domoljub Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljubne. - Telefon 2°5-49. Prostor ene drobne vrstite v inseratnero de!u eiane 10 Din - Naročnina Stane W Din za eelo leto, za inozemstvo hO Din. Posamezna številka I Din inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba« - telefon 29-92 Na naši zemlji je ogromno število najrazličnejših narodov. Koliko je pa tudi število takih, ki so bili in jih ni več! Zakaj jih ni več? Predolg bi bil odgovor ua to vprašanje. Toliko pa lahko z mirno vestjo napišemo, da zavednih narodov ni mogoče pritiskati k tlom, Mevžastih narodov, ki nimajo sami vase nobene vere, pa zgodovina ae trpi. Prej ali sloj se izgube v svetovnem morju drugih narodov. Zavednost pa ne obstoji v tem, da bi druge narode prezirali, da zasmehujemo njihove šege in navade, da skušamo maloštevilne narode uničiti in izpodriniti s ten. da oviramo njih šolstvo in njih kulturo. Tako dela narodna ošabnost, saiiiopašiiost, nikdar pa ne zavednost. Narodna zavednost obstoji v delu za narod. Za narod pa lahko dela kmet nu polju, delavec v tovarni, obrturk v svojem obratu in uradnik v svojem delokrogu. Vsak človek lahko po svojih močeh dela za svoj narod. Dvigati narodove vrline, zatirati njegove slabosti, skrbeti za narodovo blagostanje, čuvati narodu vero in zdravje, vse to je odlično delo narodne samozavesti. Spoštujmo svoje narodne delavce, voditelje, pesnike, pisatelje. Ne sramujmo se našega Prešerna, cenimo delo velikega Slomšeka, naš ponos je nedosežni Baraga, klanjnjmo .se duhu organizatorja Kreka in in iu... Kdo bi naštel vse naše velike, spoštovanja in nesmrtnosti vredne može! V tem obstoji velik pomen Plečnikovega uačrta: grobišče pri nv. Krištofu naj se ne zazida, ampak naj postane naše narodno svetišče, velika pozornicn naših za narod delujočih, trpečih, umrlih mož. Ne zametujmo svojih narodnih navad in običajev. Čim bolj prodira »kultura« med narod, tem bolj izginjajo naši uarodui običaji. Sramujemo se jih. Pozabljamo jih. Neumni se nam zde. In niti ne čutimo, koliko narodove poezije je v njih. Naše narodne svetinje so, ki »padajo v življenje našega ljudstva, ne samo v muzej med starine ali v knjigo med spomine. Narodno zaveden človek se bo vedno in povsod posluževal svojega materinega jezika. Nekateri se radi postavljajo s tujim jezikom; vzbuditi hočejo pozornost nase. Sraka s pavo-vam perjem je talk človeik. Drugi namenoma govore tuj jezik,'češ, lahko govorim, kar hočem g svojim znancem, rojakom, okoli stoječi me nič ne razumejo. Skrajno žaljivo vedenje. Če nočeš, da bi te ljudje razumeli, kar govoriš, je bolje, da molčiš. V domačo govorico m boš brez, potrebe štulil tujih izkvarjenih izrazov, V tujem jeziku bož govoril le s tujci, če ga boš znal seveda. Tako bos pokazat, da spoštuješ svojo materino besedo uad vse, tujo je-Riko pa ceniš, nič jih ne sovražiš, nič ne za-merjaS tujcu, če poskuša govoriti svoi materin zavesi jeoik. Tako bi prišlo počasi do tega, da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Naše misijonarje poglejmo. V tujini tujim narodom vejejo seme božje besede. Vse delajo kakor bi bili sinovi tistega naroda, med katerim žive. Ali ni bil Slovenec Baraga med Indijanci Indijanec? Svoje materine besede pa tudi ne pozabijo. Svojim domačim in svojim rojakom pa pišejo v besedi, ki so jo govorili v svoji domovini. V kakšnem jeziku nam je isti Baraga delil svojo »Dušno pašo«, ali podaril »Zlata jabolka«? Naš Gospod Jezus Kristus je l»ii kot človek sin maloštevilnega judovskega naroda. Govoril je aramejski jezik, kakor ga je govorila takrat njegova domovina. In nič se ni sramoval biti sin tega naroda, če bi bila prav njegova beseda morebiti bolj vplivna, ko bi se bil rodil kot otrok izobraženega grškega naroda ali kot član dosti številnejših Kitajcev. Kaj pravite, če ni prišel naš Gospod namenoma na svet med maloštevilnim narodom? Če ne zato, da nas je učil tudi maloštevilne jeziike ceo/iti in spoštovati, drugih pa ne prezirati. Dober narodno zaveden odgovor je dala svetovnoznaua svetnica, lurška Bernardka. j Vprašali so jo, kako je Marija z njo govorila: ali v lepi francoščini, kakršno pišejo po knjigah in jo uče po šolah, ali je govorila z njo v ; narečju, kakršno govore lam pod Pireneji. : Hernardka je izjavila, da je govorila z njo i njenem domačem narečju. Pa ji je nekdo oči tal: >Nisi povedala resnice, ljuba moja! Bet in Marija ne razumela tvojega narečja in ne znat« tega grdega jezika.« Pa je Benv.irdlka prav dobro povedala: »Če bi Bog in Marija ne znala tega jezika, gosp«!, kako naj bi ga pa U»i znali? Če bi ga onadva ne razumela, kdo bo pa nam dal zmožnost, da ga razumemo!« In Bernardka ni spadala v vrste francoskega razumništva, bila je skromna hribovska pa stirica. Samo še eno željo naj pripišem: Bog obudi tudi našemu narodu dovolj narodne zaveti nosti. Ne na kom^udo, kakor jo mu hočejo ne kateri vcepiti, ampak iz prepričanja in iz spe | štovanja do materine besede. Gospodarstvo im politika O gospodarskih križih in težavah, ki tarejo že več let naše slovensko ljudstvo, zlasti pa našega kmeta, smo.na tem mestu že ponovno razpravljali. To je tudi čisto razumljivo, kajti gospodarska, beda prevpije vsa druga vprašanja. Človek je dovzeten za razna kulturna, narodna in druga vprašanja šele tedaj, če zvečer ve, da bo imel naslednji dan vsaj košček hruha in streho nad glavo. Pri tem osredotočenju vse pozornosti na gospodarska vprašanja greimo pa pogosto vendarle precej predaleč. Le premnogi se namreč vse premalo zavedajo, v kako veliki odvisnosti so gospodarska vprašanja od drugih vprašanj in kak vpliv imajo n. pr. politika, prosveta in druge take reči tudi na gospodarstvo. Da, še več: gospodarsko napredovanje ali propadanje pogosto ni prav nič drugega kot le naraven sad in posledica dobre ali slabe politike, zadostne ali pomanjkljive izobiazbe itd. Tudi v V posebno tesni zvezi z gospodarstvom je politika, v tako tesni, da si enega brez drugega sploh misliti ne moremo. Velik del političnih vprašanj je namreč izrazito gospodarskega značaja, na drugi strani je pa gospodarsko napredovanje brez dobre politike sploh nemogoče. Malo razuma in uvidevnosti kažejo zato taki ijudje, ki nekako vzvišeno izjavljajo, da se zanimajo le za gospodarstvo, a politika jih ne briga. Podobni so gospodinjam, ki bi trdile, da jih briga le kruh, ne pa moka. Še manj razuma pa kaže tisti, ki zaradi trenutne majhne gospodarske ugodnosti zataji svoje politično prepričanje. Samo en primer. ki ga je pisec teh vrstic doživel sam v krogu svojih najožjih znancev: Bile so občinske volitve. Mlad, precej zadolžen kmetiški gospodar je dobro vedel, da so bili dotedanji voditelji občine zanič. Tro šili so denar za nepotrebne stvari, nagajali in ovirali vse pametne in dobre ustanove, uganjali so najbolj nesramna nasiistva in proti-zakonitosti, a njih politični voditelji in zaščitniki so zastopali v parlamentu nazore, ki so bili v odločno škodo ljudstvu. Vse to je ta gospodar dobro vedel, zato je ob vsaki priliki v zasebnih razgovorih tudi ostro obsojal vladajoče občinske mogotce, a ko so prišle volitve, jih je pa šel vendarle tudi — sam volit. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je v zadregi menca! in se izgovarjal, da je zadolžen, da bi dotedanji gospodarji zmagali tudi brez njegovega glasu, a da bi mu ne dali pri občini nobenega zaslužka, če bi glasoval proti njim. Mož je namreč navadno vsako jesen prodal nekaj kubičnih metrov gramoza za tamoSnje ceste. A da bo stvar še lepša, zadolžen je bil pri hranilnici, ki so jo imeli v rokah tisti, proti katerim je pri volitvah glasoval. Kaj naj rečemo o takem »možu«? Odgovor je kratek — šlapa. Res je, da je mož zaslužil vsako jesen par stotakov za gramoz, ni pa pomislil na to, da je stranka, za katero |e proti svojemu prepričanju glasoval, s svojo ljudsko politiko zakrivila vso gospodarsko bedo iu propast zadnjih let. Stranka, za katero je proti svojemu prepričanju glasoval, je izglasovala v parlamentu vse nepravične davčna ia A-i« fauažac tak«n t x uuU m »J beteia posk:Sf.. se: tt«iiK9> arraa. k*r ." .JUTai4 al. tsi rriir jrapevatrsi« caačan M kuK-tSsici jo: iar»i.» :fW2«a, d^N. pr.saertac c it.jjarsti'.->- rci tac pairriee v s.«:. Milnaro« ržraS fcjAjiv m u sa*iRr*rr» rt s ir.vtrt: jE-ivE^ž- uant sneštn if&ntj? » EUEateStva pnr V-st f.isp^aamki t:rr..M prsuacc-^ srs-nc* a: pafcriim ?t s» sens.- :r. S* vete r~-.':rr ■1 MErti nnV juspaaertia po&ak«. Z^rjč.-Hi šeifjcr^«.« rw.rc Scitrit—Sekti Ie f-"-j^ocjiSMca erignui vs,- ^.-miir 3 N- -ugrtm.ti ifarjoaErikih t«- Si?- T-est: ■ \rsrrža» rzjjtisu pnftjk« rs&ir,i .f jvMTrinisSi aeimauir ft«Bit EJtšuš že-»trsui £4vwa.-v 2 »inia v« hrej Vs- ■trrvfi * tnkf j.if»itr-ti» rwjD.-f.x-E. Fa»-k.- w rjii »s« št.vLjirri sivina pjhai ŠCfft *frxt VtCTD.- 5! .--Ti 3: tarasesa smt Zf i.T-r.nr -m. £i s.- se i rriiK" :< stss-Z px. z 3o£az t Eirv»i 0-rnss.k.: .i. Titri vs.-*: fct«. S-...- u ni ; esaru n »n asopoet imrl^s-jt .rrno.-isn "»e n kji>. .-m.- pocp*--ir* ioBctiscrt (4 s. Ia j>.-c:t3hix s&očc M liE.Tt-lstTiii «-o»- t.a. Ei t-isspmiairsti ustt nima ■ i ti. r j/trir*-. * M jiriT a«]-; i cois« ima- žx'c<«b ČIS, S-« w»ioiu * :•««ste-čk-sci tri^ir rt ict.tr a 4.t «« i,- n jrf^a r* "- I1TTM 7T i, t, tansra -aock. * sti-rsaiEŠ. rvt^ i latrK-Trat « iiot "zor. 2>_xr>.iawmu. HD BH; «£ iciicit*. r.-tlaka si_u skits zl « ue^ht SSMT: lOKBMtcjt H ir» »k TiiiTijErrfiiasBi u pasajstac. pathiaru itrn.--i. .tu, sinu isii i a. tataect v t in* »duihiai mir. ni-t-aua na^rr ; rr um,.- znit-i ur: utm -a»£» ž—> i r-vra>t ŠJC«. u« rinuM- ut flb3Ž3ijrot ADtCit* a M f.-aai.-iat.t:^ Si.uri m; namisi atrruiii-fii JU T.»J ajir. Bmnšii«rii mnaritin-u t_ M =t ttas..' M T. Tiast,-« f r>'.n: rrrt^st-sb ».-»iu jvrnuijiiir i r^jrart-*;. 51- tei isac Sun« fuiiriat ia s.-- ujj. ui-f-i jr- RM»čt-st: jii.nttt.Ta v«i 0111: m njimut rt *w Ssrr-fc iar. stšrt-fetmfM« »čcici-n-iji-. "Ota. r-i r >:ČC>J- thit aa i, jraa» jvibc vej««« 7* T*-'3'-^ ; * * s>,->fiias s ijk«. usrstaii tir-saii itcis-i j. t RAZGLED PO SVETV utrjir tciMAjmammmmammKmaammaammfi^^^^^^^ ■m..—..- ^ffjHam^ Mussolini o poslanstva Avstrije y >} d lu. pri-'*«- .ti^ofž. vs»dr: V:-f d»!jS Enat o tv-sa.v. ' i*:«*® vi .rr.i Avstrija. Mods mtjt;^- f- ; r.i v., fc ne M »■e-tivai arisi? JU M šr«T»i rje-nesi prrU.ja> >i i* drli-a. 1 *-..« - »fr >: >f x r-i~:> « je fnsio prav. ee fc- V.V.B.- C č-ri x ».Kovif ATSinja hm a »i n .f® osem'?! trxv. fcr. ;ra^t en ,a V Atafrifi se «refcjrjo vsrfsjajoSe mlade tu.Hure pod' nerskih irpoj>jJnje™*le. Tretje po^iaaati« Avstr.jr je v LjeneaD kasolišlvu. Avstrija bodi nekaka fcaioJižk* trdi: ja v» rj.e-1 Derrsiini pro. :e?saatisn. a> fcbod&iiB j-rav^avjea. av. firijt naj branj katoiik- o prefitv-icje m flilj bkisL da *« HB1 B >f»«naiala in pripravijatia a* Kj^jg kaiiitf e.. KATOLIŠKA CERKEV f Doid i a*:« jt u- p*i fjšif 2-ča: v i-mc^u. t i-.:* Anpsjesta. kjer >: mak1*-.*- zjr Li vat t>eiet ;ti t '».iistiei). k: .»r .-sK -eo. afs - je*xit Te fsvijt pr: t-jkn. aaf J- iti V sc-bi. sjer Ci.it - tač f»«; .-mpe-tv i., fs je «b šf "-t.4.? Jtrie. -i pregtjsj&l čs- čzi x> j«.<4 Cn-isi't. — Sai-s-aaj v &«r. KSJra. sru^T- i a? isic«ii izi* i »i. tt ire-f — Ai •:■;• c<'trti-» lattl-t«f jf fnsT-r-di* < čx. 5- T;v Ci«a ' Vmr.Ji ai FiCT-eniL — Ot T-nllt: 4» LnEft. c^-hi^t mesti .-^fc>ahJKr.f:£« ?V-r. t—Č. ari a;: -t-.;- c-t :»iii—t-» — ,".fcjt.:iiifii_ t J_na, j« ri r.. nt su.-^-jsk if-cfct f as tTK>ejm matspr-jet. j?s.i_r3«F-fr* •^3.1 — ; Si4f lajaema c je i£ wL icrjK sr.i?« mnsirai waa®jaatMr » siMr T triii r « t* T>sjc pr-. srrStit nsšn.. saia. juhibbc: Tcedsmft j» je- ft«^ ti so: i J* Trofeji čr smicjfa kšašt. — ?*f»>2"n srjmirt« ftow*asK* r^jsrti pmpA r-.it i nn iruiif-T"ii:- fosatrS t T^jfCn-n fcnpt T fijitdrfaii — V—1 tseiieiici. feafs^i. scrsčTt: ti.-i:il- ŠBE T r»!llilKtf*®šr; Jncssirrl — T;[_ trčenje *tr*it s^-jHpt fcatsSSS-^ aSHsSiric: * STAL! J A fto™****} nmikmma t» fempntesiL it hne^vAnp* tan^ to. » t »možu fMC««i£. * k Aietsnašai jnnajc,- rijt j.-:c nutoaatnji bmjuhm ix csra^ — 9K« isasanuat HJjiiwici«. t K » thjiu- awffi a w«smst! ne-Tt.. h s««^,, sns«. sxr » p »creki ibueeL i « u ia«« prsOha iu 31. ai « w »t-a^u w»«mi iB^-un,, IeW,t T^ M nn- jaa^.^ t-.jrfs anoaa^.,,. « ^ 5 * - , w ^ ; ^ T iMnr sKafc a je a®^ J-rauat-ia. m i» x nU iT ^ a & 11 j*™"r"® * ^ v s«i> pr: B-isl:ici je prišel :t fetraarji a > g. i>ar«-. »iiLL.,. . di^e. cij v Stirja pri Ma*.*-.