem trajnem dopustu. Brodovje, mornariške naprave in druga mornariška lastnina se potom krajevnega odbora postopno izroče jugoslovanskemu Narodnemu veču v Zagrebu-Pulju. Izroča-joče c. in kr. oblasti in poveljstva morajo obveljavljenje lastninske pravice nejugoslovanskih držav oziroma narodnosti v za-pjsjiiku Izrecno pridržati v svrho svoječas-nega odkupa. Ker se premena zastave (prapora) iz mednarodnih razlogov ne da izvršiti takoj, se po izročitvi jugoslovanskemu Narodnemu veču glede rabe narodnih znakov poleg vojnih zastav niso delale nobene ovire. Celokupnemu štabu je na prosto dano, da ostane po pravoredno izvršeni predaji v roke Narodnega veča še nadalje v službovanju pri enotah brodovja ali pri oblastvih. V interesu pravorednega urejevanja in ohranitve mornariške lastnine imata brodovno poveljstvo in vojno ministrstvo," mornariški oddelek, vplivati na postopno odhajanje odgovornih državnih oseb. Zastopnik vojnega ministrstva, mornariški oddelek, bo z jugoslovanskim Narodnim večem stopil v dotik zaradi do'o-čitve nadaljnih podrobnosti. C. in kr, mornariške oblasti in poveljstva morajo nadalje skrbeti za vzdrževanje miru in reda ter za ureditev odvoza. — Poveljstvu donavske flotilje se razen tega ukazuje, da mora ob izročitvi donavske flotilje v roke kraljeve ogrske vlade postopati v istem smislu in potemtakem odpustiti neogrsko moštvo. Ilmor grofa Tisze. na to umrl. Kako je bil Tisza umorjen. Budimpešta, 31. oktebra. O umoru grofa Tisze sta razširjeni dve verziji, Ena trdi, da je padel med bojem, ki se je razvil med narodno gardo in tistimi vojaki, ki so stražili Tlszovo hišo. Drugo poročilo trdi, da so ga ustrelili, ko se je sprehajal s svojo soprogo. Revolucija v Budimpešti. — Tisza ustreljen, Budimpešta, 31. okt. Oddelki uporniških vojakov so korakali danes skozi me-sto, Prišli so tudi do vile grofa Štefana Tisze, ki jo je stražilo šest orožnikov. Vojaki so razorožili orožnike ter vdrli v vilo. V fojerjn vile jim je prišel nasproti grol Tiszi sam. Vojaki so ustrelili na nlega ter je bil težko ranjen v trebuh ln je kmalu Razmere na Dunaju. Dunaj, 31. okt. Na Dunaju so ukrenili vse potrebno, da se ohrani mir in varnost, Dvor se zaklepa že ob tretji uri popoldne, straže ob uhodlh v Dvor so se zelo okrepile. Na severnem kolodvoru so ruski vojni ujetniki delavske kompanije in dninarice udrli v skladišča ter jih opleivr Posrečilo se je upostaviti zopel red. Ubežni nadvojvode, Dunaj, 31. oktobra. »Der Al poroča, da je nadvojvoda Leopold Saivator s svojo rodbino na 10 avtomobilih zbežal v Švico. List zahteva, da naj nova nemška avstrijska vlada skrbi za to, da sc prepreči, da bi privatno premoženje izginilo v inozemstvo. Tudi drugi vojni dobičkarji bodo posnemali nadvoivoda. Zato zahtevajo Nemci, da naj stori novi državni tajnik za notranje zadeve vse potrebno, da se meje strogo zastražijo in da se tako zavlačevanje premoženja prepreči. Poseben mir Avstrije Sn Nemčije. »Neue Freie Presse« poroča: Ker jc avstrijska-ogrska vlada Nemčijo obvestila o odposlani noti glede na poseben mir šele v zadnjem trenutku, šo v Nemčiji in v nemški Avstriji zelo vznevoljeni z ozirom na dosedanje skupne nastope in vodstvo na diplomatskem polju. Podmorska vojska ukinjena. Pariz, 29. (K. u.) »Tempsov