REPUBLIC OU XUUUaLAVift, ?59 DALY AVE, OTTAWA, ONT. 4-2-47 EDINOST 206 Adelaide St. W, Toronto 1, OnL "Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V SVETU! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto —................. $3.00 Za pol leta____________________________1.75 -f- V . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Let. 4. Št. 192. Cena 5 c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, DECEMBER 11TH, 1946. Price 5c. Vol. 4. No. 192. Pogajanja za poravnavo stavke v Norandi POGAJANJA SO NALETELA NA TEŽKOČE, KER SE KOMPANIJA SKLICUJE NA PARAGRAFE DUPLESSISOVE ZAKONODAJE O STROKOVNIH UNIJAH. Ottawa: — Pogajanja izmed zastopnikov unije, kompanije in oblasti so še vedno v teku. Da se ne more priti do sporazuma spre-čava trdovratnost kompanije, katera uporno zavrača unijske zahteve. Napram izjavam vladnih zastopnikov, se kompanija ne upira toliko proti povišanju plače, kakor priznanju in zaščiti unije. Poleg zahteve, povišanja plače 16c. na uro, rudarji Norande zahtevajo tudi priznanje in zaščite unije, tako da bi plačevali vsi zaposleni delavci svojo članarino preko kom-panijskega urada. Takšna varnost in zaščita unije je zajamčena po vseh kanadskih provincah iizvzem-ši province Queebec, kjer je na krmilu vlada predsednika Duples-sisa katera se še vedno drži naj-reakcijonarnejših delavskih zakonov. Ravnateljstvo Noranda Mines se čuti, da njej ni potrebno priznati pravic unijskega poslovanja, ker ima take prednosti po zakonih, province Queebec-a. Radi tega so rudarji Norande prisiljeni voditi borbo, ne samo proti kompaniji, ampak tudi proti reakcijonarnim zakonom, delavske zakonodaje pro-vincijonalnega vladnega predsednika Duplessisa. Ker so pogajana največ otežko-čena po vprašanju priznanje unije, je federalna vlada v Otawi na- svetovala svojim zastopnikom v Toronti, da se po tem vprašanju razgovarjajo z glavnim uradom kompanije, kateri se nahaja v Toronti. Pogajanja so sedaj v teku in unija smatra da bi federalna vlada morala pritisniti na kompa-nijo, da sprejme zahtevo v celoti, ker se rudarji ne bodo povrnili na delo ako se jim ne prizna to važno vprašanje: priznanje unije. Rudarji pripravljeni stavko na Ottawa: — "Dvanajst tisoč premogarjev v Novi Scotiji je pripravljenih na stavko, ki se bo začela 31. januarja ako se ne ugodi njihovim zahtevam", je izjavil Freeman Jenkins C.I.O., U.M.W. (United Mine Workers). Premogarji zahtevajo $2.50 povišanja plače na dan. Njihova prejšnja pogodba se bo končala januarja meseca. Za novo pogodbo se ima namen C.I.O. Unija pogoditi z lastniki rtidnikov po najnovejši unijski zahtevi za $2.50 na dan povišanja plače in 40 urni delovni teden. Premogarji so volili v prilog stavke, ako bi se lastniki rudnikov upirali unijski zahtevi in bi unija bila prisiljena oklicati stavko. VElilČRSTM SPREdEm KRIMSKO Dimitrij Vlahov v Toronti Beograd: — (Brzojavno) Vse-Slovanski kongres se je pričel danes 8. decembra z velikimi svečanostmi. Takoj ob otvoritvi Kongresa so številni delegati in predstavniki raznih Slovanskih držav oddali dolžno spoštovanje palim žrtvam in hrabrim bojevnikom slovanskih narodov v teku minule vojne. Navdušene ovaci;,e; Stalinu, Titu, Dimitrovu, Benešu, Bejrutu in ostalimi voditelji so napovedale otvoritev tega velikega in znamenitega Kongresa slovanskih narodov. 