}! — V Komi^ ta Si riu a, vetoai itiljjmtčam u odraste. — Poticijtla vfK-ioji. ti »edi taj k&Lfa^ciji, j« dor.ii icpaik in de-aa g. Ak^jtij Kraietee» Hruiici ,reit.i prTvj&dja). — V £.Lucije je u i« t*, s utb aaduf.tesj Ftaai Tratnik. ' še tr^«-*: kt de * v Cr:.ta rr. ta sad lcr.;j lajii »o j v ""B£«rškfcri uipaifa H-i.pt iuitčii-4. -.1» pi ka ia ujjE i< Irauis. — V b-ran pri , Pti.iii ft aakii 74 ^-uu star., ač* od lial jtisot aslre.jtie^a \ r AMERIKA__ t Eareei T Cšira>i je w»iai=rl» Mariji Kkfi-rt* 11 feli-ire tare pr. Sreiscf it Do-— V Tfec-taf W. je ir.:! 68 let t. ? tsix a na Gert&ea. - V Ft-rr h jf aea-jl &S )«ai Grw»>r Deato 2 pn itr ji — ¥ Foml C/j2,.p af- ^ J^Bi FmA S-?* ti od & Lff^fTint rt- Taafajri — V Iak^tm MiBM «JeCseca Asdreja Šuštarji a j pr*ppaH T" n Ifinv a« Potenj-scnir. — T Cfrr jf apnasal KOM *>• iisr « mate Asi«? H Bsrcrcv*. -" >anr,:.iii 31 j. ® >tsi frank tntflr a prt" Sj«kem V La Salie jt osf je-vaše. rras «>5«t»fms Ai^jc.^ Be-DfBir- 2 1» vn Ki6ml — V Br Jt S5 V4s; rr Euiifc- a wrs Kawak« — V Se« Čast* rt w natrka » leo» teitto i* "i.Mttftitan«* krita pri Cs^rt — V E wtrio» BANKA BARUCH H. 1»? &MCT. !NH19 {f*) ^»•MBiSa «annr luffoatavliO it.t n j^. AaeiTJfK '"=ra 4 V« p«Mi«e Ht^i-TS-MJ^K-i'' E-.fi: * tmur-u n anrt mm airitOa *.» nri» r»i»* »» Ste« jjssBHKMf „ fflt i««*«* %t a,i,Tf'vl J«fiti«Bie h-fKT.^tea saj, fci Misli na to: zobni kamen škoduje! Pred t®m varuj® KALODONT P R O TI Z O BN EMU KAMNU Argentini »ta se poročila Alojz Ušaj iz CrniC v Vipavski dolini in Amalija UrbančiC. — V Chicagi je 4« letni Jurij Tomšič obstrelil gvojo 86 let staro ženo Terezijo, nakar je ustrelil 9el>e. Žena je bila v blagoslovljenem stanju. Hudo ranjeno so pripeljali v bolnišnico, kjer je drugi dan umrla, potem, ko je porodila mrtvega otroka. — V Milwaukee so odšli v večnost: 59letni Leo Jereb, doma iz postojnske okolice, 66 letna Marija BarhoriC it, Ško-cijana na Dolenjskem, 82 letna Marija Seku-lič in 39 letna Marija Remic, roj. Juvan iz Ljubnega v Savinjski dolini. — V Chicagi je umrla 59 letna Marija Pustavrh z Vrhnike. — V Denverju Colo. je preminul Anton Debelak, doma iz vasi Retje pri Velikih Laščah. — V Des Moines Iowa je odšel v večnost 50-letni Frank Galantin iz okolice Celja. — V Albin lowa so našli mrtvega Franka Rožanca iz Mar-tinjaka pri Cerknici. — V Chicagi 111. »o pokopali 56 letno Ivano Šolar. roj. Ribnikar iz Tržiča na Gorenjskem. — V Clintonu Jud. je izdihnil 52 letni Alojz Lipovšeh iz Podlipovca. - V Spring Ca,nyon Utak je bil ubit rudar 51 letni Nik. Kulaj od Sv. Nedelje ua Gorjancih. — V Franklin Kansas je umrl nagle »mrli rojak 88 letni Janez Folkar. — V Fre-derik Colo je preminul 42 letni Janez Turšič iz Borovnice. — V Little Falls je zapustila solzno dolino Jožefa Miklavc, roj. Pirnat iz Bočne pri Gornjem gradu. — V Amhridge Pa je na veke zatisnil oči Alojz Grozdek. — V Hliiragi je umrla Ana Zunajčič. DROBNE NOVICE Sar»ka pokrajina bo dne 1. marca uradno Izročena Nemčiji. 80 m visok spomenik nameravajo postaviti Mussoliniju blizu Rima -Samo glava bo tako velika, kot trinadstropua hiša. Iz letala na poti iz Pariza v London sta skočili sestri ameriškega gen. konzula v italijanskem Napolju. Takoj mrtvi. Bojkotno gibanje proti italijanskemu blagu se je začelo po vsej Afriki. Zelo prijazno pišejo nemški listi o Abe-siniji. Reklame v radiu je prepovedala francoska vlada. Tuji delavci naj se zaposlijo r kolonijah, je sklenila francoska vlada. Število brezposelnih v Nemčiji se je letos dvignilo od 369.000 na skoraj 3 milijone. Skoraj pol milijona Din bi prišlo na vsar kega prebivalca zemlje, 6e bi bilo mogoč« dvigniti vse potopljeno zlato. Krvavi nemiri proti francoski nadvladi so bili zopet v afriškem Alžiru. Veliki viharji so divjali te dni v Holan-diji, Nemčiji, Cehoslovaški in Poljski. Potopila se je kitajska obalna ladja »Fu-lun-j«; loo ljudi pogrešajo. 3O.(K)0 m se jo dvignil r zrak 21. februarja neki balon v Moskvi. V tej višini je bilo BI stopinj C pod ničlo. Za vež kot 56 milijonov dolarjev slata jo uvozila v treh tednih Amerika iz Anglije. KAJ JE NOVEGA Jamstvo mira im reda Na proslavi obletnice kronanja papeža Pija XI. v Zagrebu je govoril tudi nadškof pomočnik dr. Alojzij Stepi nac. Med drugim j® ispregovoril sledeče pomembne stavke: »Mi katoličani smo najboljše jamstvo miru in reda v vsaki državi, pa tudi v tej. Nasprotniki uam očitajo, da mi ravnamo po nauku: Ako te kdo udari po levem licu, nastavi mu še desno. Toda mir mora sloneti na spoštovanju naših človečanskih in katoliških pravic. Mi nočemo, da postanejo iz našega naroda lutke, s kate- rimi bi se igrale vsemogoče sekte (razikolniki). Ako nasprotniki Cerkve stoje na stališču, da »mo nri nasprotniki miru in reda, jim mi odgovarjamo 8 svetim pismom: Nisem pričel, da vam prinesem mir, ampak boj. Mi v resnici vodimo boj, toda naš boj je duhovni. Ce bojujemo »e z materijalnimi sredstvi, ampak x milostjo in božjo silo. V tem je naša moč. Zato se nam nasprotniki čudijo, da smo vsak dan močnejši.c Boj Cerkve za otroka O priliki 13 letnice papeževega kronanja je imel inonakovski kardinal Faulhaber velik govor, v katerem je nastopil proti narodno-scrialistifinim poizkusom, da izginejo verske šole in jih nadomestijo šole po enotnem na-rodnosocialisttčmem receptu. »Kakšna jamstva imamo,« je kardinal dejal, »da te nove šole ne bodo dovedle do skupne nemške cerkve in do poganstva narodnega socializma. Danes ni fronta med katoličani in protestanti, marveč med krščanstvom iu poganstvom. Vlada je prepovedala protestna zborovanja katoliških staršev proti novi šoli, pisma duhovnikov na starše so bila zaplenjena, meni kot škcfu pa ne more nikdo prepovedati, da dvignem svoj svarilni glas v obrambo krščanskega otroka v Nemčiji.< Ziišien potohts Spominskih slavnosti ie v Bizoviku v zadnjih letih bilo .sicer veliko: petdesetletnica požarne brambe, obletnice raznih društev in priložnostne slovesnosti »o se kar vrstile, ali zlate poroke pa še ni bilo, 13. februar je pa postavil Bizoviku krono. Ložar Apton in njegova družica Marija rojena Kocijančič sta bila tako srečna, da sta mogla po petdesetih letih pred oltarjem ponoviti svojo zakonsko zvezo. ' 1> - Anton Ložar je vse svoje življenje modro porabil za zboljšanje svojega gospodarstva, svojim otrokom dal dobro vzgojo, in so danes vsi lepo preskrbljeni, obe hčeri na dobrih domovih omo-ženi in obdarovani z obilno družino, sin Franc pa gospodari na lepi domačiji. Pa tudi za javno ž,iv-lj®nje |e dal svoje moči. Delal je pri občini kot svetoval*!- U odbornik ori Snlalrem odboru ia ccr- kveni ključar je že dolgo vrsto let. Naročen |e vedno nn katoliška časopise in kot globokoveren mož večkrat prejema sv. obhajilo. Bog mu je tudi dal is;'edne telesne moči, hi zato je še žvr9l za dmlo in zasleduje vse časovne dogodke z izredno brihtnostjo. Bog ga ohrani !• naprej, da bo mogel prazuovati še demantno ali biserno poroko. »BOGOLJUB« je najlepši slovenski nabožni list s slikami v bakrotisku. Naslov: Ljubliana, Jugusiov. tiskarna. iz I) OMA ČE POUTIKE d 5000 pesUaakili kaadidaiar se je baje Se prijavilo »a voiitve. Ogromna večina njih kandidira na Kuti g. Jevtiča, ki bo menda imeia v vsakem okraju po dva in tudi več kandidatov. d Kot prva kaB«lid»tara v Sloveniji je bila v Celju sklenjena kanuidatura bivšega poslanca nepozabne Jugoeiov. nacionalne stranke Prekorška, ki želi biti na listi g- Jevtiča. »Prvi bodo posiednji,« stoji nekje zapisano. d Kdo bi še rad kandidiral. Kakor ču-jemo, namerava v Ljubljani kandidirati v narodno skupščino tudi g. Ivan Deriič, revizor državnih železnic. V okraju Laško namerava kandidirati g. Kudolf Juvau, uradnik ljubljanskega mestnega socialnega urada. Pri zadnjih skupščinskih volitvah sta kandidirala v tem okraju ua Živkovičevi listi g. Paviič in g. Ju-van, zmagal pa je z ogromno večino g. Paviič. d Okrog 3800 v olivnih reklamacij so violah v Ljubljani, ki 1» imela okrog 18 tisoč volivcev. d Tudi djakovski ž kol dr. Anton Akša- aiovir je prepovedal duhovnikom svoje škofije j kandidaturo na katerikoli listi. d 36 milijonov dinarjev dolgoročnega po- ■ lojila za dokončanje novega poslopja narodne akujttčme v Beigradu je dovolil upravni odbor državne hipotekarne banke gradbenemu mi- j nistrstvu. d Krvavi izgredi so bili nedavno v Sibinju. Kmetje so hoteli izsiliti oprostitev a rotira n-»ev oo priliki izgredov dne 17. februarja, /a kaj se je pri teh izgredih šlo, ne vemo. Ker je bilo ogroženo življenje komandanta orožnikov, so ti oddali v množico strele. 12 ljudi je bilo ubitih, šest pa ranjenih. Nevarno so bili ranjeni tudi 3 orožniki. d Komunistični izgredi so bili te dni tudi v Črni gori. Več ljudi ranjenih, med njimi tudi policijski stražniki. d Bivšega ministra dr. Nikolo Nikiča so v zvezi s škandalom »Našioe« zaprli. d Pri ishijasn- sledi na kozarec naravne •Franc-Josefcve« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenj« črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. DOMAČE NOVICE d Za ljubljanskega župana je vlada imenovala g. dr. Vladimirja Bavniharja, odvetnika in bivšega senatorja. s d Zopet prične obratovati dne 1. marca rudniška opekarna v Trbovljah. S tem bo zaposlenih čez poletje blizu 70 ljudi, d Za slučaj stavk« je minieter notranjih zadev sporazumno z ministrom vojske in mornarice izdal posebno naredbo. Naredba vsebuje navodila za postopek v primerni, da izbruhne stavka na železnicah, brodaretvu, na pošti, pri brzojavu ali telefonu. V smislu te naredbe lahko minister vojske odredi splošno ali delno mobilizacijo drž. nameščencev vseh kategorij in ol>eh spolov ter tudi odredi, da več časa služijo. d Pes, ki ima večjo plačo od delavca. Pri uravnavanju sveta za graditev Sibeniške gimnazije je zaposlenih preccj delavcev, katerih plača pa povečini ne presega 16 Din na dan. W 1»J TSk dalanjaka, štajerska in sploh W m A® vseh vrst, kupite pri ■■'............»i.................■■■ CEKTHAIMI ViNARH) v Ijubljanl (Na uro dobivajo 1-50 Din do 1.80 Din.) Zanimivo pa je, da ima pes, ki ponoS fe™ zemlji«« in delovno orodje, večjo plačo kakor delavci Gradbeno podjetje plačuje gospodarju za psa 18 Din na dan in še hrani ga ob lastnin stroških. d Kad 100 kg težkega divjega prašiča so ustrelili v okolici Bjelovara. d Za 36 milijonov dinarjev se pokadili v preteklem letu Sarajevčani. d Dirja raca ii ruske Moskve. Te dni je v bližini Metkoviča v Hercegovini neki kmet ustrelil divjo raco, ki je imela na nožici aluminijast obod, na katerem je vrezano: »BIOK Moskva 255S4 D< . d Najlepše in najboljše ceste v Jugoslaviji iuia vrbaska banovina. To je ugotovila posebna komisija, ki je izvršila nedavno pregled. d 50 dinarski penarejcnci ao se pojavili tudi v Celju. d Nad 15.000 ljudi je bilo nartočih pri papeževi proslavi v Zagrebu. d Porodom 700 letniee pravoslavnega svetnika sv. Save je izdal nadškof dr. Ant. Bauer okrožnico, v kateri opozarja svoje vernike, da po cerkvenih predpisih katoličan ne sme biti navzoč pri verskih svečanostih dni^e veroizpovedi. Podobno prepoved je izdal za molia-aiedance tudi vrhovni poglavar Reis UI Uleme Maglajlič. — Pri glavobola, osaotiri, istne0|B y ^ lih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloie. nju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Jotef.-grenfici Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne jn črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Jo-8tl«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo napredek.