poročevalec v Londonu brzojavlja, da dejan-ko podmorska vojska že štiri dni počiva. Na morju je popolnoma mirno* Pogajania za premirje. Uvedena pogajanja za premirje z italijansko armado. — Pehotni general pl. Weber prekoračil bojno črto. Dunaj, 31. okt. (K. u.) Uradno: Armadno višje poveljstvo je že 29. t, mes. zarana po parlamenterju stopilo v stik z italijanskim vojnim vodstvom. Hotelo je, da ne ostane nepoizkušeno nobeno sredstvo, s čigar pomočjo bi se dalo izogniti nadaljnjim brezkoristnim krvnim žrtvam, bi se dale ustaviti sovražnosti in bi se dalo doseči premirje. Italijansko višje poveljstvo je napram temu koraku, ki so ga ravnali najboljši nameni, izprva kazalo očitno odklanjajoče vedenje. Šele 30. t. m-zvečer je mogel pehotni general pl. Weber z odposlanci sporazumno z italijanskim višjim poveljstvom prekoračiti bojno črto, da uvede pogajanja. Če se tudi na italijanskem bojišču nadaljujejo vojne grozote, se potemtakem mora krivda in odgovornost pisati edino le na rovaš naših sovražnikov, Šef generalnega štaba. Zahodno bošišše. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31. oktobra. Uradno; Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Pri Somergemu ob Lysi smo zavrnili delni napad Belgijcev. Južno od Escaute ter v Mormalskem gozdu od časa do časa artiljerijski ogenj in manjši pehotni boji. Bojna skupina nemškega i cesarjeviča. Sovražni napad na prekop južno od Cattillona se je izjalovil, Južno od Oise smo zarana zjutraj odvrnili ljute francoske napade. Vzhodno od Landifaya se je pri tem posebno odlikoval rez. pp. št. 270. Izjalovili so se tudi večkrat -opelovani sovražni napadi, ki so se vršili do večera po obnovljenem učinkovanju z ognjem in ob uporabi mnogih oklop-nih voz. Kjer se je nasprotniku posrečilo« da se je mogel začasno ustaliti v naših črtah, so ga naši protisunki vrgli zopet nazaj, K uspešni obrambi oklopnih voz so zlasti pripomogli druga stotnija pp. št. 444, stotnije metalcev min št. 464 in 465, rez. top. polk št, 7 (zlasti podčastnik njegove 4. baterije Kokovvski) ter podnarednik Hornstein od 2. baterije rez. top. top, polka št, 576. Na bojišču med Nizyjem lc Comte in Aisno je bojevanje ostalo živahno. Severo-zapadno od Herpyja smo zvečer odvrnit ponovne močne sovražne napade. Bojna skupina generala pL G a 11 w i t z a. Ob obeh bregovih Moze se je artiljerijski boj okrepil. Letalci so bili včeraj posebno delavni. Sestrelili smo 58 sovražnih letal in 2 privezana balona. Poročnik Dorr je dosegel svojo 35,, nadporočnik Auffarth svojo 30. in poročnik v. Hantlmann svojo 25. zmago v zraku. Šef gen, štaba armade na bojišču. £€ako ie Prus Ludendorff pastopai s Poljaki. Poljski poslanec Korfany je govoril 25, t. m, o Ludendorffovi vojaški diktaturi na Poljskem: Stari pruski sistem zaničujemo, nemško ljudstvo spoštujemo in cenimo, Poznamo njegove čine, dasi nam je prokleti pruski sistem zagrenil jezik Goetheja in Schillerja. Nemški narod je preveč odnehaval tistim, ki so kovali okoli nemškega ljudstva železen okov sovraštva; bil je dozdaj plačani suženj pruske narodne industrije, ki je dozdaj vodila vojsko. Poljski pripadajo poljski okraji Šlezije, Poz-nanjske, zahodne in vzhodne Pruske. Za poljski plen so se leta prepirali Prusi in Avstrijci, Boljševiška »Pravda« je objavila brzojavke, ki sta jih 19. septembra izmenjavala Hintze in Ludendorff. Hintze je poročal Ludendorffu o njegovih pogajanjih z grofom Ronikierjem, da naj pripade Vilna Poljski. Hintze je brzojavil, da namerava odstopiti poljske premogokope. Ludendorff je zahteval trdnih jamstev za zvezo med Poljsko in Nemčijo, transporti v Nemčijo naj se nc otežkočujejo, lejalovješki gozdovi morajo postati pruski. Dalje je brzojavil: Najboljše je, če se pridruži Litva Nemčiji in še bolje: Prusiji. Računati bi morali sicer z uporom, toda pripraviti se morajo pravočasno potrebne vojaške sile, predno zapazi prebivalstvo preobrat; Ostrolenko, i I.onišo in Osovje moramo obdržati! Če bi obveljale navedene meje, bi bila po Nemčiji ustvarjena Poljska obkoljevala varšavski okraj. Ne govorim o tem, da so nam od-peljavali naše stroje, o uničenju naše industrije. Neki visoki uradnik jc izjavil smehljaje sc našim industrijcem: Gospodje! Čemu potrebujete industrije, saj dobite od nas vse ceneje! Samo v Šemnicu je vojni surcvinski oddelek prodal za osem milijo-; nov preprog in drugega blaga »z Poljske. I V Nemčijo so odpeljali 700.000 revnih polj- škili ljudi, kjer so živeli življenje brezpravnih sužnjev. Ne razumemo tiste morale, ki . jc hotela, da naj požgo za vsako vas, katero so požgali Rusi, 40 poljskih ali litvan-skih vasi in ki se je radovala, ker so v Londzu stradali. 1 SSJa Zagreb. 1. nov. »Narodno veče« je dobilo obvestilo iz Mitrovice, da so srbske in francoske čete prekoračile Donavo in da stoje na ogrskih tleh. Zagreb, 1. nov. Tu se vzdržuje vest, da so že dne 30. oktobra srbske čete prešle iz Male Mitrovice, ki leži na srbski strani Dcnave, v Sremsko Mitrovico. Hrvatsko prebivalstvo jih je sprejelo z velikim navdušenjem. Srbske čete so se zopet umaknile za srbsko mejo, utemeljujoč svoje umikanje s tem, cla niso dobile naloga, naj zasedejo hrvatska tla. a ilf< st acile. V Sodražici smo obhajali 29. oktobra naš narodni praznik prav sijajno. Zgodaj zjutraj je bil že ves trg okrašen in v narodnih zastavah. Dopo'-dne po službi božji in zahvalni pesmi je bil primeren cerkveni govor. Nato se je med petjem slovanskih narodnih himnov pomikal sprevod po trgu. Sredi trga se je občinstvo ustavilo, kjer ga je pozdravil g. nadučitelj s pozdravnim govorom. Sledilo je predavanje o pomenu svobodne Jugoslavije zlasti z gospodarskega stališča. Manifestacije so se udeležili odseka Orel in Sokol, kakor tudi pevsko društvo, ki je s petjem močno povzdignilo slovesnost v cerkvi in zunaj nje. Prejšnji dan smo ustanovili odbor Narodnega veča. Narodni praznik v Kranju •se je v torek nadvse slovesno in. dostojno praznoval. Vse delo je počivalo in vsi uradi so bili zaprti. Mesto je bilo docela v narodnih zastavah in okna lepo okrašena. Manifestacijski obhod se je vršil iz Zvezde po spodnjem mestu v zgornje mesto na Glavni trg. Spredaj je korakala šolska mladina pod rediteljstvom učiteljstva. Vsak otrok in dijak je imel zastavico. Nato so prišli Sokoli in Orli skupaj za Sokolsko zastavo. Sledili so vdeležniki v narodnih nošah, čitalniška zastava, jugoslovansko ženstvo, pevci, meščani, okoličani, železničarji, vojaki, ruski ujetniki itd. Med sprevodom je bilo še polno drugih zastav in je imel sploh vsak udeležnik