CEUE. 8. JANTJARJA 1976 — STEV. 1 — LETO XXX ~ CENA S DINARJA GLASILO OBCÎNSKIH ORGANIZACIJ S2DL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Prestopili smo v noDo leto, ki se od starega razlikuje tudi po tem, da je en dan daljše. Kam bi s tem dnevom Še nismo razmišljali, je pa že zelo blizu. Le še toliko dni kolikor ima leto tednov. In, če v začetku leta načrtujemo, izdelajmo načrt še za ta dan, ki nam ga je v to leto vrinil že leta 1582 papež Gregor XIII. Se odločimo za kakšno akcijo, ki bo utrdila povezanost ljudi, humanizem, soli- darnost; udarila pečat ljudskemu ravnanju, bogastvu človekovih vrednot. Recimo, da enodnevni osebni dohodek namenimo za ■ nekaj najbolj koristnega, potrebnega, drobnega, a vendar dovolj velikega dejanja, ki nam bo v ponos. V celjski občini, na primer, bi zbrali (po mojem izračunu) prek 4 milijone dinarjev. Koliko v vseh občinah? V vsaki občini zmoremo iz zbranih sredstev postaviti »trajen spomenik naše pripadnosti Ijxidskì solidarnosti in vzajemnosti«. Smo za to? VAŠ UREDNIK 15. stran-OB NOVEM LETU O ROJSTVIH, POROKAH IN NESREČAH V VRH NOVEGA LETA o ČLOVEKU Ob Novem letu je vselej priložnost za kramljanje med sosedi, znanci, prijatelji. Seveda tudi med nami, dragi bralci Novega tednika in poslušalci našega radia. V novoletnem kramljanju se ponavadi izognemo vsemu kar nas karkoli spominja na tisto s čemer v preteklem letu nismo bili najbolj zadovoljni. Raje govorimo o pri- hodnosti, slikamo si jo lepše kot utegne biti. Kajti med letom tako in drugače pride vse polno tistih pogojnikov,, zaradi katerih se naše, pa čeprav še tako skromne želje vselej in vse v celoti ne moremo uresničiti. Pa vendar os- tane velika želja doseči cilje, ki si jih postavimo na pot, daleč, pred sebe. Nič ne de, če se nam potem sproti izmikajo, vsaj vemo, da jim gremo naproti. Tako se tudi sami Tisto na delu in v delovnem okolju, v soseščini, Veliko takih želja je med nami, mnogo želja pa je skupnih. Ni ga, ki jih ne bi želel sebi, svojim in drugim. Za novo leto smo si poželeli, resnično od srca zdravja in predvsem zdravja. Zadovoljstvo pa si bomo ustvarili sami. Tisto na delu in v delovnem okolju, v soseščini, v domačem krogu, pač povsod, kjer človek s svojo nav- zočnotjo vnaša življenski utrip. Med temi mnogimi že- ljami, ki si jih, dragi bralci in poslušalci, obojestransko želimo je tudi ta, navidez skromna in nezahtevna.- mi, ki smo odgovorni za urejanje radijskega programa in časnika si želim oba medija čimbolj približati vam, tako kot Si m zanesljivo želite, da bi v radijskih oddajah m na straneh Novega tednika našli kar največ tistega kar vas priteguje k poslušanju in branju. Med letom smo od bralcev Novega tednika prejeli na stotine pisem, večino smo tudi objavili. Iz mnogih pa smo črpali pobude, da bi jim zdaj v novem letu in v vsebinski zasnovi časnika dali primerno mesto na stra- neh Novega tednika, ki bo. tudi poslej prihajal vsak četrtek v vašo hišo. Radi bi ga spremenili, zboljšali, na- redili še zanimivejšega, seveúa z vašo pomočjo^ s sode- lovanjem naših številnih sodelavcev, stalnih in tistih, ki se le poredkoma oglašajo. Brez tega sodelovanja se te naloge ne bi mogli niti lotiti. Vendar gojimo veliko upanje, da bomo, ne le ohranili naše sodelovanje ampak, da bomo medsebojno povezanost od Rinke do Sotle le še bolj utrdili. Koliko je še drobnih dogodkov, ki jih ne zabeležimo, koliko je še ljudi med nami, ki zaslužijo, da njihova humana, delovna, človeko- jubna dejanja razgrnemo pred širšo javnost. Življenje v krajevnih skupnostih je steklo. Ljudje se v njih orga- nizirajo, uresničujejo svoje načrte in dogovore, med se- boj si pomagajo, družno skrbijo za napredek svojega kra- ja, za razvoj kulturne dejavnosti, za socialno varnost in družbeno pomoč. Sosedska samopomoč si utira pota med vrednote humanizma, humanizem postaja odlika našega socialističnega samoupravnega sistema. Nekam rada nam ta vprašanja uidejo, včasih se nam zdijo celo sama po sebi umljiva. Morda tudi zato včasih presojamo, da je življenje enolično, da se vse peha za denarjem, da smo bolj nezadovoljni kot bi lahko bili. Tudi k spremembi tega stanja bi radi prispevali. Zato se bomo bolj usme- rili k pisanju o človeku, o njegovih tegobah, o njegovem delu in delovanju, odkrivali in pospeševali bomo soli- darna nagnenja in dejanja, ki jih ne manjka v našem vsakdanu. Na naših straneh bomo vselej odstopili prostor 2a vse kar človek povezan z ljudmi počne, da bi ohranili pridobitve ljudske revolucije, ljudsko revolucijo še naprej poustvarjali, branili priborjeno svobodo in varovali druž- beni red, ki ga je naš človek sam ustvaril. Skratka v našem pisanju v Novem tedniicu in v po- ročanju na valovih naše radijske postaje želimo prodreti do posameznika, da bi prek njega sestavili mozaik ljud- skih naporov v življenju, ki ga živimo, bogatimo in, ki mu radi dali neponarejeno podobo, čimbolj pristno. Takšni nameravamo prihajati k vam v hišo. To so naše želje tega leta. Verjamemo, da tudi vaše, ^ragi bralci in poslušalci. Tem naštm skupnim željam, ček za postopke sprejema- nja in uveljavljanja široko zasnovane trajne dejavnosti družbene samozaščite. To kar bi bilo enotno v nalogah vseh nosilcev druž bene samozaščite je razvija- nje in krepitev varnostne kulture, ki izhaja iz samo- upravnega poiožaja delovnega človeka ter dosežkov naše revolucije. Prav ta, temeljni cüj varnostne naravnanosti družbe terja, da v naše vsak- danje ravnanje vnesemo ne katere korekcije, ki se nam zdijo morda še tako nepo- membne, v poslovnih krogih nekomercialne, v vsakodnev- nem pogovoru drobnjakarske — s kritično presojo pa do- bivajo širšo dimenzijo. Ne bo odveč, da z nekaj prime- ri opozorimo na zdajšnje ravnanje, ki se nam je zde- lo docela normalno in umlji- vo je pa vendarle razkrivalo našo nepazljivost in tako ali drugače ogrožalo našo var- nost ali zmanjševalo našo učinkovitost. Naši tradicionalni odkriti> srčnosti gre pripisati Sirokosi v izkazovanju pozornosti do tujcev, poslovnih partnerjev m priložnostnih tujih gostov. Ne le v kramljanju, tudi v razkazovanju tehnologije, asortimana proizvodnje ima- mo navado kar najbolj ver- no pokazati stanje in načrte ter tolikšne podrobnosti, ki jih ne zasledimo v nobenih naših javnih publikacijah. Ali, donedavna bolj, zdaj ne koliko manj je v javnosti že kar veljalo, da je dober go- spodarstvenik tisti, ki mu uspe z »zvezami« ali orez njih »prigospodariti« lastne- mu kolektivu visok dohodek pa čeprav na račun drugega ali vse družbene skupnosti. Prikličimo si v spomin šte- vilne pritožbe kmetov, kako ravnajo razna komunalna podjetja, ko na njihovi zem Iji kopljejo jarke, odstranju- jejo drevje itd. ne da oi se sploh pKDmenili z njimi, kaj šele dogovorili o odškodnini. Pa na primer, odnos do druž- bene lastnine. Na opozorila o uresničevanju družbene la- stnine dobivamo odgovor »saj ni tvoje!