« Mi bi že pristavili, da nravstveno vzgaja lahko mladino samo nravstveno visoko stoječi človek. d 262 beigrajskih trafikantov je preteklo leto zaprlo svoje traiike, ker je bil njih za. služek premajhen. d le tretje rusko gledališče so ustanovili v Beigradu. d Pogajanja za nabavo novih vagonov it Poljske se vodijo te dni. Jugoslavija bi plačal« za vagone z dobavo kmetijskih proizvodov, zlasti tobaka, sadja »n vina. d O malem kočevskem narodiču piše nadalje nemški pisatelj Hagemann, ki ga je proučil na licu mesta, med drugim tole: »Nikjer drugod se najbrž ni obranilo ne ni št v o tako čisto kakor v Sloveniji. Kočevska deželica je ne. kakšna majhna Nemčija. Ne samo Švabi, Krau-ki, Ba\arc, in Tin lei, marveč tudi Turmgijd in Porenci in pomorski Nemci so se tod naselili. Skupne bolečine in skupna usoda so zabrisale razlike med plemeni, razvilo se je živo, d »Nekdanji surokatoiik«. Ohridski pravoslavni škof dr. Nikolaj je v »Glasniku srbske pravoslavne patriarhije trdil«, da je bil škot Strossmayer »nekdanji starokatolik«. Dr. Vojiovič pa je v belgrajskem »Vremenu« od 14. februarja dokazal, da je bil škof Stross-mayer samo rimsko-katoliški škof. d Pravoslavno semenišče dobi mesto Sarajevo. d 30 stopinj m rasa je bilo nedavno v Sarajevu in Beli cerkvi. d Dosedanja katastrska občina Prebrov-nik v ptujskem okraju se razdeli tako, da se iz enega dela katastrske občine Prebrovnik, ki je bil v upravnem pogledu pod Ivanjkovci, ustanovi nova katastrska občina pod nazivom Mali Prebrovnik. d Lakuer in Pančur, večkratna morilca, sta bila pretekli ponedeljek v Mariboru obešena. Bog jima bodi milostijiv sodnik! d Nova Kaniža se bo poslej na ukaz notranjega ministra imenovala Novi Kneževac. d Glede zakonskega načrta o športu je izjavil te dni minister za telesno vzgojo tudi sledeče: »Zanašajoč se na podporo vseh poklicanih in prostovoljnih delavcev na plemenitem in koristnem vitežkem in športnem polju, upamo, da bomo mogli z združenimi močmi postaviti zanesljive, zdrave in čvrste temelje športnemu delu in gojiti športe po načelih zanesljive stalnosti, kl so odločilnega pomena za nravstveno in telesno zdravje in delavno ljudstvo enakega jezika in enakih življenjskih navad. Govori narečje kot pred 000 leti, Nemec tega dialekta ne razume niti besede. In vendar se je nemSko bistvo na Kočevskem ohranilo nepotvorjeno kot malokod NESREČE __ d 20 milijonov škode. Največ požarov v Sloveniji je bilo lani v okraju Maribora desni breg. Posebno pogostokrat je gorelo na Dravskem polju, žalosten rekord prvenstva pa imajo gotovo Kače. kjer so doživeli nič manj kot 16 požarov. Skupno je zgorelo lani v tem okraju 45 hiš, 60 gospodarskih poslopij, 1 Čebelnjak, vagon sena in vagon jute ua železniški progi. Štirikrat je divjal gozdni požar in štirikrat je gorela suha krma na travnikih. 69 uničenih objektov je bilo zavarovanih, 10 pa nezavarovanih. Skupne škode so povzročili požari v tem okraju Din 19,474.500. d Blizu izliva reko Pijave v morje se je potopil naš parnik »Vila«. Krivec je italijanski paruik »Rodi«, ki se je radi megle zaletel v našo ladjo. d Zidanica je »gorela v Zavodih, četrt ure od Kostanjevice. V zidanici je med požarom našel smrt ludi lastnik prevžitkar Cvelbar Matija iz Dol. Prekope. d Gospodarski poslopji sta sgoicli posest« nikoma Vinku Pliberšku in Jožefu Brglezu t Mostečnem pri Makolah na Ptujskem polju. d Gospodarsko poslopje Je zgorelo posestniku Alfonzu LožaJcu v vasi Skalec - Dobra va pri Konjicah. d Razkošni parniir »Zagreb« je v gosli megli zavozil na sipino v bližini otoka Poga. Parniik je močno poškodovan. Na pomoč so mu poslali Štiri parnike. d Pod vlak je padel 20 letni Viljem Trost, doiua iz Kozjega, vajenec v trgovini g. Engels-bergerja v Krškem. Vlak je fantu glavo dobesedno odtrgal od trupla. d Velik voz poln sena se >e prevrnil na hlapca I. Za veča rodom od Sv. Jurja, in biva-jočega pri veleposestniku Maksu Damišu v Grušovi pri Mariboru. Silna peza je hlapca usmrtila. d Tri lini gorela mrtva r postelji. Zgodilo se je te um v Žerjavi pri Črni. V nedeljo, dne 10. februarja je prišla lelna delavka žer-javskega rudnika uoaiov ler iLkala. Po likanju je postavila likaiuik poti jjosleljo, sama pa se je viegla k počili,u. ker je t>ii hud mraz, ni naj Drž namenoma odstranila žarečega oglja iz likalnika, da bi vročina, ki jo je pod posteljo izžareval, grela. Mogoče je tudi, da ji je (>ostaio radi plinov, ki so se razjvijali iz oglja, slauo, pa je postavila likalnik pod posteljo, sama pa se za kratek hip viegla. Plini pa so se razvijali naprej ter jo slednjič omamili v smrtno spanje. Od žarečega iikalmka se je vnela postelja, s plamenom pa ni mogla zagoreti, ker je Pila soba polna ogljikovega plina, zrak pa zaradi zaprtih vrat «n oken ni imel dostopa. Razvilo se je zaradi tega tlenje, kakor v ogijeui kopici, in tako sc je polagoma postelja s pernicami in truplom pok' jnice pretvarjala v teku treh dni v oglje. Oatanke nesrečne Amalije Brezovnik so pokopali v Črni na tamošnjem pokopališču. d Razne nezgode. Pri w>lopu v vlak je padel na posuiji Slov. Bistrica pod premikajoča se kolesa 40 letni posestnik Kmetee hrane is Pragerskega, Kolesa so mu odrezala desno roko. — Pri smučanju si je na Pohorju zlomila nogo 19 letna zasebna uradnica Terezija Stropnik iz Maribora. — Ko se je 19 letni posestnikov sin Martin Bozgovšek od Sv. Petra pri Marija Gradcu igral s patrono, se je razletela in lantu razmesarila roko. — S sani je padla iu dobila resne poškodbe na glavi 26 letna go~ stilntičarka Justina Novakova. — Pri smučanju »i je zlomil roko 15 letni Emil Svagerl, nogo pa 16 letni vajenec Ivan Jus, oba iz Maribora. — Hlod je oadel na nogo in jo zlomil 29 letnemu gozdnemu delavcu Brecu Francu iz Ljubnega pri Celju. — Na gnojne vile je padel ter si iztaknil oko 38 letni posestnik Feliks Muršec v Spodnjih Zerjavcih pri Mariboru. — Na poledenelih tleh si je zlomila nogo gdč. Faui Sluga, kuharica v župnišču v Podbrezju na Gorenjskem. — Med delom je padla sekira na desno roko Jožefu JerSinu iz Malega hišnika pri Vel. Laščah. Presekane žile v zapestju. — 15 letnega Janeza Trudna iz Starega trga pri Ložu je konj brcnil s tako silo, da je zlomil fantu nego. — Ko se je vozil po službeni potrebi na smučeh, si je pri padcu zlomil več reber 28 letni graničar Džanovič Hano. d Pri nagnenju k maščobi, prottnu, slad-kosečnosti Izboljšuje naravna »Franz-Jose-fuva« greneica delovanje želodca in črevesa In trajno pospeši prebavo. d Kmečki Msagazin r Ljubljani, Krekov trK 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi ce-aaml. Obiščite to trgovino in prepričajte sel mvi GROBOVI d Krije vse odeja ena, reve in škrl&tnike. V Stari Loki je umrla 85 letna Bernakova Micka. — V Zireh je zaspal v Bogu 74 letni Martin Eržen. — V Ihanu pri Domžalah je zapuat.il solzno dolino 78 letni tesar Martin Velepič. — V Slov. Bistrici so pokopali Terezijo Šturm roj. Vrhovšeik. — K Gospodu je odšel po večno plačilo g. Martin Agrež, župnik v Gotovljah. — V Tržiču se je preselil v večnost Kihard Svetoslav Premrov, bančni prokurist v pokoju. — V Selnici ob Muri je zapel mrtvaški zvon Andreju Kuatru, sorodniku bivšega poslanca g. Zebota. — Pri Sv. Ani v Slov. goricah je zaspal v Gospodu 25-letni krojaški pomočnik Avguštin Lovrenčič. —• Slamoreznica je odrezala desno roiko v zapestju poljskemu delavcu Valentinu Mežku iz Podbrezij pri Kranju. — V Banja luiki je umrl Anton Elsner, uradnik higijeosdiega zavoda. — Pri Sv. Jurju v Prekmurju je mirno v Gospodu zaspal tamkajšnji župnik g. Jožef Carič. — V Novem mestu je umrl leikarnar in posestnik g. Josip Bergman. — V Podsredi pri j Rajhenburgu je umrl dekan g. Jožef K robne, j — V Murski Soboti je odšel med nebeške | krilatce Dittrichov edinec Edek. — V Zgornji I Kol« tableta 1 velikim R učinkom nosi vedno | SAVER-Jev križt i' 1 ASPIRIN r'-1- | prati trasm betačtaem ki j j &®i«inim, ki ishajajo U V';;:i2 gtrahlada- IfflMBMMisMŽ^z^Eiiraa miiHniiiiMUHi« minil« Osi«, i. rt«, pod S. Br- JJ!M od 1» XI. 1931 Šiški je zapirali! solzno dolino zasebnik Anton Tauscb- — V Ljubljani so umrli: sodni nad-; oficijal v pek. Vinko Hrovat, Fani Battelino j roj. Mihevc, Helena Boueon, posestnica Marija I Kmet roj. Kreutzer, preglednik fin. kontrola ' Ivan Stor. — Naj počivajo v miru! II. EVHAMSTlČNt KONGRES V Evharistični kongres |n katoliška učiteljstvo Zelo bodrilno je v imenu pripravljalnega odbora pozival pri zadnjem božičnem zborovanju Slomškove družbe g. dtf? K. Capuder učiteljstvo k vsestranskemu delu in k pripravam, da se bo evharistični kongres vršil z vsem sijajem, zlasti po spremljan z ono notranjo poglobitvijo, ki edina more v sedanjih -težkih časih dati človeštvu opore in miru. Zlasti Slomškova družba, to je združenje katoliških učiteljev in učiteljic, se mora prav posebno izkazati, saj je bil njih vzornik, v duhu svetosti umrli škof Slomšek, mož evba-ristije. 2e kot deček je v tistih časih splošnega janzenizma kot ministrant zelo pogosto prejemal sv. obhajilo. Tudi pozneje je kot župnik, opat in škof svoji družini stalno naročal mesečno prejemanje sv, zakramentov. Govornik prosi v imenu pripravljalnega odbora, da bi Slomškarji povsod tam delali, kjer jih je najbolj treba: opustili naj bi takrat svoje lastno zborovanje in zborovali v tistih krogih, kjer bodo potrebovali ujihovega Bodela. Prihodnji evharistični kongres naj bi bil znak splošne ljubezni med seboj. Ozdravil naj bi najhujšo rano sedanje dobe: sebičnost. Tudi v verskem oziru nam je treba socialnega čuta, da pokažemo in damo svojemu bližnjemu vso ono milino in blagost, ki nam jo nudita vera in življenje po veri. Druga misel pa bodi misel katoliške edinosti. V noši državi je 5 milijonov katoličanov, ki so raztreseni po vsej državi, 0 milijonov pa je pravoslavnih, ki tudi verujejo v presv. Rešnje Telo. Katoliška misel edinosti bo našla tudi pot do splošne ljubezni po pre-sveti evharistiji. Učiteljstvo kot glavni vzgojni činitelj je v prvi vrsti poklicano, da vrši svojo vzvišeno službo, katero prekaša samo ena, namreč duhovniška, da vrši to svojo službo z vso vnemo in vestnostjo, kar nas bo pripeljalo končno do resnične enotnosti Ustanovit« daksssijske pripravijarne odbor«! Udeleženci EvkarBtičnega kongresa iz obeh slovenskih škofij bodo pri glavni procesiji nastopili po dekanijskih skupinah. Konjeniki in kolesariš. Z mnogih strani j® bila izražen* želja, naj bi na kongresu nastopili tudi fantje na konjih io na koleaih. Glavni pripr. odbor je prereietsl te predloge, vendar smatra nastop konjenikov in kolesarjev povsem nemogoč. Z ozl-rom na ogromno udeležba vernikov bi nastop konjenikov in kolesarjev bistveno oviral red ta varnost. Poleg Ug« značaj kongresa samega izključuj« vse, ker ne bi neposredno služilo dostojni proslavi Najsvetejšega. Poleg teh je imel Glavni pripr. odbor Se maogo protirazlogov, ki jih ne moremo objaviti. Bodite prepričani, da sprejemamo sleherni predlog, ki ga je kakorkoli mogoče uveljaviti. Velikonočne razglednico. Za veliko noč izidejo velikonočne razglednice po res umetniško dovr-Senih osnutkih arh. 1. Pengova. Po svoji zamisli sijajno odgovarjajo značaju letošnjega evharistič-nega leta. Opozarjamo na te razglednice že danes trgovce in trafikante. Naj »e ne zalagajo z drugim manjvrednim ali celo židovskim blagom, temveS naj sežejo po teh domačih izdelkih, ki tako po svoji umetniški obliki kot po kakovosti reprodukcije daleko nadkriijujejo razen šund. Naročite jih lahko fe sedaj ori Glavnem oripravljavnem odboru v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, dn vam jih lahk« pošljemo takoj, čim iih dobimo iz tiskarne. Priprava evharističsi kongres v Devici Mariji v Polju. Krajevni župnijski odbor je na delu. Darovi za kongres po fari in med Šolsko mladino 90 zbrani. Pri shodih verskih družb so govori o evharisiičrfem kongresu. Duhovniki v cerkvenih govorih navdušujejo za kongres. Delavstvo ie imelo zborovanje s posebnim govorom o kongresu. Družine molijo zvečer na podobicah natisnjeno molitvico za uspeh kan« gresa. Prihodnjo prvo nedeljo v mesecu bomo imeli slavnost blagoslovitve spominskega križa na evhar. kongres. Zjutraj pri prvi sv. maši bo skupno obha-jiki mož in fantov. Ob 14 bo ura molitve in litanije. Po lihudjah ho na prostoru pred farno cerkvijo bfa- fosknritev spominskega križa, govor o presv. Reš, elesu, petje in darovanje. V ponedeljek, 4. marca ob 20 bo skioplično predavanje g. Vinka Zora O eviiarističmh kongresih. Upamo, da se bodo faranl v velikem številu udeležili nedeljske in ponedeljsk« proslave. Prav posebno še vabimo može in fant« cele tare na to nedeljo k skupnemu sv. obhajilu, dl se lako duhovno prenovimo in pripravimo ter izprosimo božjega blagoslova kongresu. _• V vsako hišo »Domoljubni losu Zgane: Mačja pečenka Na pusux> nedeljo jc bila vsako lelo pri friolč-fcu mala veselica, včasih ie četo velika. Vsa -vas se zbere, s hribov se napode fantini, iz spodnjih krajev pripeljejo celo dekiela s seboj. Samo ob sebi se razume, da nazadnje morajo privleči mutastega Poldeta s harmoniko. Pokie je sicer rnutast, a je brih-tejj kot malokdo, igrati pa sedem fari na daleč « zim nihče tako. Proti večeru, zgodaj Se, so jo primahali k f r žolčko lovci. Po stari nsvsdi seveda zs veliko mizo v kot. Sicer je za lov čas že tako rekoč minil, zajca niso smeli več streljati, srn ne, lisic ni bilo, vendar »o pa šli največ za to, da so nazadnje z druščino iii k Fržolčku. Kdo bi jim zameril? Vsi so bili starejši, le Murnov Tona na videz ni prsv nič spadal mednje. .Mlad. srborit fant j« bil, navihan pa tako, da se nikoear ni bal. Zato so ga pa lovci tudi ■ radi imeli. Včasih jim je take maiil, da bi skoraj t popokali. So pravili, ds jih ima toliko za ušesi, da mo jih nikoli m zmanjka. »Tona, povej no katero, da ne bo tako dolgčas!« »Danes ne bo nič, nisem lisice vohal.