slovensko ko-kardo ali majhno zastavico. Impozanten sprevod se je ustavil na Glavnem trgu. S krasno okrašenega balkona nasproti mestni hiši sta govorila gg. Ciril Pire in kaplan | dr. Klinar. V navdušenih besedah sta sla- j vila dan svobode in vstajenja Jugoslovanov in gromovito odobravanje je pričalo, da se ljudstvo zaveda velikega pomena osvobojenja naših tlačiteljev. Pevski zbor jc nato zapel primerne pesmi in sprevod se je zopet pomikal proti Zvezdi ter tam raz-šel. Takega odkritega navdušenja še ni bilo v Kranju in brez nereda. Narodni odbor deluje prav pridno, ustanovil je narodno stražo, ki bo krvavo potrebna za obrambo naše lastnine. Odbor je skoro v perma-nenci. Radomlje. Dne 10, novembra vprizori društvo *Jugoslavija<- manifestacijsko slavlje s sledečim sporedom: 1. Točno ob 2. uri igra: /Deseti brat.« 2. Slavnostni obhod: a( šolska mladina s zastavo, b) godba, c) troboj-nica, za katero korakajo odbori občinskega Narodnega veča in,narodne obrane, d) pevci društva Jugoslavije«, e) občinstvo v narodnih nošah, f) vsi drugi, 3. Pelo se bo: Hej Slovenci, Lepa naša domovina, Kde domuv moj, Triglav, 4. Prosta zabava v vseh prostorih g. Jermana, K obilni vdelež-bi vseh okoličanov in domačinov, zlasti v narodnih nošah vabi odbor. Čisti dobiček je namenjen za gladno, osirotelo jugoslovansko deco. Tržič. Narodni praznik se je tu slovesno praznoval. Poslopja so bila. okrašena z narodnimi zastavami, prodajalne in drugi javni lokali zaprti, delo je v vseh tovarnah počivalo. Dopoldne je bil slovesen obhod po trgu, pred občinskim uradom je nagovoril zbrano množico g. notar Marinček, združeni pevci so zapeli narodno himno. Vse sc je izvršilo v najlepšem redu ter miru, Na predvečer so Nemci sami odstranili vse nemške napise. Tm naia nar drlawna mela. (Konec.) II. Popolnoma drug značaj in zgodovinski pomen ima Trst. V tesnem objemu slovenske zemlje tvori bistven« del naše združene Jugoslavije, katere severni del se od vseh strani nagiba proti, temu mestu. Tu eo vrata našega doma i'f\ edino skozi ta moremo brez ovir priti severni Jugoslovani v svet, iskati zveze s svetovno trgovino. Tu se stekajo vse glavne žile, po katerih teče in bo tekla kri našega gospodarskega življenja. Zavedajmo se tega dobro; ako nam vzamejo Trst, so nam tc žile porezane, odvzet nam jc najpoglavit-nejši predpogoj gospodarskega razvoja in edmo na tem moramo zgraditi trdno stavbo Jugoslavije. Danes se morda južni del naše države ne zaveda tako živo, kakor mi življenjskega pomena Trsta za celo Jugoslavijo. Toda pomislimo! Severni del bo mejil na gospodarsko močno razvite sosede. Ravno vsled le važne lege, ker bo vezal sever z jugom, vzhod z zahodom, mu moramo ustvariti vse predpogoje za krepak razvoj. Ako bi ga odrinili od našega morja, vira blagostanja, se ne bo mogel razviti, bo zaostal: to bo bridko občutila tudi južna Jugoslavija. Ako eden vogel slabo stoji, zlasti najsevernejši, na kraju žarišča trgovine srednje Evrope v širni svet, kjer se jc vedno križalo tekmovanje narodov, je cela hiša slabo sezidana. Če glava ni zdrava, peša celo telo. Reka nam kljub velikemu pomenu za južne dele nikakor ne more nadomestiti izgube. Zgodovina kaže, da ni sposobna tekmovati s Trstom, dokler je ta zvezan s svojim zemljepisnim in