« Ali pa kako se vedemo v naravi in pose- gamo vanjo. In še bi lahko naštevali. Zdaj gre še posebej za to, da družbeno samozaščito ne pojmujemo v najožjem po- menu te besede, ampak tako kot jo je edino mogoče ra- zumeti: lastno in skupno varnost. Ne le proti zunanje- mu sovražniku ali sovražni- ku državne skupnosti — tu- di proti pojavom, ki jih ro- jeva naš notranji, včasih kar brezbrižni odnos do skupne- ga, kolektttvni odnos do posa- meznika, osebni interes pred družbenim in njemu v škodo itd. Kajti, ni dovolj, da smo pravice, dolžnosti in svobo- ščine le zapisali v ustavi, njih je potrebno uveljavljati, da bi se socialistični samouprav- ni sistem poustvarjal in raz vijal. Zavoljo tega je pomembno kakšno je vsebinsko delova- nje samoupravnih interesnih skupnosti in vseh njenih čla- nov, še zlasti tistih, ki so nase prevzele obveznosti dru- žine, vzgoje in izobraževanja. Spoznanje, da se da varno- stna kultura privzgojiti, naj- lažje pri mladem človeku na- ravnost terja primerne prije- rne v procesu vzgoje in izo- braževanja. 2e pri otrokih in med mladimi velja zatorej spodbujati zavest o pomenu enotnosti, bratstva in enako- pravnosti naših narodov in narodnosti ter pridobitev NOB ter pomena varovanja samoupravnega socializma. Uvodoma smo zapisali, da nas nobena izjemna situacija ne sili v izjemne ukrepe na področju družbene samoza- ščite. To seveda ne pomeni, da smemo na tem področju stvari pustiti, da se odvijajo spontano, široka družbeno- politična akcija, čas zanjo nam ni skopo odmerjen, mo- ra slej ko prej prodreti »pod kožo« našega ravnanja in ve- denja. In ko bomo norma- tivno urejali in zapisovali v samoupravne akte naše bo doče ravnanje moramo hkra- ti in sproti spreminjati sami sebe in naše včerajšnje na- vade (in razvade). In obrat- no, spreminjanje teh navad sproti vnašati v pravila ve- denja danes in jutri — zara- di tistega jutri! BOJAN VOLK KOZJE: KDAJ MRLIŠKA VEŽICA Skorajda na vseh zborih občanov in družbeno politič- nih organizacij v Kozjem so obravnavali tudi vprašanje mrliške vežice. Mrliška vežica je v Kozjem že dlje časa ne- rešeno vprašanje, ki postaja iz meseca v mesec bolj pro blematično, saj se je zgxxiilo že to, da občan ni imel kam dati pokojnika. Kozje ima že toliko prebivalcev, da postaja to vprašanje naravnost nevz- držno in ne kaže, da bi z gradnjo mrliške vežice še za- vlačevali. Kozjani upajo, da bodo v naslednjem letu začeli z gradnjo tega prepotrebnega objeûcta. CELJE PRIZNANJA DELU Ob sklenitvi starega leta je sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik podelil visoko odli- kovanje predsednika republike tovarišu Božu Juraku za njegovo prizadevno delo v regijskem aktivu komu- nistov za področje kmetijstva in v delu SZDL. Prejel je red republike z bronastim vencem. Hkrati je bilo ob tej priložnosti izrečeno priznanje tovarišu Fedorju Gradišniku za njegovo ustvarjalno delo v ZNG Celje in še zlasti za velike napore, ki jih je osebno vložil v oblikovanje koncepta dolgoročnega razvoja širšega celjskega območja. Slovesnosti so prisostvovali predsedniki medobčin- skih vodstev družbenopolitičnih organizacij, sveta os- mih občin ter predstojniki regijskih institucij. Ob zaključku časnika smo sprejeH vest, da je sekre- tar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik vročil še eno visoko odlikovanje: Francu Lubeju red republike z bronastim vencem, za njegovo priziidevno delo na področju kmetijstva in bančništva na šir-šem celjskem območju. ŽALEC KAM DA TI SPOMENIK? Na zadnji letni konferen- ci so člani Krajevne orga- nizacije ZB NOV Žalec med drugim spregovorili tudi o novi lokaciji za osrednji spo- menik žrtvam NOV v tem kraju. Do problema je nam- reč prišlo zato, ker so ob sedaj stoječem spomenilni v centru Žalca razširili križi- šče in ga opremili e sema- forji. Ob spomeniku je tako malo pro.stora, ki ne zado- šča niti za komemoracije, po- leg tega pa ob slabem vre- menu nanj pljuskajo dežev- ne in blatne kaplje zaradi mimo vozečih avtomobilov. Nekdanji borci in ostali so se strinjali, da ta prostor ni več primeren za spome- nik posvečen žrtvam NOV. Zdaj iščejo novo lokacijo, ki naj bi bila znana v na- slednjih nekaj dneh. Po vsej verjetnosti bodo spomenik prestavili v novo naselje Žal- ca, ki ga pravkar gradijo in kjer naj bi primemo me- sto bilo tudi za to pommib- no spominsko obeležje. Predsednik Krajevne orga- nizacije ZB NOV Drago Re- žeč je poleg tega navzoče seznanil tudi z dogodki doma In v svetu v lanskem letu ter tudi povedal, da je nji- hovo delo v glavnem usmer- jeno v reševanje gmotnih in zdravstvenih vprašanj članov te organizacije. ki trna nekaj več kot 400 čla- nov. Podelili so tudi večje število štipendij otrokom borcev, sodelovali s šolami in mladino pri različnih pro« slavah in komemoracijab ter začeli postopek za uve- ljavitev dvojne dobe za ti- ste, ki še tega do sedaj ni- so storili. Gre izključno za primere kmetov, ki so sode- lovali v NOV. Tudi v letoš- njem letu bodo nadal,ievali s tem delom in še okrepili so- delovanje z mladino ter iz- peljali akcijo glede prestavit- ve spomenika. TV INTEGRACIJA V ZDRAVSTVU v ponedeljek je bil v ko- ordinacijskem odboru med- občinskih organizacij in or- ganov širšega celjskega ob- močja pri medobčinskem svetu SZDL v Celju Infor- mativni sestanek o pripra- vah na povezovanje zdrav- stvenih delovnih organizacij v sestavljeno zdravstveno oi^anizacijo. Na njem so predstavniki zdravstvene slu- žbe obrazložili dosedanje pri- prave za ustanovitev sestav- ljene zdravstvene organiza- cije, ki jo bosta v prvi fazi sestavljali bolnišnična in iz- venbolnišnična zdravstvena služba. Do združitve bo pri- šlo s 1. marcem. V pripravljalnih postopkih ■e pojavljajo še nekatere di- leme, ki zadevajo organiza- cijo zdravstva. Gre zlasti za dilemo ali najprej v občini povezati vso zdravstveno službo in šele takšno pove- zati v regiji, ali pa na ravni regije povezati zdravstvene delovne organizacije glede na funkcijo strokovTiega de- lovanja, ne glede na sedež te organizirane dejavnosti, čeprav integracijski postop- ki ne potekajo preveč hitro, Je vendarle pozitivno to, da zdravstveni delavci temelji- to in premišljeno snujejo no- vo organizacijsko obliko bo- dočega združenega zdrav- stvenega dela. Stanje pa ter- ja, da o novi organizacijski obliki zdravstvenega povezo- vanja spregovorijo vsi zdrav- stveni delavci. Kajti čim-bolj bodo priprave temeljite, la- žje bo nova organizacija ste- kla. Zato so iztlelali načrt Javne razprave, ki bo med zdravstvenimi delavci stekla v prihodnjih dneh, ko bo potrebno odločiti tudi o dne- vu referenduma, na katerem se bodo zdravstveni delavci opredeljevali za predlagano organizacijo. Predvideno je, da bodo delavci ob koncu tega meseca že podpisali sa moupravnl sporazum o usta- novitvi sestavljene zdravstve- ne delovne organizacije, da bi v februarju lahko opra- vili še druge naloge, če