« »Heataj vendar, si ps zajca, ko ga streljati ne riiel« »Zajca še pogledam ae.« Tona se j« namrdnil, rekel pa ni nobene več. »Nekaj gi > pičilo« »Nemart.« »Predpust gre h koncu.« »Preveč za dekleti vrti oči.« »Kikopik, kakopak — ali pa premalo.« »Ej, Tona, (as bi že bil, da si eno poiščeš.« Vsi hkrati so silili vanj, radi bi ga bili razgibali, saj so dobro vedeli, da ga nekaj tišči. Ves dan je bil molčeč. Kako tudi ne? Kaj takega se mu ni še nikoli pripetijo. 7e dv* leti liodi v Podgoro k dekleiu, pa še nikoli mu ni nihče tega očital, še nikoli ni imel nikakih sitnosti, na, sinoči bi bil pa »koraj tepen. Podgorski fantje! Mislijo, da ne ve, da ni videl, kateri so bili. Prekleti Podgorci! Iona »tiska zobe. Ne ostane jim dolžan ničesar, vse jim bo bogato povrnil! Bodo že videli, kdo je Murnov Toni! Samo naj danes pridejo semkaj in dekleta naj S seboj pripeljejo! Vsi po vrsti bodo šli. Kar skušali 9e bodo, kdo bo prej doma! »Fržolček. daj no malo jizbeceve masti, ga bomo pod brado namazali, da se mu bo omajalo!« Tedaj se je zasmejsla cela hiša, tudi Tona je iz globoke zamišljeaosti bušknil v smeh. Ni s* mu sicer zdela smešna ta lovska beseda, zasmejal st je samemn sebi, kajti v njem j« nenadoma dozorel sklep n imenitno maščevanje. »O, saj bo, smejati se tralo še znal« »Smeha ali kar hočete, nocoj bo še vsega dovolj, urno brž razbijte pti sodov, da bo vina, obroče si pa nadenite okrog trebuhov, da vam od »meha ne popokajo. Samo — če bodo Podgorci prclh.« »Bodo, bodo,« je hitei Fržolfek. »kmalu, pravih so mi včeraj.« »Kaj? Podgorci? Mar »i nje danes na piko vzel?« »Kaj bi jih tudi ne?« ti že pri dekletu kaj ponagaiali?« »Eden se ti je nemara v grlu zataknil, zato »i nosil ves dan tako šobo...« Da, zataknil! Nocoj se bo (a njim zataknilo, p« po»teno! Samo eno, možje! Ko pridejo, bom jaz gc-voril, vi samo kimajte kot občinski možje!« Pa so prišli Podgjorci. * »Bog daj. Bog daj!« »O, dober večer!« »Pa nič muzike?« »Ne mudi se, se boste že še nanoreli . .Podgorci so se vsipali v hišo, kot bi jih nekdo pnpodil. Pet, šest, deset in še sramežljiva dekieta, kotn Usedli so mizo v drugem Tona jih je spočetka ogledoval izpod čela, kakor da b. nekoga čakal med njimi. Potegni) iAvv pogkdom jjreletel vse lovce, kakor da jim je dal PP0™« k previdnosti. Potem se je dviCTil »e sasukal na peti i„ se zasmejal: ' " ' »Ja, dedci za božjo voljo vendar, [»vejte no kam bomo dali onih pet zajcev? Lisicam jH, ne {£ »no nastavljal., psom jih ne bomo zmetali.« »Hm — hm — kam?« Lovci molče in zmaiuieio * ™n!ami- Ra« sam. Obračal se je kol kaka gosposka natakari« »Tona, ti si pa danes od sile postrežljiv« rriu pravile Podgorkc, ko je postavljal prednje krerf nike, nože, vilice, kruh. »Kdo bi ne bil, ce Podgorke in Podgorci uri dete k nam? To ni vsak dan. je že tako prav, & j ste prišli!« in so začeli jesti. S« so poklicali vina sebi in I lovcem. Tona se je ves čas vrtel okrog mize, n« yu pretege je hvalil zajce in Podgorce. Lovci so s«ttll v kotu. poetaii so glasni in se smejali. »Tona, tvojj zajci so pa trdi!«« se oglasi Pod-goret. »Premalo kuhano,« pritrdi dekle. »Zajec ni nikoli trd, če svežega grizeš. Kaj šel Mehek ko žamet, Je ga pobožaš.« ■Sčetinast!« Kaj? Mehek ko črn žamet!« »Lee. Tona, zajec vendar ni črn ..,« »Ta dva sta bila!« »Kaaj? Črna?« »Da. črna kot noč, 6e moštace črne!« »Pojdi, pojdi, Toila, take zajce poznaš samo ti!« »Vam pokažem kožo) Črna!« »Pokaži, če hočeš!« juh!« Tona se je zavrtel spet na peti in odbite). Se vrat ni utegnil zapreti za seboj. Kar brž I« bil nazaj in oddaleč vrgel na njihovo miio sveto kožo. da so se Podgorci prestrašili, Podgorke pi vikniie. •Uh. grdoba, skoraj si mi vrgel na krožnik!« ■Črna! Pa recite, da ni!« Podgorci privzdigujejo kožo, ogledujejo, zn* ju jejo z glavami, enemu so padle vilice iz rok, dru-I gemu kos kruha, fantje bledč, dekletom sili kri v i obraze... »Miijaaaav--ha.ha!« bruhne Tona, smeli ga zmaguje, ne more več »tati, zgrudi ae na klop t lovcem. Lovci w smejejo — smejeio — smejejo .. »Maček!« zaškripfje eden od Podgorcev »Fejl« Podgorci vstajajo. Tihi, bledi ko zid, z divjimi pogledi. Deklet* so rdeča feo mak v žitu. Nihče n« pogleda lovcev, le z jeznimi, groznimi pogledi pre. badajo Tona, ki se še vedno smeje. »Čakaj, vrag, samo enkrat se še prikaži v Po* goro!« je siknil zadnji, ki je odhajal skoz vrata. Iz veže se je slišalo, kako se je zavzdignilo neki Podgorki... is »Živijo Tona!« »Pijmo!« so klicali lovci. Taka je bila torej zgodba o mačji pečenki Toni diši prijetno, ma^ ^ S« j M £t JTlffl KŠ f £ »Da bi jih proč vrgli, jih je spet škoda.« »Sle pa presneto dobro srečo imeli danes,« »« oglasi eden od Podgorcev. »Pa jih spccite in pojejte!« dč drugi. »Smo jih siti! Pel smo jih pojedli, saj ž« tri ure »edimo. Zdaj smo samo še žejni. Vam j«h damo...« »No! Za koliko?« . »Dva vam damo za dva Štefana vina! Mi simo samo še žejni. Fržolčkova gosjx>dinja vam jih v pol ure pripravi da s« vam bo ves post kolcak) po njih « »Velja! Vina, Fržolček! Na ono mizo! Žena naj se pa brž zajcev loti! Kje pa jih imate?« »Ne skrbite, Podgorca, jai poskrbim vse, čez pol ure bo pečenka! juhuhu!« je zajukal Tona. zavrtel se trikrat na peti in sfrčal skoz vrata. »Juhuhu.'« so zajukali Podgorci. »Vi zajce, mi vino! Polde pa harmoniko!« »Po Poldeta!« Čez par minut so prišli še domačini in pripeljali Poldeta. Posadili so ga k peči in mu dali vina. Pa je igral, sprva počasi, potem hitreje, nazadnje skoraj besno, same polke, da je škripal pod, lanije so bili ob tla, vrteli se, dekletom je postajalo vreče, vendar se utrudile niso. Potem so lanije drug za drugim zmetali jopiče ia peč — kdo bi s« kuhsl? V hiši ie nastal drenj, da je člo\ ek komai mo,rel iz kola v kot. »juh. juh, juhuhu!« »Polde navij!« »Pečenka bo! Zajci!« »Juhuhu!« V hiši jc nasial pravi sodni dan. Kadilo se je. grmelo, obrazi so goreli, da jih je človek komaj prepoznal. Vino ie lezlo v glave, curek) od miz po tleh, a ni se zmenil nihče, kakor polblazni so se vrteli razigrani fantje. Lovci za mizo so se naslanjali drug na drugega, šepetali, pili, ugibali, se smejali. •On jim bo dal vetra!« »Pa še kakšnega!« »Da bi tepeža ne bilo.. »Le kje bo, krofa, zdaj zajce dobil« »Bumf — « 5« je razlegnik) po vasi, lovci gledajo skoz okna. Podgorci nemoteno plešejo naprej, ničesar ne slišijo. »Poglej, vraga, Tona je našega mačka ustrelil! Prav zdaj g« je pobral. Črnega. Za drvarnico ga zdaj nese. Silabobki pob, ali je nor?« »Pusti ga, to bo nemira zajec za Podgorce?« ita-lia-ha... »Pijmo!« Cez čas jt »adišalo. Skoz odprta vrati te je iiril prijeten vonj po veži in v hišo. Dekleta se oblizujejo in požirajo slioe, fantje vriskajo. Polde vleče sa no«, zvrne kozarec, nagne po svoji navadi glavo nad harmoniko m zaigra zs Igra tako veselo in poskočno, da Podgorci znova poskočijo, pograbijo dekleti in s« zavrte z novimi močmi kakor od nepoznanih sil gnani. Iz kuhinje ulši prijetno, mislim v»h»a» tj.- riteče Toni r na pet kuhinjo. Itcče Tona v hišo, reče to in ono Podgorcem pre ki«, n. • ' , 'e tK~'1 ^s0™' k svol»mu lovcem, pošepoe. zvrne kozarec, za$a « )e "Jf" in ,akral M peti in smukne med vrtečimi se Mri , ' IE*ye,,ko >v,ibc' Na svatbo so pri- vrtečimi se pari nazaj v ob,i^ kadar ie pri v«8 " - »Kaj takega pa še ne, odkar smo klali'« »Imenitno, Tona, imenitno!« »Bo kmalu?« šh seveda tudi Podgorci in Podgorke in takrat so se tudi izmirih. Odpustili so mu sicer, a pozabili ne bodo nikoli, kako so jedli mačjo pečenko. Pa so veselo svatovali in s svatbo naj se, kakor vsaka ve-seta, tudi naša zgodba zaključi. Samo ne mislite, di sem jO iz rokava stresei; nak, od naslova pa do "dnje pike je resnična! P Podgorci gledajo. Abftjnci d^moastrirajo se zna razvit, v vojsko, za-• "« napaae Italijane. J^lJ:.._..................»DOMOLJUB«, dne 27. februarja 1938 PO DOMOVIN1 A. Davfsr: Prepir Ce kdsj prepirat« se dva, k tretji zlobno veseli, a {asih te ga goljufe. Se Janko v Jožka zakadi: »Daj oreh meni, daj ga, daj I Sem prej ga videl kakor ti.« Potisne Jožko ga nazaj: »A kdo ga prvi je pobral? Ga nisem jaz, lenoba, kaj?!« Pristopil je sosedov Gal in oreh Jožku s silo vzel ter odpiraje ga dejal: >Sem prepirljivcev prav vesel. Lupini vama! Ni li prav? A jedrce bom sam imel.« joj, oreh — votel je, piska v! O— Smrtna kosa. (Sp. Hrušica pri Ljubljani.) Umrla je na starega leta din Frančiška Poga-čsr, v visoki starosti 81 let, zvesta naročnica »Domoljuba« od vseg« početka. Udejstvoval« »e je vedno pri vseh naših dobrodelnih društvih in ustanovah in po svojih močeh povsod podpirala, kjer ji je bilo mogoče. Njeno priljubljenost in spoštovanj« je pričal tudi pogreb. Naj ji bo ljubi Bog bogat plačnik! Nova kaplan i ja. (Devica Marija v Polju.) It pred vojno se je pokazala potreba, da dobi paša obširna župnija še enega kaplana. Po vojni p* p Število laranov naraslo na 6000, šola s« je raz-Imla in organizacije to st razmahnile. Nujno je bil , potreben še en duhovnik, za katerega pa ni bilo ! ilanovanj«. Ker je ž upu išče premajhno, se jc g. žup- j »* zavzel za to, da sezida novo kaplan/jo. Kljub I Jrizi je z dobro voljo in podporo laranov danes ! iek> dovršeno. Stavba Hoji na lepem prostoru za 1 S I M o T A ■ Kam hočeč v Zagreb, revček! Tam ni tako akor pri nas na kmetih, še pomendrali In po-ozih bi te v mestu.« ■Kako pa naj drugoče najdem očeta?J se mu lažno zasvetijo oči. »Mogoče so ga med !ein že našli — Saj ne e{ —« 'Ali naj zletim pogledat domov?« »Kaj rej ne veš«, gre gospodinji ns smeh, k«ko daleč si že nrišel do svetu?« Janček jo vprašujoče pogleda . »Za tvojo hojo imaš od nas do doma več kot *t ur hoda po najbližji poti!« mu pove ona. »Sest ur!« se prestraši Janček. »Zato te tudi ne morem pustiti samega na leti Zefi sem davi brzojavila, naj pride »Mislite, da ho znala najti?« se zboji deček. »O, če ni mutasta, bo že vprašala,« se knie-wtica uazadnje naveliča in pospravi po mizi. '<<' hočeš, greš lahko na vrt,« mu pravi po- »murve so že zrele.« Odšla je v kuhinjo, on |>n je taval nekaj Po dvorišču in zavil potem res na vrt. Zle-JC na košato murvo in s slastjo obiral sladki < ez. liil je zadovoljen kakor že dolgo ne in le 'pl- <"> še Ili dovršil tega, kar si je bil nnrne-, mili ni dala miru. Po malem se je tudi pri-/ Jal bl!ti- kaj poreče teta Zeta, ko ji jo je kar o skrivaj popihal. Se bolj inimo tega pa ga 'srbelo, k«j je z očetom, Venomer si je oči-,, ?on®v'jal. da je zgolj sam zakrivil njegovo I,0' k« «e ni bil brž lotil žetve. Zeto zdaj ■nora aajtl očeta, nai sc zgodi karkolil cerkvijo, je skromna, a popolnoma služi svojemu namenu. Poleg stanovanj za gg. kaplana in postrež-mco je v stavbi tudi dvorana za sestanke cerkvenih organizacij, ki doslej za to niso imele primernega prostora. Bog daj, da bi stavba dolgo služila svojemu namenu. Na stavbi je še nekaj dolga. Računamo na dobrosrčnost laranov, ki bodo s svojimi pri. »pevki gotovo radi pomagali pokriti primanjkljaj. Spor med gasilci. (Zalog.) Skoraj dveletni boj, nesoglasje in razprtija radi vodstva našega prostovoljnega gasilnega društva ima za posledico, da je danes društvo v razsul«. Odstopilo je 20 starih izvežbanih aktivnih članov. Društvu j« postavljen komisar. Po dolgih desetletjih samari-t&nskega dela za blagor bližnjega so zadnja leta skušali zanesti politično strankarstvo v naše vrste. Naše članstvo pa je strankarstvo v društvu dosledno odklanjalo. Na izrednem občnem zboru 27. januarja se je spor še poostril, ker stari odbor ni hotel novo-izvoljenemu odboru izročiti poslov. Zato je večina članstva izstopila. Javnost je ogorčena, da bi' radi Minopašnosti nekaterih trpelo v primeru požara vse prebivalstvo, ki hoče, da služi gasilstvo ie svojemu namenu, n« pa kaki politični stranki. Kako s« bo zadeva razvijala, bom poročal. — Opazovalec. Razno. (Begunje pri Cerknici.) Ali že veste, da imamo Meniševci svoio himno? Začne sc: »Prelepa je begunjska fara.