gospodarskim zaledjem. Drugače bo seveda, ako potegnejo krog in krog Trsta državne planke. Potem bo morala Reka prevzeti njegovo nalogo, promet se bo obrnil proti nji; toda mi bi čutili vedno velikansko razliko, kjsr ne bi mogla izpolnjevati važne naloge v polni meri. In Trst? Po državni meji odrezan od svojega telesa ne bo dobival hrane. Žile bodo prerezane in hirala bosta oba, Trst in telo. Italija ga v tem slučaju ne more podpreti, ker živi ta čisto drugo življenje, kajti Trst je ud popolno drugega telesa. Pač pa morata biti dobra soseda, ako se ne zagreši nobena protinaravna operacija. To naj pomislijo tudi tržaški Italijani. In zdrav razum jim mora reči, da zahtevajo v narodni pretiranosti nekaj nenaravnega, kar jim more le škodovati. Naj ne tičijo vedno v mestu, ker tu gledajo samo proti zahodu, proti Italiji. Razgled proti severu in vzhodu jim zapirajo strmi bre-govi. Naj stopijo le na prag mesta, na Op-čino, in se pri obelisku ozro nekoliko proti Devinu, sv. Gori, Nanosu, Učki gori in videli bodo, da je vse to jugoslovanska zemlja. Zasledujejo naj smer odhajajočih in prihajajočih vlakov, vse hiti proti severu, vzhodu in jugovzhodu. To so žile, ki jim v zvezi z morjem prinašajo hrano, množijo blagostanje. Samo ena proga teče proti zahodu preko Devina, a še ta dobrih 20 km ravne črte po slovenski zemlji. Toda tudi njen glavni namen je prometna zveza našega ozemlja z italijanskim preko Trsta. Italija ne more tržaškemu mestu bolj škodovati, kakor če mu pretrga naravne vezi in ga priklopi nase. Tudi po narodni sestavi prebivalstva bi bila združitev Trsta z Italijo za nas velika krivica. V mestu samem je prebivalstvo močno pomešano z jugoslovanskim, še bolj v predmestjih, dočim je vsa okolica čisto slovenska, in sicer prav do praga mesta, tako da bi povsod skoro lahko skočil v mestno sredino. Tudi v Istri zavzema le ozek pas ob morju italijansko prebivalstvo. Ako ne bi živeli stoletja v tako žalostnih političnih razmerah, razkosani in tlačeni, bi bila tudi v mestu samem danes drugačna slika. Saj mu vendar daje večino krvnega prirastka slovenska zemlja. Zahtevana združitev je mogoča samo preko popolnoma slovenskih tal, saj je vendar od mesta preko Devina v širini nad 20 km vse le naša zemlja tik do modrih valov Adrije. In kakšna usoda čaka v tem slučaju naš Kras? Najzahodnejši del s Trstom živi in izhira brez njega. Že sedaj je imel težko življenje. Le pridnost in vztrajni značaj sta ga držala pokoncu. Mali preostanek svojih pridelkov so Kraševci v mestu dobro prodajali in primerno izhajali. Tisti, ki se niso mogli preživeti doma na kame-niti grudi, so si služili kruh v mestu in na-brežinskih kamnolomih ter podpirali svoje doma ostale družine. Poleg tega bi izgubili vsi kraji zahodno od Gorjanskega še železnico. Da se Trsi ne sme odtrgati od Jugoslavije, govore jasno tudi Wilsonova načela: -Meja Italije se mora popraviti po jasno zarisanih narodnih črtah.