naj nova organizacija steče že s 1. marcem letos. B. V. EDVARD SALESIN Njegov rod izvira iz daljne Francije, od koder se je njegov davni stari oče med Napoleonovimi vojnami za stalno naselil v naših krajih. Čeprav je njegov priimek popolno- ma francoski, se Salesina Čuti popolnega Slovenca in naše garer list. Drugače je po rodu iz Trbovelj, kjer se je v številni rudar- ski družim 29. septembra 1910. leta tudi rodil. Le težko si človek zami- sli, kadar potuje skozi Ža- lec, ki je znan kot metro- pola slovenskega in jugo- slovanskega hmeljarstva, manj pa po kulturnem ži- vljenju, da v tem okolju ži- vi in ustvarja umetnik aka- demski kipar in slikar Ed- vard Salesin. Že kot otrok je z vese- ljem oblikoval figurice iz ilovice ali pa z banjami upodabljal vse, kar je opa- zil okoli sebe. To nagnje- nje se je v njem razvi- jalo tudi dalje v osnovni šoli in vse dokler se ni bistveno odločil za poklic umetnika, kiparja in sli- karja, ko se je vpisal na obrtno šolo v Ljubljani. Željan novih in višjih spo- znanj v umetnosti se je kasneje vpisal na umet- nostno akademijo v Za- grebu. Po končani akademiji se je zanj začela trda pot umetnika in pedagoga. Ne- kaj časa je ostal v Zagre- bu in se preživljal, kakor fe pat vedđl in znal. Po nekem naključnem posre- dovanju so mu šolske ob lasti v Ljubljani le prizna- le skromno podporo za specializacijo, g katero ]e nato odšel v Rim, da bi se tam pobliže spo.^nal z velikimi deli vseh mojst- rov oblikovanja. Po prihodu iz Rima v domovino se je veliko gi- bal v naprednih umetniš- kih krogih, zlasti s pesni kom Miletom Klopčićcm, pa z Ludvikom Mer::clovi in drugimi, ki tedanji ob- lasti niso bili všeč zaradi njihovih političnih nazo- rov. Prav zaradi tega so mu odredili službovanje v Trebinju, kjer je o.'ital do osvoboditve in se tam po- vezal z osvobodilnim giba- njem, in tako kot umetnik izpričal svojo etiko. Ko se je pO osvoboditvi vrnil v svojo ožjo domo- vino, je najprej poučeval likovno vzgojo na II. dr- žavni gimnaziji. Kasneje se je preselil v Žalec, si tu ustvarii dom ter pouče- val na osnovni šoli. S tem krajem je povezanih ¿e skoraj trideset let njegove- ga življenja, ki ga je pret- ka! z delom in ustvarja- njem, čeprav je že upoko- jen, mlademu rodu še ve- OBRAZI dno iz svojih rok radodar- no poklanja svoje bogato likovno znanje, mladim želi približati lepote umet- nosti, jih seznaniti z du- hovnimi vrednostmi člo veških zakladnic... Se vedno se aktivno ukvarja z grafito slikami in restav- riranjem. Med njegova najbolj us- pela restavratorska dela nedvomno sodi prav resta- vriranje umetnin na gra- du štatenberg pri Ma- kolah. Kot kipar je med obiskovalci razstav in tudi kritiki požel le¡X) število pohval in ocen s svojimi priljubljenimi otroškimi glavicami, ki jim je znat vdahniti milino in dognan otroški izraz. Razstavljal je v Mariboru, Celju, Lju- bljani, Žalcu in Budimpe- šti. Ob koncu pa naj ome- nimo še to, da njegove grafito slike krasijo mno ge jarme zgradbe v naši republiki. Njegova zadnja tovrstna umetnina je upo- dobljena na telovadnici osnovne šole v Preboldu, št. 1 — 8. jami€>r 1976 NOVI TEDNIK — stran S SEJA PREDSEDSTVA SZDL CELJE PRECEJ NEJASNOSTI Skoraj četrtina na sestan- kih navzočih delavcev v ter meljnih organizacijah zdru- ženega dela je aktivno po- segla v razpravo o osnutkih programov skupne porabe v letu 1976 v celjski občini. Sicer pa .je dogovarjanje o skupni porabi tokrat pote- kalo skrbneje in postopoma, ob zavzetosti širšega kroga delovnih ljudi že v samih pripravah predlogov skupne porabe. V prvem krogu oblikovanja izhodišč skupne porabe, je bilo rečeno na zadnji seji predsedstva občinske konfe- rence socialistične zveze, je sodelovalo kakih 2500 delav- cev, v drugem krogu o na- tančneje opredeljenih izho- diščih oziroma osnutkih pro- gramov je sodelovalo okoli 5—6 tisoč delavcev in obča- nov, dokončno pa bodo o predlogih skupne porabe lah- ko spregovorili vsi delovni ljudje in občani, ker bo gra- divo posredovano sleherni družini. Na seji predsedstva pa so ugotovili, da progra- miranje skuipoie porabe še ved- no ni usklajeno na ravni re- publike. Nevšečnost pa pov- zroča tudi nenehno spremin- janje izhodišč za skupno po- rabo v naši republiki, kar seveda odločno vpliva na dogovarjanje v občinali. Za- merili so tudi republiškim skupnostim, ki v dveh letih še vedno niso izdelale siste- ma solidarnosti in vzajem- nosti. Tudi tokrat je pred- sedstvo opossorilo na nega- tivne posledice, ki jih ne- izdelani kriteriji in merila solidarnostnega prelivanja imajo na uveljavljanje dele- gatskega sistema, ki ga prav zato postavlja bolj v položaj informiranca kot p>a dejav- nika oblikovanja politike in skupne porabe sploh. Te sla- bosti, ki se že v tret.je po- navljajo, resno ogrožajo pra- vilno funkcioniranje mehani- zma dogovarjanje in spora- zumevanja v samoupravnih interesnih skupnostih. Pred- sedstvo občinske konference socialistične zveze je prav zaradi tega odložilo javno razpravo o predlogih skup- ne porabe v letu 1976 na čas, ko bodo usklajena doslej še vedno odprta vprašanja. Na seji je predsedstvo ob- činske konference socialistič- ne zveze razpravljalo tudi o osnutku resolucije o družbe- no ekonomski politiki in ra- zvoju občine Celje za prihod- nje leto. V Celju predvideva- jo, da bodo ob stabilnejših pogojih gospodarjenja doseg- li nadaljnjo dinamično rast gaspodarstva. Tako osnutek resolucije predvideva rast nominalnega družbenega pro- izvoda za 13"'o, realnega pa za 6°o, kar je nekaj več kot zmaša rast na ravni repub- like. Industrijska proizvod- nja naj bi se povečala za 7%, izvoz pa kar za 10"o, to pa je skoraj enikrat višja rast kot povprečna v repub- liki. Tudi prodi^ctivnost naj bi se povečala za 3—4 рк>епе s tem v zvezi pa tudi osebni dohodki na zaposlenega za 9%, kar naj bi pomenilo re- alno povečanje osebnih do hodkov za 2"o. ôeprav vsi kazalci rasti gospodarstva v celjski občini predvidevajo hitrejšo rast kot na ravni republike pa je edino pri investicijah v osnovna sred- stva računati z manjšo stop- njo rasti. V Celju гш,ј bi investicije narastle za 4%, v republiki pa za V/o pa tudi ta stopnja ni zanesljiva, kot so ugotovili na seji predsed- stva. Saj obveznosti do ne- katerih infrastrukturnih ob- jektov (železnica, elektrarne in drugo) utegnejo močneje vplivati na dohodek združe- nega dela. Delegat društva ekonomistov je izrazil zaskrb- ljenost nad optimističnimi predvidevanji in podvomil, da bodo cene repromateri- ala zadržane na razmeroma nizki predvideni ravni, ker je pričakovati močan pritisk na emisijo denajrja zaradi pove- čanja splošne porabe. Po nje- govih izjavah niso zanesljiva predvidevanja, ker niti še ni- so znani vsi elementi načrto- vanja pa tudi sicer nekateri znaki že kažejo, da ni raču- nati s takšno rastjo gospo- darstva. Bila pa so tudi dru- gačna mnenja namreč, da je z večjo zavzetostjo