« "Takrat se nam je zdela naša far« še lepša, ko smo videli, kako so se zgrinjale množice naših mož in fantov okrog obhajilne mize ob priliki duhovnih vaj in celodnevnega češčenja. Res, skoraj ni lepšega prizor«, kakor če vidiš klečati moške pri obhajilni mizi. O, da bi se poznal sad duhovnih vaj in svetih obhajili — Prejšnji mesec so nam bili zboleli g. župnik. Kot ovce brez pastirja smo bili deset dni. Dasi tako močni in krepki, jih je vendar zagrabila bolezen. Saj ni čudno! Toliko let — že 30 let bo letos — odkar kol duhovnik neutrudno delajo za dušni in telesni blagor svojih ovčic. Mnogo smo molili zanje in upamo. da se jim polagoma zdravje zopet utrdi. Dose. daj so imeli dve nedeljski maši, kar jih je utrujalo. Omejiti se morajo sedaj samo na eno. -- število »Domoljubov* se j« letos dvignilo, znamenje, kako priljubljen je pri nas »Domoljub«. — »Izpod Golice« so naši igralci dvakrat igrali, obakrat s prav do-brim uspehom. Igra je zanimiva skozinskoz, tudi igralci so dobro rešili svoje vloge. — Za evharistični konjfres se bomo sedaj pripravljali. Katoliška akcija si je nadela nalogo, da tudi Menišij« čim več stori za proslavo evharističncga Kralja. Nai« delavstvo. (Vevče.) Minulo nedeljo st j« vršil občni zbor strokovne organizacije vevških papirniških delavcev. Ker se zopet obetajo delavcem upokojitve, redukcije in novi moderni stroji, ki bodo kakim 50 delavcem odjedal zaslužek, je bil občni zbor številno obiskan. Poleg predsednika jSZ tov. Žumra in tajnika Rozman« ter domačina Reška, ki so obravnavali naše strokovne zadeve, je govoril tiidi g. kaplan Sladič o evharistič-nem br tigresu Za lepi govor mu je delavstvo iz src« hvaležno. Občni zbor j« pokazal napredek članstva ter izrekel željo po tesni združitvi vsega papirniškega delavstva v državi, v dosego svojih pravic in izboljšanja položaja. Prosvetne vesti. (Sostro.) V nedeljo, 3. marca točno ob pol štirih popoldne bodo vprizorili igralci Prosvetnega društva naj. novejšo veseloigro v štirih slikah: »Matajev Matija«. Tako nasmejali se menda še nist« pri nobeni veseloigri, kakor se boste pri tej. Ker vlada za igro Veliko zanimanj«, si pravočasno zagotovite vstopnice! — Minulo nedeljo je priredila godb« iz Device Marij« v Polju koncert v Društvenem domu, ki pa j« bil slabo obiskan, Želeli bi, da bi bilo več zanima-njs tudi za lepo glasbo. Naše prosvetno delo. (Sv. Hekna.) Občni zbor našega izobraževalnega društva M je vršil v nedeljo, 17. februarja. Odborniki so očrta!« plodonosno delovanje našega društva v minulem letu. Bilanca j« razveseljiva! Senthelenski oder j« dosegel višek svojega prosvetno-dramatskeg« udKakor z jezika ste mi vzeli,« prikima sin. »Jaz mn že brž od kraja nisem mogel nič kaj verjeti.« Jančku je zagomazelo po životu, kakor da mu je kdo mravelj nasul pod kožo, medtem ko je gospodar že naročal: »Naj kar opoldne Minca stopi k orožnikom in pove! Omeniti mu pa nikar ne nič, da nam je poprej ne pobriše —« Izpregla sta konje in jih odgnala v hlev, a sama ste odšla malicat v hišo. Ta hip te je Janček kakor mačka spustil raz murvo in jo po- cedil po vrtu proti Krki, Liki na vzmeteh je preskočil nizki plot in dirjal, dokler se ni znašel v strugi. Voda jc bila plitva in topla, struga do polovice malone čisto suha. Zavihal si je hlače in jel dirjati. Bilo mu je vseeno, kam hiti in kam bo prišel, samo da uide tem čudnim ljudem, ki hočejo z orožniki nadenj. Le s čim se jim je tako zameril, ko jim vendar ni storil nič žalega?! Kaj more on za to, če so cigani kradli? Čemu hoče zdaj kmet ravnati t njim kakor z najhujšim rokomavhom?! Jezne in splašene misli so se mu bliskoma križale v glavi, da se ni utegnil ozreti ne na desno ne na levo. Slednjič se mu je zazdelo, da je za prvo silo že dovolj daleč. Ves oznojen je obstal in sopihal kakor parni troj. Stisnil se je pod grm, ki je kakor zelen obok visel z brega daleč nad reko. Ko je počival je premišljal in ugibal, pa sc mu je zazdelo, da nikakor ne kaže drugače, nego potovati dalje. Bržčas tudi gospodinja ui nič res brzojavila teti Zefi in je bila vsa prijaznost ie na oči. Samo toliko, da bi g« bili premotili in pridržali... »Le kako morejo ljudje biti takšni I« se je odpravil dalje. Na pripravnem kraju je zlezel na breg. Na nasprotni strani je zagledal cesto in na samem ob njej par hiš. Koj nad cesto se je dvigalo gozdnato hribovja Komorni peveo NLi>RED PICMVIH dri opera, Wien. Slavni pewc§ in umetniki sodijo: Rad Vam potrjujem, da so mi Vašo Kaiserjeve prsne karamele pri kašlju, seprljenosti in ka-taru vedno pomagale. Vi len, 1932. Alfred Piccaver, dri opera. VVien. leževala mladina učnega tečaja na tukajšnji osnovni šoli. Čast taki mladim in učiteljstvu! Zal, da nima naše društvo svojega pevskega zbora. Tudi kak skupni društveni iiSet bi ne bil napačen. Za nadzorni odbor ie poročil upokojeni šolski upravitelj jj. K. lgtič. Ta s« je v svojem povora dotaknil predvsem lanskega 9. oktobra. Oorornik je razpravljat rtagrai govornik Z toalSSJi tod čast« dlptag c ie topk) zahvalil za to odliko. - Da K lupnijaprednjači tudi v moram«., oz.ru, je brMdvomno največja zasluga za P«w mladine vnetih naših dušnih pastirjev Predsednik jc nato zaključil ta zamm.v občni tbor. Franc Turk — 70 letnik. (Smihel.) V začetku februarja je praznoval v krogu svojih sorodnikov 70 letnico rojstva, obenem pa tudi 46 letnico poroke g. Franc Turk, p. d. Jurca iz Šmihela. Kdo ne x>-zna moža, ki že od nekdaj glasno moli rožni venec pri vseh šmihel-skih procesijah? Za svoja leta je g. Turk še čil tn zdrav in prav pridno opravlja kot užitkar raz-ns poljska in hišna de. la in s tem pomaga svoji hčerki, ki mu je še ostala, (točim mu je ženo in sinova prerano ugrabila smrt. jubilantu, ki še vedno pridno prebira katoliško časopisje, čestitamo in mu kličemo: Se na maoga letat Saš denarni aavod (Ježica pri Ljubljani) To nedeljo se je vršil občni tbor Hranilnice in posojilnice. Načelnik g Kos je poročal o delovanju zadruge v prošlem letu. Podrobnejšo sliko je nudilo poročilo g. župnika Kožirja. Izgleda, da je a tem občnim zborom naša hranilnica premagata mrtvilo, ki je brez krivde vodstva vladalo to leto. Tako živahnega zbora hranilnica na .leiicf sploh Se ni imela. Sprejetih je bilo nekaj koristnih sk!ej>ov, ki utegnejo poživiti delovanje zadruge. Tudi odbor se je pomladil s pritegnitvijo nevih odbornikov. Odslej bo hranilnica neomejeno izplač '-ala vse nove vloge, po možnosti se bodo dajala tudi manjša nujna kratkoročna posojila. Tudi stare vloge bomo skušali čimprej« osvol»o-diti. Vse te ukrepe pa bc mogoče izvršiti le s pomočjo domačinov, k' naj se še bolj oklenejo svojega domačega denarnega zavoda. O. župnik KoSir sprejema rove vloge ua svojem stanovanju v Mali vasi. Zlasti staršem priporočamo, rt. poslužito hraollnies sa varstvo prihrankov otrok. Ce bi se polavlU lolja večih ljudi b| S? nilaica uvodla tudi domače hranilnika. Drobne vesti. (Primekovo pri Litiji) Preteklo nedeljo se je na Primskovem mt, novila Km .ijska podružnica. Na občni zbor ti prišel tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani, ki U imel predavanje. Poslušalci so z zanimanjem ele. dili izvajanjem predavatelja. Nato se je vršil obi ni zbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Kuhell Alnizij iz Oble gorice. - Do sedaj smo imeli krušno vreme. Sneg Je izginit in po vinogradih je vse živo. Proti koncu tedna pa smo imeli prt), cej vetra, ki natn bo najbrž prinesel (ležemo vreme. Nič se ga ne veselimo, akoravno že nekateri goajiodarji močno potrebujejo vode in jo Jj morajo voziti iz Zagriča ali pa iz Mengša, Volilni imenik (Veliki Gaber pri Stični) Pri nas je veliko zanimanje za državne vo. litve. Naša občina ima sedaj vpisanih 582 volivcev, leta 193:1 pa Jih je bilo 543. Z novoizvoljenim občinskim odborom so ljudje po veliki večini z«, dovoljni; no, vsem pa niti ljubi Bog ne mor« ustreči. Želtmo si samo le dobrega poslanca, ki bi se ui naše kraje tudi re« zavzel, saj smo ori nas tudi ljudje in tudi davke redno pla8u|eno, Smrtna keaa (Kakitniea) Umrla je 22. februarja Ivana Lovšin, jem uglednega posestnika in kovaškega mojstra g. It-neza Loviina. Pokojna je bita znana, varčna is modra gospodinja. Lep pogreb Je pokazal, kako je bila spoštovana doma in v okolici. Naj v miri počiva! Preostalim naše iskreno scialje! Razno. (Krka) Nafta 9ot« Je pod spretnim vodstvom g. upravitelja Intlbarja ie lansko zimo priredila ceh vrsto zimskih prosvetnih večerov t zanimivimi predavanji. Tudi leto« jih imemo vsak teden, nekatera s skioptičnlmi slikami. Ljudje radi prihajajo in včasih iivahno posegajo v razgovor. Ki smo se zadnjič pogovarjali o našem gosi>odaret»a, smo sklenili prirediti vei zadružnih večerov i »Ce bi šel na ono stran,« ga je zamikalo. »Malo bi lahko zdirja! po cest t potlej ;>a v gozd' Bo;- tc, mogoče bi s hribov žc videl v Zagreb? Tedaj bi ne mogel nikamor več zaiti — « Ozrl se je sjiet po reki. Voda je bila videti tako plitva, da je komaj lezla dalje. Kakor bi trenil, se je Janček zopet spustil v strugo in začel bresti, dokler ni srečno prišel čez. Medtem, kc je še iskal pripravnega prostora, kjer bi lahko zlezel na breg, ga spet iznenada splaši ženski glas: • Kam pa ti. mali?« Tolike da ni vznak čofnil v vodo, tako ga je streslo' Nikjer še ni videl nobenega živeča bitja, glas pa je le hotel vedeti: >Si namenjen daleč?« Bilo je morda za šalo ali iz navade, toda Janček ni utegnil premišljevati. »V Zagreb,« je r*jecljal, čeprav še zmeraj ni vedel, komu odgovarja. Končno se izmotorili iz grmovja brhka Hr-TBtica s šopom jelšcvega vejevja pod pazduho. »Kaj, v Zagreb?« premeri dečka s pogledom. »Tedaj se lahko pelješ z menoj!« »Nimam časa,« se brani Janček. Tako je zbegan, da nič ne čuti nesmiselnosti svojega odgovora. Najbolj k boji, da bi spet nc skočil pre-▼eiani ciganki v zaujko ,a ženska ne odneha: »Kako, da nimaš časa? Z vozom boš vendar prej tam nego peš —« Proti temu ni vedel pametnega ugovora. Odšel je tedaj t tujko im cesto in pred hišo, kjer je nekdo v prav tedaj vprezal konje. Hrvatica je zataknila po komatih vejevja, češ: »Drugače ae mi iival še splaii. ko so muhe tako sitne v vročini —« »Je UU »a£?« je pokazal moški na Jančka. »Samo napol.« se je zasmejala Hrvatica iu jela praviti, kako je trčila na dečka, ko je šla h Krki po šibovje. »Pa nisi tisti, ki išče očeta?« se je zavzel moški ia Janček je debelo gledal, ko je zdajci sliSal. kakn de'e£ naokr.g je že vsakomur znana njegovn usoda. Tudi Hrvatica sam« se jc zavzela. Peljala ga je v hišo. kjer je spoznal, da jc prišel v ko-š.ito kmetsko gostilno. Moški, ki je bil gostilničar sam, je prišel takoj za njima in jel na doleo pripovedovati, kar je bil Jc slišal o nenavadnem dečku. »In se nič ne boji; tako sam hoditi po svetu? je občudovala ženska njegov pogum. »Nič,« je menil Janček. četudi je ves drgetal kakor mokro pišče. Potlej so mu stregli in ga gostili, da se je moral na vse kriplje braniti toliko raznolikih dobrot. Vino. ki ga ni bil vajen, mu je že lezlo v glavo, pa so ga le še silili in nagovarjali, naj pije. ».Ne morem,« so se Jnnčku že kalile oči. »kako botu pa potlej prišel v Zagreb?! se boš vozil!« Trajalo je tako dolgo, da se je nazadnje samo Se dremavo smehljal. Govorico in smeli je t- VR'u,iofp brnenie v omotici, ženska ki je bita gostilničarju prodala še nekaj lanskega vinskega pridela. se jc tm M k je, poslavljati. Zgovorno je priporočala vino, češ-..»■u . v.1''J'Ce '""'•'i" "'f' v Jugoslaviji! rrrr rUr ^ u ■«<■". Boste videli, kako boste zndnvoljni'« mit,;čki:e!i je krW —- Ženska ga jo prijela za roko: »F. kaj hočemo detetu Ic Moral.i ga je skoraj odnesti v (Tikaj, zakaj noge so se mu tako zapletale, da sani ne hi hil mogel napraviti niti koraka. V glavi mn je kovalo in rohnelo, da ni videl ne slišal, kaj * godi z njim. Na vozu mu je ženska udobno postlala n dvema velikima sadovoma. Ko se je prepričali da se mu nima nič kaj hudega zgoditi, je iHe sedla tudi sama na voz in počasi [»ognala. Konj« sta potegnilo iu »oz se je škripaje pomaknil m. prašno cesto. »Kani pa greš, kam pa greš'« je slišid J»«; jrtm.,11^1,1 -- 1- .1. . J. V__1 l _1 .. ml km »tvant pa greš, kuni pa greš'« je snst'. ek zamolkel glas. kakor da kdo trka na votlega. Venomer enakomerno: -Kam pa kam nn frreS _- kaj greš, kal karo pa greš —« »Za očetom,« je odvrnil zgolj z mislijo in ' stiskal v gube. Sklanjalo se jc nadenj črno. kikor senca visokega hriba, zdaj spet kot "f™ oduren orjak. »Za očetom, za očetom.« ga je začelo oponašati isto enakomerno trkanje »Oče žc dom« sedi. donni te kliče —« »Res?« bc je Janček nasmehnil in hotel brž domov, ali velikan ga je zgrabil: »Ni-ka-mor! Nikamor!« Janček je ponižno sklenil roke. orjak p« i' bil neizprosen: »Nikoli več ga ne boš videl, da veš! Nikoli več!« Dečku so silile solze v oči, velikan P« f le še huje pretil: 'Kaj ti jc bilo treba tako v uetuar po »'ct!' poniglavec, kaj?!