'Vojni veterani najboljši dijaki' Moskva: — "Vojni veterani so najboljši dijaki", je rekel Profesor Anatoli Blaganravov, minister za višjo izobrazbo v Sovjetski Zvezi. Ena šestina od 650.000 univerzitetnih dijakov je iz vrst vojnih veteranov. To število visokošol-cev je za 100.000 večje kot je bilo pred vojno in predstavlja večje število kot vseh držav Evrope skupaj. To število nam pove v kratkih besedah ogromni napredek Sovjetske Zveze v šolstvu in izobrazbi ter pri obnovi. Pred vojno je bilo v S. Z. 778 univerz in od teh je bilo v zadnji vojni popolnoma ali delno porušenih 233 in vkljub temu je sedaj okrog 800 teh učnih zavodov v normalnem stanju in se poučuje v večji meri kot pred vojno. Vojni veterani, kakor tudi drugi visokošolci so preskrbljeni z vsem kar potrebujejo po vladi S. Z. Kateri potrebujejo stanovanja so preskrbljeni z stanovanjem ali : ljen naslov: lepo opremljenimi spalnimi pro- ' Zveze". 'stori. Da, celo obleka, obuvala in druge potrebščine se dajejo dijakom brezplačno", poroča poročevalec W.N.S. Problem katerega so imele sovjetske oblasti vsled vojnih veteranov, kateri so morali zamenjati knjige za puške so rešili na ta način, da so za one dijake kateri so imeli 9 ali 10 let šolanja pred vojno pripravili po celi S.Z. pripravljalne učne tečaje, da je bilo mogoče s pomočjo teh učnih tečajev, vojnim veteranom visoko šol-cem vstopiti na univerzo ali v višje tehnične šole. k Na univerzah S.Z. se danes na-hajo mnogo slavnih "Junakov Sovjetske Zveze", kakor tudi veteranov ki so dobili nižja odlikovanja tekom domovinske vojne. Med njimi se nahaja tudi nekoliko članov Sovjetskega parlamenta. Samo Moskovska univerza ima 14 visokošolcev, katerim je bil pode-"Junaka Sovjetske IZVRŠNI ODBOR G. C. L. SMATRA 0A JE NADZORSTVO NAD CENAMI ŠE NADALJE POTREBNO Ottawa: — Izvršni odbor Canadian Congress of Labor, je objavil zadnji teden nekoliko novih točk programa za izboljšanje težkega življenskega stanja kanadskega naroda. Razpravljano je bilo vprašanje državne kontrole nad cenami, zaslužkom in stanovanji. Na podlagi te razprave se je predlagalo nekoliko predlogov zvezni in provincijalni oblasti. Izvršni odbor C.C.L., smatra, da je potrebno obdržati nadzorstvo nad cenami obleke in blaga, da bi se s tem zaščitilo delavca in ostalo prebivalstvo Kanade kot n. pr. Farmerje in druge nižje sloje, kateri bi bili z odpravo nadzorstva občutno prizadeti. Ko je vlada odpravila nadzorstvo nad plačami, izvršni odbor C.C.L. zahteva na-dopolnitev delavskih zakonov, tako, da se zaslužek izenači napram vedno rastočim cenam vsakdanjim potrebščinam nižjih slojev. V drugih točkah programa zahteva Izvršni Odbor CCL take pro- vincijalne in zvezne zakone, kateri bodo jamčili strokovnim unijam kolektivno pogajanje in svobodno organiziranje; federalna vlada je dolžna dajati naplačila za stanovanja, da se nižjim slojem omogoči dobiti cenejše stanovanje, ker kakor je'sedaj, je preprosti družini nemogoče plačevati visoke cene za stanovanje ali pa priti do svojega lastnega stanovanja. Sprejeta je bila resolucija v kateri se obsoja predsednika province Queebec, Duplessisa radi njegovega proti delavskega zadržanja in vmešavanje v posle organiziranega delavstva. V resoluciji je izražena solidarnost vseh Unij ki so vključene v CCL napram premogarjem Nove Scotije in New Brunswick-a, ter jim je obljubljena vsa pomoč. Izbran je bil tudi posebni odbor za sodelovanje z vsemi ostalimi unijami v Kanadi, ki bo imel posebni namen pobijati plemensko in versko mržnjo. Ob otvoritvi Kongresa je zbrane goste in delegate slovanskih držav pozdravil v imenu vlade in narodov Jugoslavije maršal Jugoslavije — Josip Broz — Tito. Ob sami prisotnosti maršala Jugoslavije se je razlegalo po dvorani nepopisno odobravanje in klici jugoslovanskim narodom, vodstvu in