družbeno- F>olitičnih organizacij in de- lavcev samih možno uresni- čiti načrtovana predvidevanja. Predsedstvo je na koncu seje še podprlo predlog Iz- vršnega sveta celjske občin- ske skupščine, da se z druž- beno akcijo združijo sredstva stanovanjske izgraxinje za zadovoljitev najbolj perečih stanovanjskih potreb v druž- benih dejavnostih. B. V. URESNIČITEV DOGOVORA ZA BOLJŠE ZDRAVSTVO SAMO ŠE POTRDILO Komí.iSója za investicije RegionaJne adra/sitvene акир>- nosti Celje je na zadnji seji skleoila priiporočiti skup- ščini regionalne zdravstvene skupncjwtii in vsem zava- rovancem na območju, da za raavojne potrebe zdrav- stvene službe ZKiružijo scredstva, ki bd jian sicer bila vrnjena zaradi zmižane sitopnje priS(pevKa za zdrav- stveno zavarovanje v letu 1975. Ko komisya predlaga združevanje sredstev meni, da s tem ne nastajajo ni- kakršne nove obremenitve, ker gre le za sredstva, ká so jih zavarovanci že pKMnladi namenili za razvoj zdravstvene službe. V prihodnjem letu bd po tem pred- logu lahko nameniilá aa najnujnejše naložbe območ- nega pomena 15,690.000 din (izgradrnja energetskega postrojenja, centralne pralnice, kisiikame v celjski bolnišnica, raaširitev dveh razredov sn-ednje zdravstve- ne šole in za adaptacdoska dela splošne bolnišnice Brežice) ter 7,500.000 din za naložbe v občinah (zdrav- stvene postaje Brežice, Vojnik, Laško, Planina, Pod- četrtek, Šmarje pri Jelšah in Prebold). Komisnja je priporočila vsem občanstkiiin zdravstve- nim skupnostim, da v sMadu s sprejetimi stališči pri zndžanju prispevne stx>pnje sklenejo samoupravne spo- razume s temeljnimi organiizacdjamd združenega dela o združevanju sredstev iz vrnjenega dohodka, katerega naj bi nameniai za zdravstvena razvoj, da spomladi sitóenjeni dogovori ríe bi ostali neuresiničeni. — an AKTUALNO NA ŠMARSKEM NA TRDNIH NOGAH Tik pred novim letom pa tudi po njem so bile v šmar ski občini volilne konferen- ce osnovnih organizacij ZK, nam pa se je ob tem ponudi- la dobra prilika, da sprego- vorimo besedo, dve o delu šmarskih komunistov v pre- teklem letu, za katerega me- nijo, da je bilo na splošno zelo dobro in uspešno. Še več: govore o veliki aktiv- nosti osnovnih organizacij ZK pa tudi občinske konfe- rence in kar je najvažnejše — v preteklem letu je Zveza komunistov dokončno prešla krizo. Le-ta se je izkazovala predvsem v obravnavanju ob- robnih vprašanj, ključni problemi delavcev pa so osta- jali v ozadju ali so šli mimo komunistov, največkrat pa so se reševali stihijsko. Šmarski komunisti se lah- ko pohvalijo, da so v minu- lem letu dosegli skorajda po- polno idejno in akcijsko enotnost osnovnih organiza- cij ZK pa tudi občinske konference ter da so sprejeli stališča, ki jih vsi komuni sti dosledno izvajajo. Kljub velikim gospodar- skim problemom, zlasti še po potresu, je ix>litična klima v občini ugodna, kar je v dobršni meri uspeh vseh šn)arskih komunistov. Vse- kakor je angažiranje komu- nistov pri odpravljanju neraz- vitosti, pa tudi pri investi- sti komaj dve tretjini pred- na orientacija pa je bila vse- kakor uveljavljanje načel no- ve ustave. Tu so dosegli veli- ke premike tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot tudi na drugih področjih. To velja zlasti še v delova- nju krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, kjer so bili dose- ženi lepi uspehi. Zlasti še kra- jevne skupnosti so . zaživele tako, kot ni nihče pričakoval. Pomembno vlogo v delu ZK v občini je imela stabili- zacija in izvajanje družbeno ekonomske politike. Na po- budo komimistov v vseh os novnih celicah družbeno po- litičnega življenja so sprejeli čvrste stabilizacijske progra- me, ki so jih tudi z vso res- nostjo in zelo uspešno izva- jali. Mnogo delovnih organi- zacij se je odločilo za pro- stovoljne delovne dni. Povečala se je tudi aktiv- nost komunistov v družbeno političnih organizacijah in dru'štvih. Prav tako so se vse osnovne organizacije ZK okrepile za preko sto novih članov, ki so se dobro vklju- čili v delo. Nasploh lahko re- čemo, da je bilo delovanje šmarskih komunistov enotno. V uvodu smo spregovorili o volilnih konferencah ZK v osnovnih organizacijah. Značilno za te konference so bile izredno temeljite pripra- ve in pa seveda delovno v^zdu- šje, ki je vladalo na teh kon- ferencah. Komunisti so ob- ra\'navali predvsem dvoje: po- ročilo o minulem delu, spre mljano s kritičnimi in veli- kokrat plodnimi pripomba- mi ter oceno družbeno poli- tične aktivnosti komunistov. Zanimiva je zlasti zadnja, saj so ob njej komimisti krepko posegli v problematiko oko- lja, v katerem živijo, pri tem pa niso le kritizirali, pač pa postavljali tudi zelo konkret- ne predloge. Kljub temu velja pripom- niti, da pa so se vendarle pojavljale napake, o katerih so na volilnih konferencah spregovorili odkrito in kri- tično s popolno presojo. Po- samezniki se, na primer, še marsikje ne zavedajo teže svojega delovanja in se vse premalo povezujejo z ostali- mi družbeno političnimi de- javniki. Svojo funkcijo nema- lokrat povezujejo z oblastjo. Volilne konference bodo ob svojem sklepu pokazale mar- sikaj, predvsem pa bodo do ber napotek za nadaljnje delo. MILENKO STRAŠEK GORENJE: SEMINAR ZA DRUŽBENE DELAVCE 19. in 20. decembra 1975 je bil v tovarni gospodinj- ske opreme Gorenje, Ve- lenje, seminar predstavni- kov družbenopolitičnih or- ganizacij v sestavu SOZD Gorenje, Združena indu- strijska podjetja, Velenje. Seminarja so se udeležili sekretarji tovarniških kon- ferenc Zveze komunistov, predstavniki sindikatov in predsednLci Zveze mladi- ne tovarne Gorenja iz Su- botice. Mute ob Dravi, Slov'>nj Gradca, Šoštanja, Gornje Radgone, Lendave, Ruš pri Mariboru, Kikin- de iz Sombora. Na seminarju sta oceno o gospodarjenju v letu 1975 podala generalni di- rektor Ivan Atelešek in pomočnik generalnega di- rektorja za marketing Av- gust Jeriha. Nadalje so obravnavali izhodišča za srednjeročni načrt Zdru- ženih industrijskih podje- tij Gorenje za obdobje 1976—1980. Razpravljali so tudi o vrsti samoupravnih sporazumov o urejanju medsebojnih odnosov, o pogojih .gospodarjenja in razvojnih programih. Na seminarju so bili tu- di ločeni sestanki sekre- tarjev ZK in predsedni- kov sindikata ter mladine. Na teh sestankih so ob- ravnavali akcijski prog- ram družbenopolitičnih organizacij na nivoju SOZD Gorenje. Na semi- narju so sprejeli zaključ- ke, ki bodo nedvomno v veliko oporo več kot 13.000 delavcem Gorenja tako v Sloveniji kot drugih kra- jih Jugoslavije pri nadalj- njem razvijanju samou- pravnih odnosov in ure- sničevanju ustave. H. JERČIČ KONJICE MED NAČRTI IN ŽELJAMI Osnutek resolucije o druž- benoekonomski politiki in ra- zvoju občine Slovenske Ko- njice za leto 1976, o katerem so razpravljali tudi delegati vseh Bborov občinske skupščine na decembrski seji, predvideva med drugim tudi vrsto nalog na področju družbenih dejav- nosti. Tako je v osnutku re- solucije