« ; Jtiinernimi predavanji. — Nekaj dni smo Imeli udo zimo. Baje so vas Kočevje obiskali celo volkovi - Smučarjev je pri nas vedno več, odkar to jPolžarji« postavili svoj dom. — Volitev B. maju vse nestrpno pričakuje in z njimi boIJSih ia-- LeSani delajo s pomočjo banovine nov mo»i. starega Jim lo povoden] odnesla. — V lup-uišču vodi gdčna Odlaskova gospodinjski tečaj za paša dekleta. — Pri vasi Kitni vrh eo odkrili plasti dobrega premoga. Spomladi bodo začeli s poskusnim kopanjem. Bog daj srečo! Ii dolenjskih Benetk. (Kostanjevica.) Te dni nas je pa pošteno prevetrilo. Marsikatera hiša je trepetala v nasilnem pišu, nekaj ko-solcev je pa sapa tudi prevrgla. — 19. februarja »mo doživeli žalosten dogodek. V Zavodih, četrt ure od Kostanjevice je zgorel na lastni zidanici Cvelbar Matija iz Dol. Prekope 41. Najbrže je ponesrečeni sam zažgal, potem pa ni znal priti doli, ker bo ga plameni prehitro zajeii. Našli »o vsega tgorelega. Ze več časa je nesrečni kazal znak« slaboumnosti. V zmedenosti je večkrat napovedoval, da bo zažgal. Malo je verjetno, da bi mogel ogenj lako drugače nastati. 1 okojnik je bil dolga leta v Ameriki. Tnm je zgubil vsak smiBel za vero. Seviee. (Skaručna ) V nedeljo Je priredila kraj. organizacija bojevnikov v Vodicah na Skarucni igro »Domene, igralci so igrali prav lepo, tudi udeležba je bila velika. Cisti dobiček je namenjen za popravo spomenika v vojni padlim očetom in sinovom naše občine. V la nainen Je tudi dala občina 800 Din. — V nedeljo bo še ena igra »Pod Golico«, na to v obilnem številu vabljeni. — Prihodnjo nedeljo s« {>a začne na Skaručni sveti misijon, za katerega se judje lelo zanimajo. V nedeljo pa aaresl (Dol pri Ljubljani) Koncert pevske zveze, ki bi se moral vršiti preteklo nedeljo, bo v nedeljo, S. marca ob isti ■ uri z istim sporedom. Koncert je preteklo nedeljo bil zabranjen, ker je tu neko drugo društvo [imelo prireditev. Ob tej priliki sta bila raztrgana t' a plakata z društvenega doma, med temi celo oklic jugoslovanskih škofov za evharistični kongres. Želeli bi nekoliko več strpnosti. V nedeljo pa vsi ljubitelji lepega petja — na svidenjel RADIO PBOGBAH RADIO ODDAJNB POSTAJE v Ljubljani od februarja do 7. marca. Vsak delavnik: 12 plošče, 12.60 poročila, 18 Čas, plošče. - Četrtek, 28. februarja: 18 Polka je ukazana; 1B.20 Smuška ura; 19.20 Cas, jedilni list; 19.30 Nac. ura; 20 Prenos iz Belgrada; 22 Cas, poročila; 22.15 Radijski orkester. — Petek, 1. marca: 11 Šolska ura; 18 Kultura starih narodov; 18.20 Radijski orkester; 18.40 Literarna ura; 19 Radijski orkester; 19.20 Cas, jedilni list; 19.U0 Nac. ura; 20 Koncert; 21.30 Cas, poročila; 21.50 Radijski orkester. — Sobota, 2. marca: 18 Radijski orkester; 18.15 Aktualnosti; 18.80 Radijski orkester; 18.50 Francoščina; 19.20 Cas, jedilni list; 19.30 Nac. ura; 20 Zunanji polit, pregled; 20.20 Prenos iz Uniona; 21 Plošče; 21.15 Internacionalni prenos iz LJubljane; 21.45 Cas, poročila; 22 Nadaljevanje prenosa lz Uniona. — Nedelja, 8. marca: 730 Kmetijska posvetovalnica; 8 "Spicpolka; 8.20 Poročila; 8.30 Klavir; 9 Higijena delavskega stanovanja; 9.20 Orgelski koncert; 9.40 Versko predavanje; 10 Prenos cerkvene glasbe; 11 Slov. narodne; 11.40 Mladinska ura; 15 Plošče; 19.80 Nac. ura; 20 CaB, Jed. list; 20.10 Vomberger: Le predi dekle predi; 22 Ca«, por.; 22.20 Radiojazz in harm. — Ponedeljek, 4. m.: 18 O pustni čas presneti: 18.20 Plošče; 18.40 Slovenščina; 19.10 Zdravil, ura; 19.30 Nac. ura; 20 Prenos opere iz Belgrada. - Torek, 5. marca: 11 Šolska ura; 18 Otroški kotiček; 18.20 Slagerjl; 18.40 Nemščina; 19.10 Pravna ura; 16.30 Nac. ura; 20 Cas, jedilni list; 20.10 Kupleti in dovtipi. — Sreda, 6. marca: 18 Plošče po željah; 18.30 Pogovor a poslušalci; 19.20 Cas, jedilni list; 19.30 Nac. ura; 20.00 Prenos opere iz Ljubljane, vmes čas in poročila Smrtna kosa (Dobrova pri Ljubljani) Dne 13. febr. je umrl v 70 letu starosti Jože Rotar, posestnik in gostilničar Podsmreko 13. Kal bolezni je čutil že več mesecev. Bil Je sploSno priljubljen in spoštovan. To je pokazal tudi njegov veličastni pogreb, kjer se Je zbralo toliko njegovih prijateljev in znancev, kakor ljudje ša ne pomnijo pri kakem pogrebu. Bil je stalen naročnik našega lista. Bog naj mu bo bogRt plačnik, preostalim pa tolažnik. NAZNANILA n Duhovne vaje sa lene bodo od 9. do 18. marcu. Vse, ki si želite duhovne obnove, se priglasite na uaslov: Dfcni Brezmadežne, Hala Loka pri Ihanu, s». Domžale. n Žiri. Cerfcv. pevski zbor priredi na pustno nedeljo ob 8 zvečer v cerkv. domu na Dobračovi pevski večer z zanimivim sporedom. Z 22 točkami sporeda poleg zabavne burke nastopi zbor z dramntičnimi 3likami v narodnih nošah, z godbo, solističnimi nastopi, z umetno in šegavo narodno pesmijo itd. Pridite v obilnem številu, ne bo Vam žali n Preddvor nad Kranjem. Gledališko in pevsko društvo bo imelo na pustno nedeljo, 3. marca predstavo s sledečim sporedom: »Ženin brez neveste«., burka s petjem v 2 dejanjih; »Zaljubljeni Štefek«, šaljiv prizor; »Čevljev nit, burka v dveh dejanjih, in »Vesel prizor na travniku« s petjem. Začetek ob 3 popoldne. Ponovitve ne bo. Vljudno vabimo. „ . , . . - . n Ka«. fw«sv. društvo v Sv. Jakoba ob 8avi uprizori v nedeljo, dne 3. marca ob 3 popoldne igro »Številke gospe Rožmarinke«. Vabimo. n Srednja vas v Bohinju. Za pustno nedeljo pripravlja dramatski odsek našega društva burfco »Vražja misel*. Vsi, ki hočete poštenega razvedrila, vljudno vabljeni! n Pevsko društvo »Škrjanček« v Smartnem ob Savi uprizori na pustno nedeljo ob 3 pop. v svojem pev. domu tretjič igro »Turške kumare«. Vabljeni! n Podbrezje. Na pustno' nedeljo ob pol 4 popoldne pridite pogledat »Veliko Repatico« v gasilski dom. Denar se bo porabil za sadjarske potrebščine. n Dramatični odsek Prost. gas. tete Godešft vprizori na pustno nedeljo ob 8 pop. v dvorani Kat prosv. društva v Retečah »Burko o jezičnem da sc ti spet kaj ne pritakne!« »Ali sva že daleč?« bi bil rad vedel Janček, ko je ženska spet pognala. »Za počasno vožnjo imava do nas še dobro Bro —i jela sta kramljati in nova dobrotnica se jc jj"a Jančku lako prikupila, da ji ni mogel ničesar zamolčali. Povedal jc tudi, zakaj je zdrk-["1 <»d kmeta, ki ga je bil rešil ciganskih splet-karij. »Ali se tako bojiš orožnikov?« ga je Hrva-"«i hudomušno pogledala. »V Zagreb bi rad,« se je ves rdeč izmaknil Janček. Zbal sc je, dn gn bo morda zdaj tudi ta kdo ve kam zavlekla in nazadnje zapeljale naravnost k orožnikom. Brrr, orožnik! Janček si ni mogel misliti nič bolj groznega na svetu. Kadarkoli je od daleč zagledal nurkoga moža z nožem na puški, jo je koj odkuril in se skril. Od blizu pn orožnika sploh ic ni bil nikoli videl in si tega tudi ni želel. »Tako, tako,« ga je ženska vzdramila iz razmišljanja, ko je začela modrovati o vremenu in letini »Ali kaj rad zoblješ grozdje?« O, grozdje! Kaj takega Jančka ni bilo treba dvakrat vprašati. Hotel je vedeli samo: »Ali jc že zrelo?« »Nekaj zgodnjega bo ic — Mislim, da bova dovolj zgodaj doma in pojdeš lahko z našimi v gčrico —« »Joj, kaj pa poreče teta Zefa, če so Ji res brzojavili —« se v skrbeh domisli Janček. »Teta? Zakaj?« je bila kineticu sproti pozabila, kar ji je bil pravil. Povedal ji je še enkrat od kraja vso zgodbo. »O, zastran tega si nikar ne beli glave,« ga Je mirila ženska, »Bogačičko od Sv. Križa jc lahko najti!« »Vam že, ki jo poznate —« »ln tebi, ki se voziš z njo,« je žena smeje se pognala konje v dir. »Zdaj vrh j vem, kam in s kom se vozim,« se je deček zučel vedro razgledovati po okolici. Vmes je pridno vpraševal in Bogačička mu je sproti pojasnjevala. >Viš,< je pokazala z bičevnikom v smeri čez Savo, »tamle so čateške toplice —« »Kolodvor,« je uiedtein Janček že zagledal na levi majhno poslopje ob železniški progi. >To je Dobova,« je razlagala žena. »Nekdaj je bila tu obmejna postaja med Avstrijo in Ogrsko —« »Ali prideva zdaj na Ogrsko?« »Ne, ue, ampak ua Hrvaško I Ali včasih je bilo tako, da smo Hrvatje bili pod ogrsko oblast jo. Tega ti nc pomniš. O, bili so krivični časi —« Začela je praviti vesele in žalostne zgodbe: segala je dalje in dalje v minulost, celo v ono sivo davnino, ko so Turki prihajali semkaj in krvavo gospodarili po gradovih in po vaseh. Komaj je Janček opazil, kdaj je hušknila cesta čez most. »Kako se pravi tej vodi?« »Sotla. Zdaj sva na Hrvatskem,« ga je z nadihom ponosa v glasu poučila Bogačička. Janček se je zavzel. Pričakoval je bil vse kaj drugega, popolnoma nov svet, ki ne bi bil čisto nič podoben onemu, kakršnega jc poznal doslej. Spomnil se je, s kakšnim važnim poudarkom je slišal včasih govoriti, da je šel kek) »dol na Hrvaško,« bodi za delom bodi samo v semenj. Kdor je odhajal, se jc odpravljal liki na večno pot. Zato je Janček že nekaj časa iskal z očmi, kdaj ae mn odpre dežela zagonetnih Celovitosti. Zdaj j« bil razočaran. »Saj ni na tej strani Sorti e nič drugače kakor ur oni,« je zamrmral sam zase, a le ie toliko, da Je bila Bogačička radovedna: »Kaj praviš?« »Hiše se mi zde pri vas manjSe kakor v Sloveniji,« je bilo Jančku nerodno in ee ni maral kazuii preveč nevednega. »Tod po kmetih »o majhne,« je prikimal« ona, »ali da jih vidiš v mestu, v Kagrebul To boš gledali« Današnja sovjetska Rastja !N»d*li»vanie.| V Pelinu sta ae izjavili L 1929. dve tretjini šolske mladine za brezbožni, ni dalo jasnega odgovora, 13% se je pri tajnem izpraševanju izjavilo za verne. Drugod je seveda zopet uuiugo bolje, kar vzbuja ogorčeni zgražanje boljSeviških oblastnikov. Razširili so pa boljševiki to svojo ogromno brezbožuiškn organizacijo tudi po vseh drugih državah sveta, kjerkoli obstojajo komunistične organizacijo, kajti le brezbožne« je polnovreden in resničen komunist. Vsa brez-liožniške orgauizacije sveta so združili 1. 1925. v posebno brezbo*.niško internacijonalo. ki je imela do nedavnega svoj sedež v Berlinu. Z delom te ua videz zasebne »Zveze brezbožnikov« gredo pa roko v roki tudi vsa službena prizadevanja sovjetske vlade in države. Preganjala je vlada cerkev, kakor smo videli, ie poprej z vsemi sredstvi ter pospeševala protiver.ski boj, toda po letu 1928. je napovedala zadnji in odločilni boj tudi sama veri kot taki, saj je že Lenin dejal: »Moramo premagati vero, to je ABC materijaliznia iu marksizma.« Čeprav je že poprej izgubil javno službo in bil izključen iz stranke vsak, ki je posečal cerkev in so vsaj zakoni hiinili nekako versko strpnost, so pa po 1. 1928. začeli izdajati zakone, ki napovedujejo odkrit in brezobziren boj veri sami. Popolnoma prepovedati se je za enkrat iz propagandnih ra-logov med inozemskim delavstvom še niso upali, toda trajen odpor verske misli ho že proti sedaj veljavnim sovjetskim protiversfcim odredbam brez božje pomoči nemogoč. Ves boljševiški proiiverski boj gre čisto vzporedno » prizadevanji ta gospodarski komunizem, kajti komunizem nikakor ni zgolj gospodarski nazor, kakor skušajo mnogi slepiti sebe in druge, temveč zahteva zase ee-lega človeka. Lenin je dejal: »Vera ki komunizem ne moreta biti drug z drugim uiti teoretično niti praktično.« Za časa vojnega komunizma (1917—1922) so vodili ta boj s sredstvi najbolj krvavega terorja. Zaprli so 37.000 župnijskih šol, izvedli 1400 sodnih procesov verskega značaja, pomorili mase škofov, duhovnikov in redovnic, vpriznrjali bogokletne prireditve, oropali cerkev prav vsega premičnega in nepremičnega imetja ter podpirali razkrajanje verstva v bolj ali manj krivo-verske sekte. Temeljil je ta protiverski boj na dekretu ljudskih komisarjev z dne 23. januarja 1. 1918,, ki določa ločitev cerkve od države in v trinajstih členih objavlja njeno razlago. Po tem dekretu lahko pripada vsak katerikoli veri ali pa nobeni. Javno življenje ne sme nositi nobenih verskih znakov. Verski pouk je prepovedan v šolah popolnoma, zunaj šoIp (celo v rodbini) pa do 18. leta. Odpravljene so vse dajatve cerkvam, verske družbe ue morejo bili pravne osebe in ne imeti premoženja, a vse cerkveno imetje se proglaša za državno last. Za časa Nepa (1923—1928) se je zunanje preganjanje nekoliko poleglo in so se omejevali predvsem na onemogočanje verskega udejstvovanja. Ustanovili so 1» »Zvezo brezbožnikov« ter pospeševali na vse načine njeno delo. Z novo ustavo iz 1. 1923. je bila prepuščena ureditev verskih in cerkvenih razmer posameznim zveznim republikam, a po vzorcu zgoraj navedenega dekreta ljudskih komisarjev. Z nastopom načrtnega gospodarstva (od 1. 