maršalu Titu. Pozdravljajoč Drugi Vse-Slovanski Kongres (Prvi po osvobojen ju) je maršal Tito podčrtal o-gromno važnost Drugega Vse-slovanskega Kongresa, rekoč: "da je slovanska solidarnost važno dejstvo v današnjih, časih. Enotnost in solidarnost slovanskih narodov je velik doprinos svobodi slovanskih narodov, miru in demokraciji v svetu", je rekel maršal Tito. Pozdrav maršala Tita je še enkrat provzročil burne ovacije in klice, enotnosti in solidarnosti slovanskim narodom. General Gundorov, predsednik Vse-slovanskega odbora v Moskvi je podčrtal v svojem pozdravnem govoru velike žrtve, katere so' slovanski narodi doprinesli v borbi proti fašizmu in za mir po celem svetu. Istotako je general Gundorov izrekel spoštovanje in priznanje jugoslovanskim narodom in vojski. Poleg generala Gundorova so govorili tudi drugi razni zastopniki slovanskih držav, ki so na enaki način poudarjali velike doprinose slovanskih narodov v minuli vojni in potrebo kar mogoče tesnejšo enotnost in solidarnost vseh slovanskih narodov, kot na-daljni doprinos miru in varnosti v svetu Vse-slovanski odbor iz Moskve je zastopan z dvajsetimi delegati. Predsednik delegacije je general Gundorov. Razen njega so v delegaciji še: Rektor leningrajskega vseučilišča, ...Vo'znesen-ski, Djeržavin in Grakov, profesor Dr. Višnjevski, maršal Tolbuhin, ukrajinski pisatelji; Kornejčuk in Rilski; vodja ukrajinskih partizanov Lovpak; Aleksandrovskaja in metropolit Nikolaj Kuricky. SPREJEM KANADSKO-SLO-VANSKE DELEGACIJE Delegacija kanadskih Slovanov je dospela v Jugoslavijo v soboto 7. decembra. V Trstu je bila delegacija sprejeta po zastopnikih jugoslovanske armade in se je nato v spremstvu dveh jugoslovanskih častnikov napotila proti Ljubljani. Železniški voz v katerem se je vozila naša delegacija je imel velik napis, ki se je glasil: Delegacija Slovanov iz Kanade". Na kolodvoru v Ljubljani je bi- la delegacija sprejeta po veliki množici naroda in zastopniki slovenske vlade. Burno pozdravljanje in klici slovenski solidarnosti je spremljalo našo delegacijo v Ljubljani. Bili so gosti slovenske vlade in v posebnih automobilih so si ogledali mesto in okolico. Po odhodu iz Ljubljane so delegacijo ustavili v Zagrebu, kjer jim je bil istotako prirejen slavnostni sprejem na kolodvoru v prisotnosti ogromne množice ljudstva, zastopnikov raznih organizacij in zastopnikih hrvatske vlade. Zagrebški kolodvor je bil oza-ljšan s cvetjem in raznimi gesli. Na belgrajskem kolodvoru so delegacijo sprejeli zastopniki srbske vlade, zastopniki slovanskega odbora, zvezne vlade in ogromna množica ljudi. Na licu mesta so bili tudi razni časnikarski zastopniki in poročevalci raznih prosvetnih organizacij, sindikalnega po-kreta in mladine. Tisku je slovanska delegacija iz Kanade dala obširen intervju. Vse belgrajsKO časopisje je prineslo izjave in slike ter ob enem pozdravilo prihod ............- Ameriško-slovanske delegacije. Delegacijo iz Združenih Držav osem članov vodi sodnik Bubanj iz St. Louis-a. Kanadska delegacija se je nastanila v hotelu Moskva v Beogradu. Urednik ukrajinsnega dnevnika iz Winipega M. Shatulski je izbran v prezidium Kongresa. Zahvaljujoč se s posebnim spoštovanjem, je tov. Shatulski rekel: "da so Slovani v Kanadi, kakoV sestavni del kanadskega naro'da doprinesli mnogo v vojnih naporih in borbi proti skupnemu sovražniku." Završujoč svoj pozdrav je tov. Shatulski rekel: "BoViti se hočemo za utrjevanje miru in lepšega razumevanja slovanskih narodov z vsemi drugimi demokratičnimi narodi sveta." Poleg Shatulskega, so Kongres do sedaj