zapisano, da je pred- nostna naloga na področju izobraževanja pospešitev pro- cesa združevanja osnovnih šol, vzgojno varstvenega zavo- da in glasbene šole v skupni vzgojno izobraževalni zavod. Nadaljnja naloga pa je pre- hod na celodnevno šolo vsaj v takšnem obsegu kot v letu 1975, kar pomeni, da bi na nadaljnjih treh osnovnih šo- lah v konjiški občini ustva- rili pogoje za celodnevni po- ule. Na področju otroškega varstva naj bi bili vsi napo- ri usmerjeni v izenačevanje pogojev za razvoj otrok na širšem območju občine, K temu naj bi prispevala izgrad- nja otroškega vrtca v Zrečab ter ureditev otroškega varst- va v Ločah in Zbelovem, pa tudi organiziranje potujočih vrtcev v Gorenju, Jerneju in Tepanju. Na področju social- nega varstva odraslih bi mo- rali čimprej rešiti vprašanje izgradnje Lambrehtovega do- ma, na področju zdravstvene- ga varstva pa je s progra- mom skupnosti predvidena adaptacija zdravstvene posta- je v Vitanju. S programom kulturne skupnosti je nakaza- no povečanje dejavnosti na vseh področjih kulture z na- menom, da bi jo čimbolj pri- bližali delovnim ljudem in ob- čanom. Prav tako je predvi- dena rekonstrukcija kulturnih domov v Ločah in žicah, na- daljevala pa naj bi se tudi akcija 2» zaščito žičke kartUr zije in konjiškega gradu. Oživljavanje in razširjanje programov na vseh področjih družbenih dejavnosti je ned- vomno želja slehernega delav- ca in občana. Vsakdo si želi več vrtceiv, bolje urejeno zdravstveno in socialno vaist- vo, pester program kulturnih prireditev in drugo. Toda vprašanje je, ali so želje tudi uresničljive, ali je dovolj de- narja za financiranje tako oži- vljenih in razširjenih progra- mov posameznih interesnih dejavnosti, kot jih predvide- vajo v konjiški občini. Ne smemo namreč pozabiti na dogovarjanje o splošni pora- bi, s katerim postavljamo družbene okvire za razvoj teh dejavnosti. Tako za letos pre- dvidevamo, da bo v teh okvi- rih le 11 °a več sredstev kot v lanskem letu. Le-ta pa go- tovo ne bodo zadostovala za uresničevanje širokih progra- mov posameznih interesnih skupnosti. Zato je res vpro,- šljivo, ali so v osnutek re- solucije o družbenoekonom- ski politiki in razvoju občine Slovenske Konjice za leto 1976 vključena realna predvi- devanja posameiznih interes- nih skupnosti, ali pa samo želje. DAMJANA STAMEJCIÛ VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ LEOPOLD PERC IZLETNIK Celje za Ko- zjansko zadnja leta ni bil brez posluha. Podjetje je odprlo več prog na tem območju in tako reši- lo marikakšen problem, predvsem v zvezi z zapo- slovanjem, saj vemo, da se s Kozjanskega mnogo ljudi vozi na delo. Kljub dobri volji podjetja IZ LETTNIK pa se prebivalci Kozjega že dalj časa soo- čajo s problemom, za ka- terega menijo, da ni ne- rešljiv. Dejstvo namreč je, da Kozje v večernih urah nima primerne avtobusne zveze s Celjem, saj odpe- lje proti temu največjemu industrijskemu središču, '^jei dela precej Kozjan- cev pa tudi v štorah, av- tobus okoli 16.30 ure. Po tej uri ni več nobene zve- ze s Celjem, razen tiste ob 21. uri iz Lesičnega, torej avtobus, ki pripelje iz Virštanja in vozi delav- ce na delo v omenjena in- dustrijska središča. De- lavci iz Kozjega morajo nekako priti do Lesične- ga, zato si, razumljivo, žele ix)daljšanje proge V Kozjem menijo in upajo, da bo IZLETNIK prej ko slej prisluhnil tudi tej želji, ali pa vsaj pojasnil, ali je to možno ali ne- Novinar MILENKO STRAŠEK 4. $tran — NOVI TEDNIlf Št 1. — 8. januar 1976 CELJE ODLIČEN KONEC Kakor da bi hoteli popra- viti mučen vtis, ki je vladal nekajkrat na sejah zbora združenega dela celjske ob- ( inske skupščine zaradi slabe tila pomanjkljive razprave 0 iwmembnih gospodarskih problemih, so se delegati na г-idnji lanski seji, v torek, 30. c^ecembra, razgovorih kot že i.lepa ne. In ne samo to, nji- hov delež v obravnavi gospo- darskih gibanj lani ter k os- liutku resolucije o družbeno- ( konomskem razvoju občine v letošnjem letu je bil po memben. Sicer pa so se delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine ta dan zbrali naj- Г)геј na skupni seji, kjer so poslušali uvodno obrazložitev tlana izvršnega sveta Rista fTajska k oceni gospodarskih {:ibanj v devetih mesecih lani in poročilo člana izvršnega f veta Eda Klovarja k osnut k u občinskega proračuna za li^s ter k nekaterim točkam 1 nančnega značaja. O vseh 1 *h in drugih vprašanjih je l-aseda tekla na ločenih sejah. V razpravi o gibanju go i podarstva v dvetih mesecih 1 IÚ so delegati kritično oce- nili nekatera nestabilizacijska obnašanja. Tako tudi nepri- merno delitev dohodka ob poslovanju z izgubo. V tem dela je delegatka Slava Ma- rinčkova vprašala ali delavci ELEKTRA res uživajo nekate- re ugodnosti pri plačevanju tokovine in drugih obveznih prispevkih in to navzlic te- mu, da podjetje posluje z izgubo? Umestna je bila za- hteva po izobraževanju vodil- nih kadrov in ne nazadnje po deležu poslovne banke v naporih za zmanjšanje zalog. Zaključek te razprave je naročil VvSem samoupravnim organom v delovnih sredinah, da proučijo lastna stanja in sprejmejo ustrezne ukrepe, razen tega so naročili izvrš- nemu svetu, da po potrditvi zaključnih računov ponovno oceni lansko poslovanje. O osnutku resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine letos je razpravljalo kar devetnajst delegatov. Svoje pripombe je posredovalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL. r.elegati so opozorili na nuj- nost večje aktivnosti trgovi- ne na tržišču. Zanimiv je bil predlog o izločitvi gradbenih zaključnih del, se pravi obrt- niških, iz gradbene operative in o ustanovitvi samostojne- ga podjetja za ta dela, ki bi moralo združiti vso to dejav- nost v občini. Nadalje so ugotovili, da ni rešeno finan- ciranje komunalne interesne skupnosti, zaradi česar je na. stopila tudi zamuda pri nje- ni ustanovitvi. Svoj delež so dali tudi zasebni obrtniki, ki so terjali jasnejšo pot razvo- ja obrti. Delegat zdravi.išča Dobrna je zahteval bolj kon- kretno opredelitev razvoja zdravilišča, sicer pa je opo- zoril še na nujnost moder- nizacije ceste Cmova—Dobr- na in nazadnje vprašai. kaj je z desetletno obljubo :> ure- ditvi primernejše trgovine v zdraviliškem kraju. In petem še nova avtobusna postaja. Ureditev financiranja njene gradnje. Tu naj bi dobila svoj prostor tudi pošta II. In vprašanje — kaj je z ob- ljubljeno samopostrežno r& stavracijo v središču mesta. Zahteva po ustanovitvi ko- munalne interesne skupnosti za cestno gospodarstvo je bi- la utemeljena. Podporo je do- bila tudi pobuda o razpisu ljudskega posojila za grad- njo cest v Sloveniji. In še — zahteva po ureditvi Muzej- skega trga, storiti vse za sa- nacijo kulturnih domov, ki bi jih spričo pomena morali smatrati za objekte posebne- ga družbenega pomena. In kaj je z gradnjo nove glasbe ne šole v Celju? Tako, in še in še. Na kon- cu so sklenili, da naj bo osnutek s pripombami