1928. dalje) so ps začeli vnovič sistematičen in pretkan boj proti vsem veram, ker se jim je zdelo, da vodi prejšeu način gole propagande prepočasi do zaželjenih uspehov. Uporabljajo vnovič nasilstva vseh vrat (razlastitve, davke, izgnanstva, ječe, smrtne obsodbe itd.), svobodne eo le vse oblike in vsa sredstva prohverskegs boja, a versko udejstvovanje je skoro onemogočeno, čeprav vernosti same vsaj na papirju iz zgoraj navedenega razloga doslej še niso prepovedali Temelj tega proti verskega boja tvori »Zakon o reiigi joznib drulbah«, ki ga iajaj ciK dne 8. aprila L 1929. m ki razveljavlja vse prejšnje odloke. Obsega «8 členov. Najvažnejše člena sta 17. in 18. Prvi prepoveduje verskim družbam dobrodelno in kulturno delo s tem, da jim ne dovoljuje kakršnegakoli podpiranja članov ter ustanavljanja bolnišnic in čitalnic, a prirejanje verskih sestankov le s posebnim dovoljenjem sovjetskih oblasti. V cerkvah se smejo brati le strogo obredne knjige, izrečno so pa prepovedane skupne molitve za žene in za mladino. Člen 18. pa prepoveduje vsak verski pouk sploh in kjerkoli razen s posebnim dovoljenjem ljudskega ko-misarijata za notranje zadeve, ki ga morejo dobiti le sovjetski državljani. V praksi ga pa seveda ne dobi nihče. Mesec dni nato (18. V. 1929) je bil za XIV. sovjetskem kongresu izpremenjen še 4. člen ustave, po kateri je bila odslej dovoljena le p r o t i v e r -ska propaganda, verska pa prepovedana (dovoljeno je le še pripadanje h kaki veri), tako da so odslej lahko brutalno preganjali starše, ki bi učili otroke verskih resnic in duhovnike, ki bi sploh poskusili pri-digovati. V naslednjih mesecih je bilo izdanih potem še več dopolnilnih odredb, ki z najrazličnejšimi sredstvi onemogočajo vsako versko življenje. Odprte smejo biti le one cerkve, pri katerih jamči 20 porokov za njih inventar, davke itd. Krajevna celica brezbožnikov pobije na vaški cerkvi šipe in če jih poroki takoj ne nadomeste (da se to ne zgodi, poskrbi seveda sovjetska trgovina, ki šipe prodaja), se cerkev zapre, odda krajevnemu sovjetu za kino, gledališče ali za komunistično zborovalno dvorano ali jo pa podro. Na ta način je bilo samo od leta 1917. do leta 1930. izločenih iz booslužja 18.000 cerkva, to je mnogo nad polovico vseh. Mnogo najdražjih svetinj ruskega naroda so pa barbarsko uničili (dne o. XII. 1931 jc bila n. pr. t dinamitom razstreljena prekrasna Odrešenikova katedrala v Moskvi, juiija 1929. so razrušili Ibersko kapelo, eno izmed najznamenitejših pravoslavnih umetnin sploh). L. 1929. je bila izdana tudi najstrožja prejioved postavljanja božičnih drevesc in karšnokoli slovesno praznovanje praznikov. Jako pospešuje protiversko delo tudi socijalizacija ruske vasi, kajti »Kolhozi« stoje vsi pod vodstvom borltenih ateistov.Tiste kmete, ki bi »i upali prevzeti poroštvo za cerkev, proglase za kulake ter jih z duhovniki vred pošljejo kratko in tnalo v taborišča za pregnance. Samo na zloglasnih Solovjetskih otokih je živelo 1929. leta 12 pravoslavnih škofov j.n 18 katoliških duhovnikov, obsojenih na prisilno delo. Ponovne polslužbene izjave vodilnih sovjetskih funkcionarjev vprav podčrtujejo poinen in naloge kolhozev v protiver-skem boju, kar je posebno poudarilo še vodilno boljšc-viško glasilo »Pravda« v obširnem članku »Osvoboditev milijonov« z dne 14. avgusta leta 1930. Tako se vrši s m o-treno razkristjan je vanje ogromnega naroda. Toda uspeh ni vedno popolno brezboštvo, kakršnega žele boljševiki, temveč pogosto ravno obraten. Še nedavno po-kristjanjeni narodi se vračajo namreč nazaj v — poganstvo, največkrat pa nastane iz teh boljševiških prizadevanj nekaka mešanica krščanstva, poganstva in boljševiškega »znanstvenega« m a t e r i a 1 i z m a«, kajti zdrava človeška duša ne prenese popolnega brezboštva, kakršno zahtevajo boljševiki. Boljševiške znanstvene komisije, ki raziskujejo življenje še skoro neznanih narodov ogromne države, so večkrat naletele na občine, v katerih opravlja sedaj popolnoma neuki bivši pravoslavni pop istočasno posle popa, poganskega svečenika in vaškega čarovnika. Bab-j e v er s t v o je na zmagoslavnem pohodu, povsod vlnda strašni duhovni kaos in v neštetih primerih so ugotovili, da stoje ua čelu vaških brezbožniških celic tamošnji čarovniki ali poganski svečeniki. Boljševizem vodi svojo državo nazaj v — barbarstvo. To je uspeh Buharinove zahteve, ki je dejal: »Naša naloga ni reformacija vere, temveč rušenje vseh vrst ver, vseh vrst moral.« " Seveda so pa boljševiki v svojem strastnem sovraštvu proti vsaki veri slepi za vse strašne posledico, ki jih porajajo njih prizadevanja. Ustvariti hočejo za vsako ceno brezbožni komunistični družabni red, pa uaj privedejo ta prizadevanja kamorkoli. V to svrho so si ustvarili -elo posebno protiversko »petletko«. RAZNO Hraaariaa se n« am< odtegniti od mezde v bo-lezni Je odločilo nedavno najvišje sodišče v z». grebu. Sam« osem driav jra4 stalno sastopstv«. Upravni odbor mednarodn. uradi dela je sklenil, da ima pravico do stalnega zastopstva v svetu mertn«. rodnega urada dela naslednjih osem velikih industrijskih držav: Francija, Italija, Indija, ,ls. potiska. Nemčija, Zedi-njene države ameriške, sovjetska Rusija in Veli-ka Britanija. Pogodba ia lOU.(KH) it-lesničarjer. Na Angleškem so nedavno sklenili . družba železnic in zastopniki strokovnih organizacij železničarjev po-godbo, ki velja za 400.000 železničarjev. Na Angleškem so železnice last zasebnega kapitala. Pogodba spada med najpomembnejše v zadnjih letih. Pogodba izključuje stavko in izpor od strani delodajalcev, dokler m odreko vsi drugi pripomočki. Zato pa pogodlia določa ustanovitev komisije neprizadetih osebnosti, ki jo tvorijo predsednik in še dva člana. Komisijo volita obe stranki (delavci in delodajalci) sporazumno. Komisija ima nalogo, da s sodelovanjem predstavnika oblasti po i »reduje v nastalih sporih. Zakon o SKI urnem delavniku. ki ga je potrdila ; tudi ameriška delavski strokovna organizacij«, je jiredložen zbornici in senatu Združenih držav. Zakon določa, da se nobeno blago v notranjosti Amerike ne za domačo porabo in rie za izvoz na sme prevažati, če je iz-' delano v obratih, ki dn-i lajo več kot pet dni v tednu po šest ur na dan. Vladna podjetja ne sinejo nobenega takega blnaa i porabljati in ne dajati : naročil obratom, ki no j vrše teli dolžnosti. Tajnn radijsko oddaino postajo imajo dunajski socialni demokrat je. Policija ji baje ne umre priti na -ded. Te dni je bil« stavka v zagrebških pekarnah. Mojstri so zahtevali. 'I« se mora pričeti delo nnj-kasneje o polnoči. Delavci so to zahtevo odklonili. IS milijonov neiaposle-nih je sedaj v Ameriki. Tako je povedal minister Johnson. Radi stavke pristaniških delavcev in njej sledečem pomanjkanju kuriva, so nedavno znir/o-vali prebivalci ameriškega Njujorka. Zborovanja komunist«* na Angleškem se je hotel te dni udeležiti voditelj francoskih komunistov, vendar so mu oblasti prihod v Anglijo hranil«. B -ski: Ob dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevauje) Cvetna nedelja 19151 Zt dva dni delajo spiske vojnih ojetnikov za odhod iz Bijska. Opravil (em velikonočno »poved pri poljskem vojnem kuratu< (ti je imel ta dan tudi lepo pridigo. Izzvenela i« v besedah; »če Boga ne bomo pozabili, tudi On na« ne bo«. Poljski duhovnik, kije opravljal sv. mašo J zemljanki t« je pisal Jan Tadeus Uklejs. BU jo k»plan v rezervi Dne 29, marca 1915 sem z veliko hvaležnostjo in veseljem prejel 17 rabljev 9 kopejk od g. svetnika Antona čadeža iz Ljubljane, ki mi je z nepričakovanim darom napravil res veeelo velikonočne praznike. Due 27. marca 1915 je imela mesta* uprav* v Bijskn sejo, na kateri i* izrazila obžalovani«, da zapuste Bijsk Avstrijci-Slovani ia pridejo v to ma- taoorisče v Bijsku 17-letaa Rusinja. Zglasila s« I« pri poveljništvu in prosila, naj bi neki avstrij-™> uietnik, s katerim sta se preveč natančno spo-M f.'- 1? od8el il Bijska. Ruski polkovnik js ho-i"usinfi na roko in to toliko hc!j, ker le oestetovo znanje že obrodilo sad. Ko ie ruski polkovnik vprašal za ime dotičnega ujetnika, je za-Peiiana korajiao povedala, da s« njen oboževalec »Komot Suh«. Seveda le bilo ime izmišljeno, __■»DOMOLJUB«, dne 27. februarja 1995. DROBTINE Kuhinjska sol j« škodljiva. V ea (Iti jih desetletjih je zlasti v bolj naprednih deželah zelo narasla porab« kuliinjBke »oli. Temu jc vzrok tudi to, da potrebuje nate pakolenje veliko več dražil nego vsa prejšnja. Dočim bi običajnemu Človeku zaido-stovalo 5 k »oli dnevno, jo porabijo mnogi 20 im celo 30 g. Da mora to sčasoma neugodno vplivati na telesni ustroj, je eamo po sebi umevno, Miriogo bolezni ime svoj izvor v tem prekomernem uživanju »oli. Liter človeške krvi vsebuje običajno 5 do <5 g soli Zdravo telo »e takšnih določenih količin drži neomajno. To ee pravi, če da uživa kdo večjo količino, tedaj sili telo k temu, da mora zahtevati več vod«, da ee lafcko obnovi običajno razmerje. A če je v telesu več vode, nego j« potrebno, tedaj trpi žil je hi trpijo zlasti obleti. Z drugiimi besedami: e tal no prekomerno zauživanje eoH povzroča porast krvnega tlaka, poapnenje žil, zgodnjo starost, prezgodnjo smrt. Enkratna preobremenitev obistl sicer ne Škoduje, večkratna ki stalna pa ee mora prav tako končati a smrtjo. To velja za »iravega človek« — teim težje pa je seveda za bolnega. Stvar jo treba razumeti seveda pravilno: naravna količina soli v živdHh ne škoduje, ker krije potrebo po S g eoll dnevno; dodajanje soli 'k živilom pn ee mora končati slabo. Mnogo je bolezni, ki jih zdravnik ne obvlada drugače, nego da prepove eauživa-njo soli'»ploh. Ta način ee je raašaril zlasti v zadnjih letih, ki so nam prinesla ludi znameniti Ger-eonov zdravilni nn&ln. Ker pa je človeku, ki je navajen današnjih moSno začinjenih jedi, težko ee odreči soli, skušajo v najnovejšem času dobiti primerne nadomestke zanjo. Največ izgleda, da bodo izpodrinile sol, imajo razne snovi, ki jih pridobiva jo iz naravniii sadnih kislin. Tihotapski prehod pod zemljo. Varšavska policija je odkrila v bližini polieko-neraške meje podzemski rov, ki je služil tihotapcem za tihotapljenje blaga z nemške meje na Poljsko hi s poljskega ozemlja v Nemčijo. Za vhod, oziroma izhod sla služili tihotsipcem dve zapuščeni jami. Dva slučaja. Neki nemška operni ipervee pripoveduje: »Pri Ypernu sem odnesel rano. Komaj smo skočili iz našel« strelnega jarka, me je udarilo v zakaj tako se ni pisal noben izmed 'ujetnikov, ki so bili takrat v Bijsku. Dekle je caolakalo. Boga brezvestni zapeljivec seveda ni ostal prikrit. Dne 29. aprila 1915 so že kuhali obed ze 900 ljudi manj. Ta dan oh 8 zjutraj je odšla prva skupina, med njimi tudi Slana in Biželj. Ostali smo se začasno preselili iz zemljanke v 3. barako. Tu sem nekomu prodal kovček za 55 kopejk. Iz žaklja, kolikor ga ie le bilo, pa sem napravil nahrbtnik, Poljaki so iz zemljanke prenesli v /isfo< barako tudi podobo Matere božje ter jo obesili na leseno steno poleg mene. Zadnjo noč v Bijsku sem torej preživel prav blizu Nje. Naslednie iutro. dne 3. maja 1915 so nas uvrstili in prešteli. Pred obedom nam jc vojni načelnik polkovnik Spanovski, po postavi izredno majhen, a po srcu velik mož, govoril pred taboriščem poslovilne besede. Med drugim je dejali »Za enkrat pojdete na kmete. Daj Bug, da se vrnete ka| kmalu zdravi v vašo domovino. Vsi smo zavpili »Živijo«, — polkovnik pa j« prijazno odzdravita!. V pristanišču se je zbrala neprerfiodn* množica ljudi vseh slojev. Pozdravljalo z robci in si brišejo solze Goriškemu poveljniku Mih&flcvu sta se zdela naša Bosnaka sumljiva. Imel jih e za muslimana in bi kot taka ne smela iz Biiska. se prepriča, če ste Hrvata ali Turka, je iznajdljivi mož poklical vojnega kurata, ki je kmalu na podlagi par vprašan) iz katekizma, ugotovil, da sta prizadeta Bošnjaka res prava katoliška Hrvafa. Zaropotajo stroji na parniku »Bratja Meljnl-kovi«, in kmalu smo sredi Bije, ki nas bo prav kmalu izročila Obu v »nada!inie uradovanje«. Stotine robcev tam iz pristanišča Se zadnjič zavihra v pozdrav. Poslednji trenutek se pripelje tudi vojni načelnik mesta Bijska, polkovnik Spanovski, Dobro ga ločim: tihomn ob Bili stoji in kakor bi bil duhovnik, dela velike križe za nami. Gospod polkovnik Spanovski, ruski Poljak katoličan, nas le zadnjič blagoslavlja, Kaj kmalu uam izgine Bijsk izpred oči. Iz žepa vzamem krajevni časopis Alta) ki čitttm v ru**ini saveda — oglas sledeče vsebine: Avstrijski vojni uietnikl, zapuščajoči mesto, izražalo globoko nalivalo za lepo ravnanfe x nflml gospodu rofnamn načelniku, upravi in vsem prebivalcem Masla Bijskn. £ stegno, da sem padel na tla kakor majhen otrok. Obležal sem v bližini ranjenega Angleža, ki je neprestano jirneil za vodo. V svoji steklenici eem : linol mrzlega čaja, a nisem se mogel goniti, da M I mu pomagal. Več ur eva tako ležala. Anglež je je-Sol oedalie tteje. Tedaj sta prišla dva na&a sMll-! tejca. Hotela «ta me dvigniti, a eem molče pokazal i na umirajočega reveža. Dvignila sta ga. Komaj eta napravila dvajapt korakov, je priletela granata In natrgala vse tri na kose.