pozdravili, tov. Okuleje-vič, od strani Federacije Kanadskih Rusov, in John Weir od strani Ukrajincev. Po celi državi vlada veliko navdušenje. Drugemu Vse-slovan-skemu Kongresu prihajajo številni brzojavni pozdravi iz raznih držav in od raznih slovanskih skupin. Med ostalimi so dospeli tudi brojavi od strani Zveze Kanadskih Slovencev in Edinosti, Novosti in Saveza Kanadskih Hrvatov in od strani Srbskega Glasnika in Saveza Kanadskih Srbov. Makedonski in Jugoslovanski državnik ter borec pride dne 15 decembra v Toronto. Dimitrij Vlahov spada med naj-priljubljenej.se in najodličnejše zastopnike ne samo makedonskega naroda ampak naroda cele F. L. R. Jugoslavije. On je rojen 8. novembra 1878 leta v Kukušu v Egejski Makedoniji v mestu ka- Grčija sama provocira Atene: — Grčija, katera je pred Albanske čete pomagajo kratkem obdolžila tri severne so-j partizanom v borbi proti NAPAD NA UNIJO TEKSTILNIH DELAVCEV V MONTREALU Montreal: — Provincijalno sodišče je zaslišavalo predsednika "United Textile Workers" unije R. K. Rowley-a in ga spoznalo "krivcem". Obsodba se bo izrekla 16. decembra. R. K. Rovley je obtožen za "nezakonito zbiranje" in "ščuvanje" na "prevrat", za časa stavke tex-tilnih delavcev v Montrealu in Velleyfield, Queebec. Lokalno časopisje ga že sedaj obsoja, še pred-no se je izrekla sodba od sodnika, na dve leti težke ječe. Res čudna stvar v provinci Quebec. Obtožba je zverižena. Predsednika unije se obremenjuje, ker je v času policijskega napada na sta-vkarje bila prozvročena škoda do-tični tovarni od 5 do 6 tisoč dolarjev. Ta dogodek se je odigral v Velleyfield, ko je bila za časa stavke napravljena provokacija, katera je dala mestni in provincijalni policiji vzrok za napad na stavkarje. sede Jugoslavijo, Bulgarijo in Albanijo, da pomagajo grškim partizanom v borbi proti grški reakcijonarni vladi, je poslala kakor je poročano iz Aten močna ojačanja na severno mejo v pomoč obmejnim "stražam" in za hajke proti tamošnjemu prebivalstvu, katero ne more dalje mirno prenašati terorja grškega reakcionarnega državnega režima. Armadno poročilo z dnem 9. decembra javlja, da je bilo poslanih na Grško-Turško mejo 7 divizij vojske, da zavarujejo ceste in železnice, katere vežejo Grčijo z Turško. Zadnje čase so se v teh krajih boji med vladinimi četami in prebivalstvom zelo poostrili. Dejstvo, da se boji vrše na Gr-ško-Turški meji, oziroma v okolici turške meje pobijajo vsa lažnji-va natolcevanja grške reakcije da grškim grškim vladnim četam. Radio Moskva je poročal, da je Albanska vlada uradno zanikala lažnjiva poročila grških reakcionarnih krogov da se albanske čete udeležujejo bojev na strani grških guerilskih odelkov. Takšna obrekovalna poročila služijo j^-ški reakciji, da zakrije, številne izzivalne napade na Albansko ozemlje, fašistični teror v Grčiji in opraviči prisotnost tujih čet v deželi. (Vel. Britanija ima še vedno svoje čete v Grčiji). ^ Iz Belgrada 9. decembra poroča (AP) poročevalec, ki je na potu na Grško mejo, da je cesta iz Skoplja okrog 70 milj južno-vzhodno od tega mesta proti Dje-vdjeliji blizu grške meje zaprta za promet vsled težkih bojev, kateri se vrše blizu Djevdjelija. Poročilo ni uradno potrjeno. Djevdjelija je okrog dve milji v Jugoslaviji. VELIKA ZMAGA DELAVCEV V HAMILTONU DIMITRIJ VLAHOV, podpredsednik vlade F. L. R. J., in predsednik Narodne Fronte Makedonije. tero je dalo še enega velikega makedonskega narodnega bojevnika — Goca Delčeva, Ljudsko šolo je obiskaval v Kukušu a gimnazijo . v Solunu in y. Sofiji. Vseučeliško izobrazbo je dovršil v Bernu, Švica, kjer