v raz- pravi osnova za sestavo konč- nega besedila predloga reso- lucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ce- lje v letošnjem letu. Občin- ska skupščina bo resolucijo sprejela do konca me seca. V zaključnem delu so med drugim sprejeli predlog odlo- ka o spremembi in dopolnit- vi odloka o davkih občano\7, ki pa zna že v kratkem do- živeti novo dopolnitev. To predvsem zaradi nekaterih vprašanj zaščitenih kmetij pa tudi obrti. M. BOŽIČ POSVET V PREBOLDU STANOVANJA Tekstilna tovarna Prebold je ena od tflstih delo^лгlh organizacij, ki se zavedajo, da bo njihov delovni člo- vek le z urejenimi stanovanjskim: razmerami dosegel boljše delovne rezultate. Velik prispevek k reševanju teh problemov je bilo posvetovanje, ki ga je ^ začetku decembra pripravila gospodarska služba Tekstilne to- varne. Na posvetovanju so obravnavali urba.ras!ićne načrte Prebolda, vseljivost v nove stanovanjske bloke, možnosti gradnje individualnih stanovanj, ter ponovno razpisali namensko varčevanje v te namene, nekaterim pa to varčevanje še podaljšali. Govorilo se je tudi o ustanovitvi Stanovanjske zadruge. Nedvomno je bilo to posvetovanje izredno plodno, saj so se vsi prisotni se2!nanili z številnim.i novostmi na tem področju ter tako spoznala nove možnosti za izboljšanje stanovanjskih razmer, Vsekakor je namen- sko varčevanje naj sprejemljivejša oblika reševanja ome- njenih problemov, Z ugodno kreditno politiko, ki jo nudita tovarna in ba.nka, lahko vsakdo v eni od oblik varečvanja pride do boljših stanovanjskih razmer, kar je predpogoj za normalno in lepo življenje delovnega človeka. Tekstilna tovarna Prebold se je letos organizirala v dve TOZD in skupnost skupnih služb, Ш tako dela v duhu stabilizacije, kar se vsekakor vidi v uspehih. Z dobro programsko usmeritvijo bodo tudi v bodoče nedvomno dosegali dobre delovne rezultate, seveda, če bodo tudi vnaprej tako .skrbeli za počutje delov- nega človeka izven tovarne, v privatnem življenju D. N. CELJE NOVA ZVEZDA Slaščičarna »Zvezda« je ob novljena. Takšno so odprli tik pred zaključkom leta. Arhitekta Janušič in Sajovic sta imela uspešno roko, svo- je delo pa so dobro opravi- li tudi izvajalci. Predvsem Remont. Vrh tega sta imela lep delež pri okusni uredir- vi še kolektiva celjskega Po- hištva ter novogoriíLkega Mehla. TOZD Majolka v okviru združenega celjskega gostin- skega podjetja je tako v kratk^em času kronala svoje delo z dvema pridobitvama s povsem novim lokalom »Pod obokom« ter zdaj z »Zvezdo«. Za obnovo »Zvez- de« so potrošili окоИ 1.50 milijonov starih dinarjev, si- cer pa za vse lanske nalož- be, skupaj z nabavo nekate- rih novih strojev, okoli pol milijarde starih dinarjev. Ce- loten kolektiv celjskega go stinskega podjetja pa je v te namene odštel skupaj 1,5 mi- lijarde starih dinarjev! V obnovljeni »Zvezdi« so povsem ločili prvi, bifejski del, od drugega, slaščičarske- ga. Ta ločitev je ostra in se pozna tudi v postrežbi, saj v gornjem, slaščičarskem de- lu ne strežejo z alkoholnimi pijačami. In tudi kajenje so v tem delu prepovedali. Ta- ko bodo vsaj tu ohranili čist zrak. V bifejskem delu, ki je se- veda splošen, so močno skr- čili izbiro žganih pijač. Vina tu ni. Na voljo pa so poleg slaščic tudi enostavnejša je- dila. Obnovljena »Zvezda« je vsekakor lep prispevek v ure- jevanju sodobnih lokalov v Celju. MB ZAČASNO HOČE — TEPANJE Pred novoletnimi prazniki so začasno odprli nov odsek avto ceste od naselja Tepanje pri Slovenskih Konjicah do Hoč pri Mariboru. To so storili zato, da bi v tem času. ko je promet sorazmerno velik, razbre- menili .staro cesto. Odsek avto ceste Tepanje — Hoče naj bi bil predvidoma odprt samo do začetka marca, ko bodo nadaljevali z zaključnimi deli, kajti avto ce- sta za zdaj še ni v takšnem stanju kot bi morala biti in kot bo. Prav zaradi tega je tudi zaenkrat hi- trost omejena na 80 km/h, pri dovozih na cesto pa celo 40 km/h. Pri vožnji po novem odseku avto ceste je treba paziti predvsem na to, da niso vsi asfaltni deli enaki, ker še vsa trasa ni prevlečena г zadnjo »fino<( plastjo, da je na viaduktih v tem času v glav- nem poledica, da niso urejene bankine in podobno. Cesta je sicer opremljena z vso potrebno prometno sig nalizacijo, vendar tudi ta ne bo zadoščala, če voznik ne bo prilagodil vožnje vsem ostalim pogojem. Tore] nov odsek začasno odprte avto ceste ni nobena hitra cèsta in je treba to tudi popolnoma upoštevati, da ne bi prišlo do nepotrebnih in nezaželenih nesreč. Ob vsem tem pa se vseeno pojavlja vprašanje, če je le bilo najbolj umestno cesto odpreti za promet, če pa ni v takšnem stanju, kot bi morala biti? foto: D. M 20 LET »OPREME« Pred zaključkom stare- ga leta so v delovni orga- nizaciji Oprema v Celju proslavili svoj 20. jubilej. Majhen, 74 članski kolek- tiv je uspel svoj lep ju- bilej proslaviti v duhu de- lovnih zmag in uspehov. Po težko prehojenih po- teh tega malega kolektiva se danes ob tem jubileju lahko pohvalijo z lepimi finančnimi uspehi, no\'imi stroji in skratka z dobro urejenimi delovnimi raz- merami, kar je bil vedno problem tega kolektiva. Na proslavi v počastitev jubileja mizarskega pod- .jetja Oprema so bili pri- sotni predstavniki druž. beno političnih organiza- cij celjske občine in pred. stavnikl delovnih organi- zacij, s katerimi je Ob- nova plodno sodelovala. Plodno in zanimivo poro- čilo od ustanovitve pod- jetja pa do danes je pri- pravil direktor Ivan šket. V kulturnem programu pa so sodelovali člani delov- ne organizacije in učenci osnovne šole »Slavko Slander« iz Celja. V.R. LB O POSLOVNI POLITIKI v dvorani Narodnega doma je bil včeraj sedmi redni zbor upravlja Ice v celjske podružnice Ljub- ljanske banke. V središču pozornosti je bila razpra. va o osnutku dogovora o poslo\'ni politiki banke v letošnjem letu in seveda ukrepi za njegovo uresni- čevanje. Sicer so se na zboru seznanili še z osno- vami pristopa Ljubljanske banke k izdelavi srednje- ročnega plana banke za obdobje do 1980. leta ter z osnutkom začasnega sta- tutarnega sklepa o plani- ranju v banki. Zaključni del zbora so namenili volitvam članov v izvršilni odbor podruž- nice stanovanjsko in ko- munalno graditev ter de- legacije za sedemnajsti zbor Ljubljanske banke, NB ŠEMPETER KONEC TEŽAV V SIPU Mimo lahko rečemo, da je kriznega stanja v šempetr- skem Sipu konec, V novo le- to bo ta delovni kolektiv ta- ko lahko startal s poletom, kakršnega je bil navajen le- ta nazaj. Prodor na domača in tuja tržišča je tolikšen, da bodo v letošnjem letu vse prodaj- ne možnosti komaj uspeli re- alizirati. Pri tem je še zlasti razveseljivo, da bodo večji del proizvodnje izvozili. Po vseh izgledih se bo izvoz po- vzpel z že sklenjenih pogodb za sedem starih milijard na deset milijard dinarjev, kar predstavlja 35 odstotkov vrednosti celotnega, za le- tošnje leto predvidenega ob- sega proizvodnje. Na domačem tržišču je še zlasti čutiti