« Vsaka končna razrešitev mora biti pravična, taka, da najbolj zagotovi trajen mir. In kje imamo za to jamstev, ako se krepki jugoslovanski narod potisne od morja? Zlasti, ker nam jc predobro znano: Komur se ponudi prst, zagrabi za roko, ako tudi le sčasoma. Italijansko prebivalstvo bo v Jugoslaviji popolnoma enakopravno z nami. Podeli se mu obsežna avtonomija narodnega življenja, tako da mu je prost razvoj v vsakem oziru zagotovljen, če treba pod nadzorstvom mednarodne zveze. Ako bi pa nam nasprotne sile vendar le preprečile za Jugoslavijo naravno in pravično rešitev tržaškega vprašanja, potem se morajo v najskrajnem slučaju vse sile napeti, da postane Trst obširno svobodno, samostojno pristaniško mesto. Ker mu ne more bili priklopljeno zaledje, okolica sama pa za njegov razvoj ni posebne važnosti, mora ostati slovensko obrežje od Opčine preko Nabrežine in Devinu naše. Brez Opčine bi mora! iti ves premet od zahodnega Krasa in Gorice na Ljubljano in Reko skozi tuje ozemlje, kar bi povzročalo velikanske ovire, V svobodnem, samostojnem Trstu moramo imeli popolno enakopravnost v narodnem kakor v gospodarskem oziru, kar nam more jamčiti edinole nadzorstvo mednarodne zveze. Trst nikakor ne sme priti pod varstvo Italije! To bi bilo isto, kakor italijanska kolonija. In kaj bi pomenilo to za nas, si lahko izračunamo. Na severu bi objemala Adrijo težka roka Italije in na jugu v Albaniji, bi nas poskušala pritisniti s kolenom. To bi ne bil prijeten položaj! Za miren razvoj trgovine Italija tega ne potrebuje. To bi bile le očividne postojanke za poznejše namene. Wilson pa govori za nas, da ne sme vladati nobeno nasilstvo in da morajo biti morja prosta, tako tudi Adrija. Varujmo se, da bi nam kdaj vest očitala, da smo v splošnem narodnem navdušenju premalo misliti in storili za rešitev Trsta, ki je za bodočnost cele Jugoslavije življenjske važnosti. Napnimo vse sile, da dokažemo našo pravico, cla podamo odločujočemu svetu jasno objekiiv-no sliko narodnih in gospodarskih razmer na podlagi natančno sestavljenih podatkov. To ni dolžnost samo Jugoslovanov, in sicer vseh, četudi stanujejo bolj proti jugu, ampak tudi zlasti Čehov. Češka industrija bo težila proti jugu in velik del bo šel preko Trsta. Kdo bo tam gospodar, to vprašanje posega zelo ostro v gospodarsko življenje češke države. Kot v drugih, tako naj tudi v tem vprašanju Čehi s svojim velikim vplivom kot en mož stoje za nami. Tudi Wilson je z nami. J. Dolinar. Mariborsko pismo. Maribor, 30. oktobra 1918. Svet se prenavlja. Povsod. Tudi Maribor se ne more odtegovati novemu vetru, ki je tako nenadoma pripihal iz zapada in ki hoče pregnati nezdrave mijasme, ki so dosedaj oku-ževali zrak srednje Evrope. Novo ero, ki nastopa, se more opazovati tudi v Mariboru. Iz-preminja se marsikaj. Iz povsem resnih krogov sem čul, da so marsikatere tvrdke, ki so že naročile nove napise. Koliko je na tem resnice, seveda ne vem. Vsekako pa je res, da so zopet drugi, ki že prodajajo svojo posest, ker nočejo živeti v Jugoslaviji, Mi jim želimo seveda srečno poti Izpremenilo se je in izpreminja se marsikaj, vedno stara je pa naša »Marburgerica«. Medtem ko se ie » Fagespost« že vdala v svojo usodo in poživlja Nemce, naj bodo pametni in računajo z drugimi dejstvi ter se sporazumejo z Jugoslovani, se »Marburgerica« kar ne more uživeti v nove čase. Sanja še vedno o nemškem meču in se znaša, češ, mi Nemci vam že pokažemo. Včeraj je tolažila nemšk^ vojne dobičkarje, da se ni treba bati državnega ban-kerota in torej tudi ne, da bi izgubili podpisana vojna posojila. Po mnenju »Marburgerice« se bo moralo