je študiral kemijo. Po dovršenih študijah je bil nastavljen za profesorja v Solunu. še v njegovi zgodnji mladosti je Dimitrij Vlahov, kakor sin tepta-nega makedonskega naroda, občutil vso težo tujskega podjarmlje-nja in se je odločil, da bo vse svoje moči posvetil osvobojenju svoje domovine Makedonije in svojega dragega makedonskega naroda. Že leta 1898 se je priključil makedonskemu revolucijonarnemu pokretu, katerega je vodil Goca Delcev. V gibanju se je izkazal kot neumorni delavec, s smelostjo in inteligenco in je kaj kmalu postal član Centralnega Odbora Makedonske Revolucijonarne Organizacije. Kakor tak je aktivno sodeloval pri organiziranju slavnega Ilidentskega upora proti Turkom 1903. leta. Ko je bil upor najbrutalneje zadušen v ognju in krvi je bil Dimitrij Vlahov 1904 leta ujet od turških oblasti skupaj s stotinami makedonskih rodoljubov in obsojen v ječo. Vendar ne neuspeh prvega upo- Zmaga Narodne Fronte na Koroškem V Hamiltonu so v preteklih volitvah 9. decembra delavci Hamil-tona izvojevali veliko zmago. Po poročilih katera še niso popolna so iz volilne borbe zmagonosno izšli naslednji kandidati kateri so bili podpirani po delavcih: Sam Lawrence kandidat sedaj župan mesta Hamiltona je dobil 37.954 glasov. Njegov nasprotnik, pa je dobil le 26.359 glasov. Torej je bil Sam Lawrence, ki je bil župan tudi za preteklo leto in se je posebno izkazal za časa stavke v Hamiltonu izvoljen z ogromno večino glasov. Istotako je zmagala tudi poznana delavska bojevnica Helen Anderson kandidattinja v Nadzorni odbor mesta, (Board of Control). Zavednosti delavcev se je zahva-V imenu Zveze Kanadskih Slo- liti, da se na tako važno mesto vencev in lista "Edinosti", poši- postavi človeka, kakor je Helen Anderson, katera je dobila za to velevažno mesto 24.568 glasov. Poleg nje so bili na to mesto iz- Pozdrav Vse-Slovan-skemu kongresu Vse-Slovanski Kongres Beograd, Jugoslavija. Celovec: — Koroškim Slovencem je povrnjena imovina, katero so jim zaplenili nacisti. Istotako je povrnjena imovina "Slovenske Zadružne Zveze v Celovcu. Kot posledica tega, Osvobodilna Fronta slovenske Koroške izjavlja, da je v marcu tega leta deželna vlada sprejela načelni odlok v zvezi obnavljanja slovenskih zadrug na koroškem in zavrgla bivše nared-be gestapa po katerih je bila Zadružna Zveza razpuščena. Sprejeti odlok deželne vlade Koroške pa se še vedno ne izpolnjuje. ra, ne preganjanje, ne ječe, niso uklonile duh Dimitrija Vlahova. Nasprotno, po izhodu na svobodo iz ječe, je še drzneje delal med Makedonci na prebujenju narodne zavesti in na organiziranju odpora proti nasilnemu turškemu režimu. Radi tega njegovega neustrašenega stava, je dosegel veliko priljubljenost od makedonskega naroda. Poleg Makedoncev so tudi Grki vzljubili tega častitega narodnega bojevnika. Na volitvah 1908. leta, je bil Vlahov izvoljen za narodnega poslanca v Turški parlament. Njegovi govori v katerih je zahteval samoodločite/ makedonskega naroda so še vedno poznani. Predlagal je upostavitev balkanske Federacije, katera bi vključila vse balkanske narode vključno Turčijo, v kateri naj bi imel makedonski narod popolno enakopravnost, kakor tudi ostali balkanski narodi. No, Vlahov se v svoji borbi ni zaustavil samo v zahtevanju narodne svobode, makedonskega naroda. Razumevajoč, da je narodno vprašanje v temenu kmečko vprašanje, je Vlahov zahteval mere za rešenje kmečkega in agrarnega vprašanja. Poznani so njegovi govori v turškem parlamentu, v katerih je zahteval vpeljavo modernega delavskega zakonodajstva. Zaradi njegovega naprednega