močan odziv v južnih predelih. Pri tem v Sipu ugotavljajo, da so j ili dosedanji »velekupci« močno zavajali, ko so ves čas zago- tavljali, kako zelo »obdeluje- jo« ta področja. Dokazano je, da marsikje sploh niso vedeli, da v Jugoslaviji ob- staja tako močan proizvaja- lec za sodobno kmetijsko mehanizacijo kot je SIP. Tem bolj razveseljivo je, ko se- daj nastopajo v prodaji sami, in se jim nepričakovano obe- ta obsežna prodaja povsod tam, kjer Sip prej ni bil pri- soten s svojimi izdelki. Tudi Slovenija je za Sip še vedno zanimivo tržišče, še zlasti se- daj, ko so uspeli dobiti pro daj ne kredite in ko si laliko njihove izdelke privoščijo tu- di tisti kmetje, ki nimajo na razpolago dovolj finančnih sredstev, so pa zainteresira- ni za moderniziranje svojih kmetij. Prodaja bo z uvedbo novih strojev v proizvodnjo še us- pešnejša. Silazni kombajn, siloreznice, rotacijske kosil- nice in obračalniki so očit- no izdelki, po katerih bo nadvse veliko povpraševanje. Te proizvodnje sicer v le- tošnjem letu še ne bodo mo- gU v celoti realizirati, ker bo proizvodno osvajanje, kljub odkupu nekaterih licenc in s tem tudi celotnih proizvod- nih postopkov izredno zah- tevno. Pomembno pa je, da bo Sip postal proizvajalec še več tehnično vrhunskih stroj- nih naprav za kmetijstvo. Zagotovljena je tudi likvid- nost. Ljubljanska banka je že zagotovila svoj dalež kre- dita za obratna sredstva, kot smo že omenili, pa je odo- bren tudi kredit za prodajo izdelkov. Svojo udeležbo za- gotavlja tudi republiški sklad skupnih rezerv. Tako bosta v celoti kreditirana priprsva proizvodnje za izvoz ter iz vozna vrednost. Svojo ude- ležbo je zagotovil tudi sklad Borisa Kidriča, ki s svojimi sredstvi podpira razvojna prizadevanja delovnih kolek- tivov. Likvidnost je torej za- gotovljena. Omeniti velja tudi to, da bo letošnja proizvodnja vsaj za 30 odstotkov večja kot v prejšnjem letu. Izvozne cene so ugodnejše od domačih, si- cer pa bodo tudi cene na domačem tržišču višje kakor letos. Cene materialov, ki so potrebni za proizvodnjo v Sipu se praviloma ne bi sme- le povečati. Pravzaprav ima Sip vso pravico, da ga dobi po izvoznih cenah kot velja- jo za naše železarne. Te pa znašajo največ ро1ол'1со to- liko, kot so njihove cene na domačem tržišču. Ce k vsemu temu prište- jemo še to, da imajo vse možnosti nadaljnjega poveča- nja produktivnosti dela, po- tem je iX)polnoma na dlani možnost, da bodo Inhko v tem šempetrskem aelovnem kolektivu dosegli tudi ugod- nejše finančne uspehe ter ustvarili več lastnih sredstev, potrebnih za poslovanje. JANEZ VEDEN IK St. 1 — 8. Januar 1976 NOVI TEDNIK — stran S 20. decembra so v Delavskem domu v Zagorju podipisali samoupravni sporazum, s katerim se delavci trgovskega podjet.ja POTROŠNJA Zagor.je pridružuje.}o delavcem cel,jske TKANINE kot temeljna organizacija združenega dela in kot 49. TOZD ▼ SOZH DOBRINA. KONUS USPEH USWARNE Vrsto let se je Usnjarna konjiške organizacije Konus otepala s težavami, ki so bile posledica tako neusklajenega proizvodnega programa, kot tudi zastarele proizvodnje predvsem v nekaterih oddelkih. Zaključni račun za leto 1975 pa kaže, da je Usnjarna vendarle prebrodila največje težave in zaključila poslovno leto celo z majhnim dobičkom. Kako so delavci dosegli ta pomemben uspeh pa nam je povedal Marjan Cerar, vodja TOZD Usnjarne. »Vsi delavci smo zelo za- dovoljni z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem letu, še posebej zato, ker smo složno popri j eli za delo in so Bate to rezultati dela nas vseh, V mesecu maju pretek- lega leta smo imenovali sa- nacijski odbor in v njegovem okviru tudi strokovno gru- po, ki je proučila celoten asortiman naše proizvodnje. Ta strokovna grupa je ugo- tovila, da je v naš proizvod- ni program vključenih veli- ko takih proizvodov, ki jih trg ne sprejema, zato je pro- izvodni program skrčila, ga dopolnila in v celoti prila- godila potrebam jugoslovan- skega tržišča. E4)vedati mo- ram, da so delavci z zanima- njem spremljali izvajanje sa- nacijskega programa Usnjar- ne in da so na sejah samo- upravnih organov postavlja- li zelo konkretna vprašanja v zvezi z določenimi nalo- gami. Verjetno je obsežen in zahteven sanacijski program vplival tudi na bolj zavzeto delo samoupravnih organov, ki so se v celoti vključili v uresničevanje nalog sanacij- skega programa. Kot sem že dejal, so prvi uspehi sedaj tu. Vendar pa ne smemo pozabiti, da nas čaka v le- tošnjem letu še vrsta nalog, predvsem pa bomo morali večjo skrb jwsvetiti izboljša- nju kvalitete naših izdelkov.« D.S. CIRIL PREZELJ O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Razvoju družbene samozaščite posvečajo v žalski občini veliko pozor- nosti. Pravzaprav je družbena samozaščita v tej občini že našla svoje mesto, čeprav se še pojavljajo določeni problemi. O družbeni samozaščiti smo se pred dnevi pogovarjali s Cirilom Prezijem, načelnikom oddelka za notranje zadeve pri Skupščini občine Žalec. »Družbeno samozaščito v naši občini moramo oceni- ti iz dveh vidikov. Ce oce- njujemo družbeno samozašči- to v naši občini v primerja- vi z regijo in republiko, lah- ko rečemo, da smo na tem področju precej daleč pred ostalimi občinami, će pa jo ocenjujemo iz vidika nalog, ki smo si jih zadali v okvi- ru družbenega dogovora, smo lahko kritični in ugo- tovimo, da smo še premalo napravili. Z nekaterimi na- logami namreč precej kas- nimo. Morda smo na vse skupaj gledali preveč opti- mistično. Nismo se zaveda- li, na kakšne probleme bo- mo še naleteli. v vseh organizacijah zdru- ženega dela in v krajevnih skupnostih sedaj zelo pospe- šeno sprejemajo razne sa- moupravne akte, v katere vgrajujejo družbeno samoza- ščito. V večini organizacij združenega dela in tudi kra- jevnih skupnostih že formi- rajo razne komisije in odbo- re kot koordinacijo dejavno- sti s področja družbene sa- mozaščite. Sicer pa je treba poveda- ti tildi do, da imamo v kra- jevnih skupnostih komisije s področja preventive in vzgo- je v cestnem prometu, na novih ustavnih principih imamo organizirano skupnost varstva pred požarom ... Je pa res, da na vsebinskem področju nismo napravili še prav ničesar. Z uresničevan njem pravno organizacijskih nalog bomo šele določili, ka- ko naj se obnašamo. Vsebin- ske naloge pa iz tega šele sledijo. Gre za to, da bo naš delovni človek družbe- no samozaščito sprejel za svojo, da bo sam znal oce- njevati sovražne dejavnosti, negativne pojave in bo lah- ko na njih reagiral na ust- rezni družbenopolitični način. Vse več je primerov, ko na seminarjiih, na raznih po- svetih in simpozijih obrav- navajo tudi teme s področ- ja družbene samozaščite. Si- cer pa so vprašanja družbe- ne samozaščite obravnavah že na seji občinske skupšči- ne ter v okviru Socialistič- ne zveze. Se pravi, da smo dokaj ak;tivnii tudi, kadar gre za vsebinska vprašanja.