vojno posojilo natančno razdeliti po glavah med posamezne države, ki se' odločijo od Avstrije. Mariborski in tudi celjski občinski zastop sta sklenila proteste proti manifestu z dne 16. oktobra. Mariboržani so se obrnili naravnost na cesarja s pismom, v katerem pravijo, da je manifest v protislovju z obljubo, ki jo je dal cesar nemški in nemškutarski deputaciji dne 25. maja. Le škoda, da cesar tega protesta ne bo čital, ampak bo medtem moral k drugim aktom, da čaka kakega zgodovinarja, ki razkrije čez tisoč let ta imeniten dokument in dokaže strmečemu svetu leta 2918., kako neumni so bili Mariborčani leta 1918. V-seji mariborskega gospodarskega sveta je referent poročal, da je občini odkazanih dosedaj 26 K> vagonov krompirja, od katerih pa so došli šele trije vagoni. Vse kaže, da bo letos s krompirjem še slabše, nego je bilo lansko leto. In lani je že bilo slabo dovolj! baj nismo imeli celo zimo nikakega krompirja. Kuga se vedno bolj širi. Danes imamo v mestu 20 mrličev, včeraj je bilo 36 pogrebov Kuge, lakote, vojske, varuj nas, o Gospod! A sedaj imamo vse troje na vratu. Iz Gradca poročajo, da so tam civilne in vojaške bolnišnicc prenapolnjene. V mrtvašnicah leži toliko mrličev, da jih ni mogoče sproti pokopavati. Vojaška uprava je dala na razpolago deset vojakov za kopanje grobov. Tudi se kopljejo veliki grobovi, v katere se polagajo po trije do štirje mrliči. Nemčija in Kapitulacija Httstrige. Socialno demokratični »Vorwarts« je pisal dne 27. t. m.: Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da bo trajala svetovna vojska le še nekaj dni. Vse govori zato, vse! Pred dvema dnevoma se je poročalo, da je Avstrija kapitulirala. Avstrijsko veleposlaništvo v Berlinu je takrat prosilo časopisje, naj nastopi proti tej govorici. Pred dvema dnevoma je to bilo. V sedanjih dneh hitro deročih dogodkov sta dva dni zelo dolga doba. Danes ...? Danes ni prezgodno, če pomislimo, kaj to pomeni, ako Avstrija kapitulira. V Bolgariji smo pravkar doživeli, kaj pomeni, če kapitulira kak naš bivši zaveznik; njegovo ozemlje postane razvrstilno ozemlje naših nasprotnikov. Če kapitulira Avstrija, niso več varne bavarska, saška, šlezijska meja; varna niso več mesta Monakovo, Dražda-ne, Vratislava. Zdi se nam, da sanjamo, toda ne, sanjali smo do zdaj in zdaj se vzbujamo. Kapitulacija Avstrije pomenja predvsem, da bomo odrezani od važnih vrelcev surovin, brez katerih dolgo vojskovanje ni mogoče. Ne pomeni le, da nas zapušča naš zadnji zaveznik in pade v vlogo nevtralne države, marveč sc spremeni njegova dežela v nasprotnikov vojni inštrument. Pomeni, povejmo to možato, zadnji konec naše od porne sposobnosti. Nemško noto s 5. oktobra, ki je pripoznala ras poraz, je povzročil general Ludendorff, ki je takrat sodil, da je naš položaj na zahodni fronti izgubljen. Luden-dorfl je strategično sedeč gledal prečrno. Katastrofi, ki je grozila našim četam, so se izognle in se v zadaj ležečih črtah junaško branio. Če pa Avstrija sedaj kapitulira, je položaj za nas ravno tako slab in še sla-bejši, kakor če se uresničijo najčrnejše Lu-dendorffovc domneve. Padec in razpad Avstrije končava obroč sedanje svetovne vojske. Avstrija-Ogrska ali pravilno rečeno njena vodilna birokracija si je naprtila najtežjo krivdo za