mišljenja po vseh teh vprašanjih, so ga imenovali prvega socijalista v turškem parlamentu. V parlamentu je iz napredne skupine poslancev raznih narodnosti obrazovs! l upino za Balkansko Federac' Po Balkanski vojni 1912 i« 1913. leta v katerem je bila Turčija pognana na najzahodnejši del Balkanskega polotoka, se položaj makedonskega naroda ni mnogo spremenil. Delujoč v onem delu Makedonije, kateri je po balkanski vojni pripadel Grčiji, je Vlahov nadaljeval s svojim delom za svobodo makedonskega naroda-Radi tega je bil leta 1913 aretiran od grških oblasti in pregnan iz Grčije. Odšel je v Bolgarijo, od kjer je nadaljeval s svojo borbo. V tedanji Bolgariji v kateri so vladali proti narodni režimi dinastije Koburga, Vlahov — narodni borec, demokrat in naprednjak se je moral neizogibno spreti z reakcijonarno politiko vlastodrž-cev. V Bolgariji je držal najožje vezi in sodelovanje z progresivnimi in resnično demokratičnimi ljudmi, radi česar je prišel v spor z protiljudskim režimom. Zato je moral zapustiti Bolgarsko in se podati v emigracijo. Dimitrij Vlahov podpredsednik vlade F.L.R. Jugoslavije in predsednik Narodne Fronte Makedonije bo govoril v nedeljo 15. decembra v Massey Halli, Toronto. ljamo najtoplejše pozdrave Druge mu Vse-Slovanskemu Kongresu z željo za popolni uspeh v delu in namenu utrditi jekleno solidarnost med slovanskimi narodi, ki je potrebna za ohranitev miru za vse narode sveta. Posebni pozdrav našemu zastopniku J. Matešiču in ostali delegaciji iz Kanade; Naj živi Slovanska solidarnost in solidarnost z vsemi miroljubnimi narodi sveta. Skupno naprej za uničenje vseh ostankov fašizma! ........Ludvik Troha, tajnik Jože Smrke, urednik voljeni še trije drugi kandidati; Nora-Frances Henderson, Andrew H. Frame 24,349, Hugh Mclntyre, 23,146 glasov. V mestni odbor je bil izvoljen delavski kandidat v sedmem okraju (Ward 7) Peter Dunlop, kateri je dobil največ glasov v tem okraju in sicer 2.991 glasov. Delavci Hamiltona so pokazali, da znajo ceniti ljudi kateri so stali trdno na njihovi strani ob času stavke, častitamo zavednosti delavcev v Hamiltonu! Premogarji se vračajo na delo Washington: — 400.000 stavku-joših premogarjev se vračajo na delo na posebno zahtevo svojega voditelja John Lewisa. Med premogarji in lastniki rudnikov je prišlo do sporazuma, da se bodo pogajanja nadaljevala, čim se rudarji vrnejo na delo. Pogajanja se bodo nadaljevala in premogarji se vračajo na delo pod pogojem, če bi ne prišlo do sporazuma, bodo na spomlad zopet zastavkali. * Opozarja na novega "Hitlerja" v Nemčiji - "Pravda" Moskva 9. dec. (AP) Politični komentator David Zaslavski opozarja v "Pravdi" da se ustvarja novi "Hitler" za Nemčijo v osebi Kurt Schumacher, voditelja So-cijalnih Demokratov v zahodnji coni Nemčije. Dr. Schumacher, predsednik izvršnega organa te stranke, se je nahaial v Angliji na povabilo-"Delavske Stranke' (Labor party), kjer je držal govore ter obiskoval vojne ujetnike po taboriščih. Zaslavski je rekel; "reakcija se zbira okrog Schumacherja, da pripravi temelje "novi nemški demokraciji". Praznovanje v Londonu je značilnega značaja. Mi vidimo, da se ustvarja novi "vodja" za Nemčijo. On se ustvarja na predvečer mednarodnih diskusij o nemškem problemu in se oblikuje takoj po sklenitvi pogodbe za ekonomično združenje Ameriške in Britanske okupacijske cone. Ta pogodba je bila sklenjena med državnim tajnikom Z. D. J. F. Byrnes-om in zunanjim ministrom Vel. Britanije, Ernest Be-vin-om v New Yorku zadnji teden. 1) EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language