« To je bil »lučaj ln slučaj je bil tudi doživljaj, o katerem pripoveduje znan nerinSki odvetnik: jZo cele mesece smo bili zakopani ob Hartiiuuin«weitarkoplu. Nekega dne sbiio prejeli nove jeklene ščite, l«d aroo jih takoj namestili nad strelni jarek. Dan prej «em bil projel od brata nov daljnogled, e katerim sem hotel pogledati »ko-zi lino v Ščitu na komaj 60 m oddaljeni francoski jarelk. V moji skupini pa je bul brivec, nadvse radoveden Berlinčao. V vse je moral vtakniti svoj noe. Ko sesu prišel g svojim dalbiogledom, mi ga mahoma iztrga iz rok, stopi k HStu — in se zvrne i>r«z gla»r na tla. Krogla mu je vdrla skozi oko v možgane. Se mnogo mesecev ono stali na tem mestu, a nikoli se ni francoska krogla htgubila skozi ozko hno v čSitu.« Dvanajsto svetovno tado j« novi spafasi vlak n« progi med N'ew torkom in Sv. Louisoa, ki je opremljen t umetno Tračno hladilno napravo. Prvo pismo v urečni polti. DrnMvo francoskih ljubiteljev znamk ponuja 120.000 mark za omot pisma, ki js bilo prvo poslano po zračni pošti. Seveda js treba najprej dokazati, če j« bilo to ali ono pismo ltsa prvo po taki poti poslano. Dasi-rsvno pa je take vrste pošta šele iz novejšega datuma, je bilo pismo, katerega kuverto francosko društvo iič«, poslano ž« 9. januarja 1793. Vzel ga je s seboj Francoz Jsan Pierre Blanchard, ko se j« vzpel v Philadelpbiji z balonom. Podpisal pa je to pismo sam Georg« %'ashington. Neki slogi osni stopah «e je obrnil nekoč na slavnega angleškega slikarja Hogartha, da bi mu doma na steni nasiikal prehod Izraelcev skazi Rdeče morje. Hoga-r8i Je pristal, vendar, je zahteval za plačilo sto gvinej, »JJemogoče,« je dejal Skopuh, »dam vam kvečjemu dvajset gvinej.« — »To je alaraš-no malo,«: je odvrnil slikar, >a ker sem v denarni zadregi, vam nairedim, tod« pod pogojeni, da ml plačate takoj.« — Skopuh je sprejel. Drugega dna ,:e prišel v sobo, kjer je umetnik delal, ta je v svoje začudenje videl, d« sedi ob mizi ter hada is dolge pipe, njegov pomočnik pa je prepleskaval eieiio krvavmi-d-eče. »Kaj pa to pomejii?« je vprašal skopuh in volt«! nesrečo. — »Naročena Mika,« Js odgovoril Hogarth. — »Sli-ka? Slike ne vidim! To je vendar sam« rdeče propleskama ploskev!« — »To je rdečo morje,« je odvrnil Hogarth Madno-krvno. — »Iu faraon ter njegova vojska?« — »Vsi skupaj so utoniM v Rdečem morju!« —■ »A kje so Iaraelovi otroci?« — »Tega ai ne morete misliti? Dobre slike je treba gledati z dom»ljijo. Izraelov! otroci so seveda Se davno živi in zdravi dosegU drugi breg!« Napisal oporoko aa navadno lestev. En meceo pred svojo smrtjo je Herman Stichman v ameriškem Los Angelesu izročil svoji sosedi Mrs. Gotts navadno lestev, rekoč, naj jo dobro spravi Ko js Stichman umrl, rijo mogli najti njegove oporoke. Nedavno poiem je pa Mrs. Gotts rabila butsv ln šla po njo. Opazila je na lestvi sledečo zapisano oporoko: »Ljubim jo. Vse svoje premoženje izročim svoji sosedi Mrs. Gotts. Ona je bila moj angel.« Premoženj« je vredno nad en milijon. Ameriški milijonar za cerkev. Ker js bila krasna katedrala v francoskem mestu Rhelms tokom svetovne vojne zelo poškodovana, se poprava late vrši ie zadnjih deset let vsled določila ameriškega milijonarja John D. Rockefellerja, kl je v ta namen daroval 2,500.000 dolarjev. Delo, katero vodi In nadzoruje ameriški arhitekt Wells Boeworth, bo dovršeno koncem leta 1935. DOBRO ČT1VO . k 7& volitve v narodno skup&ino se dobe sledeči zakon i: Kakon o volitvah narodnih poslancev r. (spremembami, dodatki in tolmačenjem Itd. in Z»k«m <> voimiih »»cenikih z izpremembaml In dodatki, friredjl K. Pahor, urednik Službenega lista drav. banovine. Cena 10 Din. Zakon obsega posebna in splošna določila, dolžnosti in pravice volivcev, kandidatov — dalje o volilnih imenikih, kandidatnih listah, voliščih, volilnih odborov, kazni, kazenski postopek, obrazci volilnih Imenikov in zapisnikov. V trnjižic! Slovenskega gospodarja pa Je Izšel kot 6 Zvezek: Zakon e volitvah narodnih poslance*. Stana 8 Din. Obe knjižici as naročali ¥ .Juaoslovanaici knjigarni v Ljubljani. Moli oglasnik Vsskn iroiiub vrstica ali nie prosloi velja z» enkrat Din Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico nko kupujeio kmetilske po trebšfloe ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo noslov ozlrooia obrtniki pomočnikom ali vaiencev in narobe Krasno posestvo malo. prjdam. 26 min. od Dom al. Poizve se v Preti gu 19 (Leben), Domžale. Bencin motor KS^ro6 dam, tudi na hranilne knjižice, sposob n za vsak pogon. Naslov t upr. vi Domoljuba pod St. 1919. Jabolčna dravisca zdrava, pravilno vzgo-lena. vrste v okviru sadnega izbora nudi zelo ugodno Gabrijel Koren, dre*esničar, Št. Iij, pri Velenju. fiončRin £ «5 Marija — Prečna uri Novem mestu. FOStttli do°vbiee na- prodaj. Hiša, gospodarska poslopja, elekt., vodovod. 2 rnivi. gozd xa Din 50000-. Vzamem ludi hranila« knjižire — Vprašati: Frelih, Brez e 24. Krnsko OEfiis no molže krav, hišnih In poljskih del, sprejmem takoj. Pismene ponudbe z zahtevo pisce na upravo Dornolj. pod »Zvesta« št. 1835. Valilas jajca S Štajerskih kokoš oddaja Lojne Ambrožlč, Gaberje 14, Dobrova Valrnca Hlanra pridnega, za-HiHHMS nesljivega, nekadilca sprejmem. — 2veglar, Rifnik Sveti Jurij ob južni železnici. SsiiSi fant is tetn< išče službe. Naslov v upravi Domoljuba pod SI 2027. Ogkffl Pr,'!no in po- Steno za v*a kmečka ileta, snrej mem takoj. — Anton i.n»o, Dravlje 37. Rnjtfjlng 1 n>a'im PO-BuSIlltH! sestvom na Cvibli pri Trebn.cm, 10 minul od kolodvora, naprodaj. — Naslov v u ravi j5od 2025. Prospede za samouk na harmoniko nudi Ivan Romšak, Kranj ŽsHini 'rne suknje in "■"""i obleko res poceni kupile pri Hres-kerju. Sv. Petra c. 14. LJubljana. za mizarsko obrl sprejmem, Hrana, slano vanje v hiši Avgust Oerne, Zg Šiška 122. Gbsm In čebnlčeli kupujemo po najvišji ceni. Sever & Knmp., Liubljiina Finfl " letnes;« za milil poniuč pri kmetijstvu in živini, sprejme takoi F.lip Lovše, Dobrunie St. 38 — p. Hru-ica pri Ljubljani. HdoF u ii imel dobrih čevljev, naj jih naroči pri Jerneju je-raju. Zae< ge it< v 10. p. Smlednik Mesarska vaieaca močnega, zdravega, — uglednih siarševsprej me Ivan Suhalotc Vr-hovet 16 Di»ta Dobrova, pri Ljubljani, Za tganjskBfeo Ia rozine po Din 4'50, pri večjem odjemu po- Sust, dobite pri Milan ompare. Ljubljana, Pogačarjev trg t. •SLOVENEC« je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov. »Slovenec«, Ljubljana, Jugosiov. tiskarna. Izdaiatelh Di. Gretforlj Pečjak Dunajski velesefem od 10. do 16. marca 1935. (v rotundi do 17. marca). Predmeti «a razkošja in potrebščine / Pohištvo / Reklama I Francoska kolonialna razstava I Sejem za tkanine In oblačila. Pletenine. Moda za kožuhovino / Posebna razstava. Gospodarstvo v podviga / Tehnični sejem. Stavbe in gradnja cest. / Potrebščin« za pisarne / Razstava izumiteljev. Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles. Lovska razstava. Razstava strelcev. Živilska razstava. Vzorčni sejem za poljedelstvo in gozdarstvo. Brez potnega vizuma Z velesejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop mei« v Avstrijo. Madžarski propustni »izum se izdaja proti predložitvi sejmske izkaznice na meji, Izdatno zniianie voznine na ju^osl in madž. in avstr. železnicah, na Dunavu, iia Jadranskem morju, k^kor tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst in sejmske legit.m.iciie k Din 50 —| se dobivajo pri Wiener Messe A. G., Wien VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubhani: Avstrijski konzulat, Tyrševa cesta 31 Zveza n tujski promet v Sloveniji (>Putnik«), Tyrševa cesta 1 in njene podružnice Zveza za tujski promet v S ©veniji (»Putnik«), podružnica hotel Miklič, nasproti gl. kolodvora Natančen. G. profesor gre na sprehod, prej pa Se pritrdi na vrata liftek: »Pridem ob 2.90.« Ker je pa deževalo, pride malo prej domov. Neki gospod, ki Je prišel na obisk h gospodu profesorju, ga najde z uro v roki sedeti na stopnicah. »Vsedi-te se k meni, gosjKid,.' pravi profesor žalostno, >8e deset minut morava počakati.« Brinje, fige, rozine in slive za žganjekuho oddata po najnižji ceni tvrdka IVAN JELACIN, Liubijana Emonska t. 2. Dobra duša. Sodnik: »Kaj Vam je padlo v glavo, da ste šli meso ukrasti iz izložbe.c Obtoženec: »Da ne bi kdo drug prišel v skušnjavo, gospod sodnik. Umetne nM natančno po naravi na-UIIICIIIC Ulll pravi našim pacijentom F. AD. MOLLER SOK NE, Wiesbaden. V LJUBLJANI: Splošni bolnioa, očesni oddelek dns 8. in 9. marca. O ti otroci t Mati sedi s svojo hčerko v tramvaju nasproti zelo našminkane dame. »Mamica, glej, kako ima ta ženska namazane ustnice.« — »Palic ji zažuga mati. Zunaj ji pa reče: »O takih rečeh mi lahko pripoveduješ doma.c Ko se peljeta domov, si zopet neka gospodična j>udra obraz. »Mamica,« zaklife hčerka, »o tej dami bova pa doma govorile, kaj ne?« Ako želite kupiti dobra in |ireizkušena semena, morate zahtevati povsod samo Svetovna semena (Vsaka vrečica mora niti tako označena) V slučaiu, da takih semen pri Vašem trgovcu ni dobiti, se obrnite na veliko trgovino s semeni J©s«i> Urbttiiič, ij&bUana niMoSKcva tetla si. s (nasproti hotela »UNION«) Cenik vseh vrst semen za vrt, travnik in polje, lepe cvetlice itd. je brezplačno na razpolago, le pišite po njega. O morju Kot v vsej naravi je tudi v življenju ramiS oceanov veličasten zakon izravnavanj« m urejevanja med dotekanjem, odtekanjem in izhlapevanji® vodnih množin. To prelivanje im spreminjanj« j, hkrati največjega pomena za izravnavo podnebju. Vodne množine okoli zameljskega ravnika ali ekva. torja grejejo sever in jug in omogočajo tudi tod človeško, živalsko in rastlinsko življenje. Dokazan« je še, da bi kontinenti sveta ne mogli imeli u<8od-nejše lege, kot jo imajo in da je tudi razmerje med celino in vodo na zemlji kar najprimernejše. Splošno se misli, da pomeni morje stoječo vodo brez vsakega gibanja in izmenjavanja, razun ^ nečih in gibajočih se valov ob viharju in vetru To je velika zmota. Morja imajo tako zvane morsk« toke, to so pravcate reke v moralah globinah ali povnšinah. Vsa morja se gibljejo, izravnavajo, tekajo in dotekajo. Samo nekoliko poniielimo: ms-mogoč je primer, da hi v vsa morja dotekala |xi rekah in vele tok i ti enako velika množina vode. Atlantski ocean je manjši od Tihega oceana, pa ima razmieroma največ vodnega dotoka in njegova |wvr. sina bi morala ie davno preklopiti bregove ob Ev. lopi in Ameriki, če ne bi oddajal vodne nvniižins drugam. Tudi podnebje Atlantskega oceana je ostrej. še in hladnejše kot ob drugih oceanih, zato izlila-peva tod manj vode kot drugod. Atlantski ocean, ali še bolje Sredozemsko morje je nekako glavno kolesce v ogromnem Biroju, kateremu aličijo morja 6 svojim življenjem. LkIiio dobiva nad bilijon kubičnih metrov vo-.l«, iz Atlantskega oceana mu ikitek« lwtm> še drugih 12 bilijonov kubičnih metrov vode. Kanu gre ta ogromni vodna masa? Saj izhlapi letno na Sredozemskem niorju komaj dva bilijon« kubičnih metrov vode. V bližini Gibraltarja »b španski južni obali je v merski globini močan vodnii tok iz Sredozemskega morju proti zahodu v Atlant. Ladje, ki se tod polojiijo 30 ali 40 metrov, ne padejo na dno, marveč jiii tok žene proti zahodu, Ladje [ia, ki ostajajo na ;so-vrškni, oovrftiirJ voda te AJtlanU v Sredozemsko morje. Atlantski ooean pritiska z velikansko silo ofc Ameriko in vzbočena srednjeameriška obala kaže, da skušajo vodne mas« najti rajkrajSo pot preko Srednje Amerike k Tihemu oosami. Zadržuje pa Jih zemlja in zato tečejo ob obadi proti severu in jugu in se snidejo s Tihim oceanom 4ele na najskrajnejših koncili Južne in Severne Amerike. @n«in Pozivam pisca anonimnega pisma z dn« rU4l», m, n. t. 1. (pod označbo Močem), da sc • potnim imenom oghsi, sicer ga ne morem smatrati drugače kot podlega in bojazljivega intriganta. Franc Maškon, Mirke 11, Vrhnika. »BOGOLJUB« najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugosiov. tiskarna. Pravi osel. Gostilničar »Pri zelenem oslu* j« jKJStal bogat in Iudi prevzeten, zato je dal odstraniti stari napis in ga nadomestil z modernim. Njegov sosed pa je bil prebrisane glave in je hitro preimenoval gostilno v »Pri zelenem oslu«. Sedaj Je vse drlo v novo gostilno. Ker so dobili tudi dobro postrežbo, Je sosed kaj hitro bogatel, kar prejšnjemu ni hotelo v glavo. Da bi zopet pridobil svoje nekdanje goste, je dal obesiti tablico r. napisom: »Tu Je pravi osel.« Brinie in fige vedno v najboljši kakovosti dobite pri tvrdki FRAN POSAtNIK i. « M. . Ljubljana sedaj Tyrt*va Dunajska) it. 33 Javna skladiiča (Balkan) Spreten raeunar. Učitelj: »Miha, ti bf si rsd kupil hišo, ki stane 80.000 Din, imaš pa samo 8000 Din, kaj bi rabil še?« — Miha (hitro): »Bogat« ženo!« llredn'k: Jože Koiiftek Za 'ngoslovansko Uskarnoi Karal C«*