sedanjo vojsko nase z ultimatom Srbiji. Vojska naj bi rešila stari Avstriji in njeni dinastiji njeno staro dedščino: bil je zadnji obupni zamahljaj propadajoče sile, toda njenega propada ni zadržal, marveč pospešil. S staro Avstrijo se je popolnoma zrušila kontinentalna politika Nemčije, katere velika črta je šla od Hamburga do Bagdada. Bagdad je že leto dni v rokah Angležev, odpad Bolgarije je skrajšal črto do Vidina ob Donavi, končna ločitev Avstrije iz zveze jo bo skrajšala do Pomok-lijev ob Labi. Stari svet je razpadel, močni moramo biti dovolj, da zgradimo novega. Okolno-sti, v katerih se bo gradil, še ne poznamo. Morebiti bodo težavnejše, kakor si jih danes predstavljamo. Toda mir prihaja, prihaja drugače, kakor smo si ga predstavljali, toda prišel bo in ga ni več mogoče zadržavati. • * « Glede na »Vorvvartsov« članek o vprašanju, kdo je povzročil vojsko, ni še prišel čas, da se piše o tem. Po knežjem umoru v Sarajevu, ki je vzplamtel požar, se je zvračala krivda na Srbijo, ki je pa odklanjala odgovornost za umor in dolžila Berlin in Budimpešto, da sta ga povzročila. Položaj je bil ta-le: Rajni Franc Ferdinand bi se bil rad otresel zveze z Nemčijo. Iskal je stiska z vodilno ententno velesilo Anglijo. Obiskal je celo London. Znano je, da je imel nas Jugoslovane rad. V Sarajevo ni šel rad. Moral je iti. Za njegovo osebno varnost se ni nič poskrbelo, ker so v Budimpešti ugovarjali, da bi bil skupni finančni minister smel nakazati za to potrebni denar. Tisza pri rajnem Francu Ferdinandu ni bil v milosti, ker se je upiral vsaki reformi v Ogrski. In Tisza je bil vedno eksponent — Berlina. Ljubljanske novice. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. oktobra do 26. oktobra 1918: Novorojencev 9, umrlih 50. Od umrlih je domačinov 37, tujcev 13. Umrli so za jetiko 7, za različnimi boleznimi 19, za influenco 20, za pljučnico 4. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifusom 15 vojakov, za grižo 1 domačin, 1 tujec in 24 vojakov, za vratico (difterijo) 1 domačin in 1 tujec. lj V pojasnitev k raznim noticam v naših časnikih naj občinstvu služi dejstvo, da Albert pl. Lcvičnik, deželno sodni svetnik v Ljubljani ni identičen z v časnikih večkrat imenovanim c, kr. stotnikom avditor-jem, bivšim c. kr. okrajnim sodnikom in pred kratkim tudi za Ljubljano imenovanim c. kr. deželno sodnim svetnikom g. Valentinom Levičnikom, Prosveta. pr Veliki kalendar »Književnoga fu» ga« izišao iz štampe. Več davno očekiva-noj potrebi: da se izda jedan narodni kalendar, koji bi stajao na dostojnoj umjet-ničkoj višini, a ujedno bio pristupačan umjetničkoj višini, a ujedno bio pristupačan široj publici, udovoljio je sada Odbor SHS žena za siročad. Time se ujedno hoče bar donekle da namaknu sredstva, koja su Odboru potrebna, naročito za zim-sku odječu i obuču 18.000 djece, koje seljak ishranjuje. U bogatom opsegu kalendar donosi radove ponajboljih naših kulturnih radnika i umjetnika. Kalendar je odštam-pan latinicom, čirilicom i slovenački. Ci-jena mu je 4 k rune. Mole se svi mjesni odbori, zadruge, povjerenici, svečenici, učitelji i pojedinci, koji su več obaviješteni, da se što više zauzmu oko raspačavanja. Novac se neka šalje priloženim čekom. — Odbor SHS žena za siročad, Zagreb, Kipni trg 9. __