« NT: Kaj bi bilo treba sto- riti, da bi družbena samo- zaščita še bolj zaživela? C. Prežel j: »Predvsem bo- mo morali usmeriti vse na- pore v to, da uresničimo vse naloge, ki smo si jih zadali v družbenem dogovo- ru o samozaščiti in v akcij- skem programu o uresniče- vanju ciljev hi nalog samo- zaščite. Seveda pa bomo morali пЗг šim občanom vse bolj po- jasnjevati, kaj je družbena samozaščita. Zato bo treba našo javnost o tem bolj in- formirati. Občanom je tre- ba privzgajati varnostno kul- turo.« JANEZ VEDENTK ŠEMPETER USTANOVLJEN MARKSISTIČNI KROŽEK Pred kratkim so na osnovni šoli Bratov Juhart v Šempetru ustanovili marksistični krožek, katere^ mentor je tov. Debičeva. V krožek so včlanjeni pred. vsem učenci višjih razredov, ki naj bi si pridobili os- novo marksizma za srednje šole. V okviru tega krožka prirejajo razna predavanja in razgovore v sodelovanju z delavsko univerzo iz Celja. Na zadnjem srečanju, ki je bilo prejšnji teden, je učencem govoril prof. Janez MICGLIC o razvoju religije ter o odnosu države do cerkve. E. M. TURIZEM V NOVO LETO Ni naključje, da ima tu rizem v našem tedmku svoje stalno mesto in pro- stor. Stalno rubriko. Tudi letos na peti strani. Prav tako ima ta dejavnost ivoj stalno odmerjeni pro- stor — vsak drugi petek — v sporedu celjskega ra- dia. Na vsak način je tudi v teh ugotovitvah zrcalo pomembnosti turističnega gospodarstva na našem območju. Pa tudi aktiv- nosti turističnih organiza- Hj, društev in zveze čeprav smo že doslej, lako v tednikovi rubriki 'cot v radijski turistični oddaji, posvečali veliko pozornost amaterskim tu- rističnim delavcem tn društvom, v katerih se udejstvujejo, bomo v ob dobju, ki je pred nami namenjali tej aktivnosti •lašo največjo skrb. In da ne bomo v teh prizadeva- njih osamljeni, vabimo turistična društva, da nas redno obveščajo o svojem delu, akcijah in drugem kar pripravljajo, o proble- mih, s katerimi se sreču jejo ... skratka o vsem, kar je značilno za njihovo iktivnost. v njej pa so ljudje, turistični delavci. Da bi se jim tudi mi oa- dolžili za njihov trud in jim na naš način izrekali javno priznanje, bomo bolj kot doslej objavljali kratke pomenke z njimi ali jih kako drugače pred- stavljali Ce kdaj, se bo zlasti ie- tos bila velika bitka za pridobitev novih zmoglji- vosti in za izboljšanje sta- rih. Ugotavljamo namreč, da je nadaljnji razvoj tu- rizma rta našem območlu v veliki, če ne največji meri odvisen od hotelskih in drvgih kapacitet. Veči- na sedanjih je stara. To zlasti občutijo Dobrna, Ce Ije. Velenje in še kdo. Nov impulz v turistič- nem življenju v Gornji Sa vinjski dolini. Dobrna že dolgo časa čaka na zače- tek gradnje novega hotela. Prav tako Celje, kjer se je v zadnjem času po za- slugi združenega gostin- skega podjetja marsikaj spremenilo. Sicer pa turi- zem niso samo gostinski delavci, gostilne in hoteli. Zato tudi drugim vpraša- njem ne kaže obračati hr bta. Prizadevanja za povezo- vanje gostinstva se bodo nadaljevala tudi letos. V Celju in na širšem obmo- čju v tem pogledu še niso rekli zadnje besede. Mor- da pa bi kazalo oceniti tudi sedanji položaj naših zdravilišč in videti, ali je oblika kot jo ohranjajo že vrsto let^ najbolj primer- ia za zdajšnji čas in za nadaljnji razvoj!? Hvaležna je ugotovitev, da smo v Celju, v okviru ekonomskega šolskega centra, dobili tudi šolo za turistične kadre. Kako bi bilo, če bi se ti mladi lju- dje že v času šolanja po- vezovali s turističnim ži- vljenjem, čeprav je na dlani, da imajo šolske ob- veznosti daleč primarno mesto- Nalog, tudi naših, ki se jih bomo lotevali v rubri- ki in radijski oddaji, s tem seveda ni konec. Na vsak način bomo tudi v prihodnje podprli vsa po- zitivna prizadevanja za na- daljnjo okrepitev in uve- ljavitev turizma na širšem celjskem območju. M. BOŽIČ Naj velja prva letošnja »turistična« fotografija Lučam. Lahko bi tudi zapisali Ami- čevim učam, kraju v Gorn.ii Savinjski dolini, ki se je močno izkazal v akciji za ureditev naselja pa tudi v turističnem življenju. VELIKO ZANIMANJE ZA KMEČKI TURIZEM Ob zaključku laaskega leta so predstavniki celjske turistič- ne zveze obiskali večje število potovalnih agencij v Zagrebu, na Reki in v Čakovcu. Celja- ni so jih založili s nt-n^ao-and- nim materialom za na.se ob- močje ter se z domačimi pogo- vorili o njihovih željah in predlogih za obiske naših tu. rlstlčnih kra.iev. V večini agen- cij so pokazali precejšnje zanimanje za naše območje, predvsem še za EdravUIšča pa tudi za kmečki tuxizem In za smučanje. V kmečkem turiz- mu bi morali Imeti najmanj desetkrat več ležišč. Ce bi ho- teli zadovoljiti Izredno velike- mu povpraševanju. Potovalne agencije iz nave- denih krajev so za letos na- povvAaêe todi тесје števUo Šolskih Izletov na celjsko ob- močje. Tudi ta napoved nI prišla turez razloga. Lanski iz- leti so namreč lepo uspeli In zlasti celjsko olepševalno Ir turistično društvo se je zavze- lo, da so otroci videli vse glav- ne spomenike In značilnosti mesta ob Savinji. Sicer pa so tudi il razgovo- ri potrdili že mano dejstvo, da je nujno potrebno povečati število ležišč ne samo v zdravi- liscili, marveč tudi v kmeč- tem turizmu. ZV 6. stran — NOVI TEDNIK St 1. — 8. januar 1976 INTERNI ODDELEK CELJSKE BOLNIŠNICE ZA NOVOGRADNJO Izvršni svet celjske občin- ske skupščine je lansko le- to zaključil svoje delovno obdobje z oseminpetdeseto sejo. Na vsak način plodna bera, ne samo po številu sej, marveč tudi sicer. Začetek dela je veljal sta- nju na internem oddelku ce- ljske bolnišnice. Ko so nam- reč pregledovali zapisnik prejšnje seje, so se spet ustavili pri problemu, ki je pred kratkim prišel v jav- nost kot strela z jasnega ne- ba, čeprav so nemogoče raz- mere na tem oddelku, veliko stisko in druge prostorske pomanjkljivosti, prenašali mnogi bolniki. Seveda mol- če in godrnjaje pri sebi. Položaj je tak, da je moč prostorsko stisko omiliti le z občutnim zmanjšanjem šte- vila postelj. Kaj bi to po- menilo, si lahko mislimo Edina rešitev, ki pelje h ko reniti spremembi in izbolj šanju položaja, pa je vse kakor v graditvi novega od delka. Je torej napoved o razpisu regijskega samopri- spevka za ta dela bliže svo- ji realizaciji? V skladu s sklepom, da bo izvršni svet temeljiteje obravnaval problematiko ti- stih TOZD, ki poslujejo z izgubo, so bili na zadnji se- ji na tapeti tri temeljne or- ganizacije združenega dela to- varne EMO. Razprava je po- kazala, da ne gre v vseh pri- merih samo za težave, ki na- stajajo zaradi nenehnega po- viševanja cen reprodukcijske- ga materiala, marveč tudi za nekatere notranje po- manjkljivosti. Tudi v komer- cialni službi. Sicer pa je iz- vršni svet med drugim pri- poročil sprejem in seveda izvajanje sanacijskih progra- mov itd. člani izvršnega sveta so nadalje potrdili predlog re- piibliškega cestnega sklada o petletnem programu gra- denj in rekonstrukcij cest. Hkrati s tem so se strinja- li z varianto o razpisu poso- jila za financiranje teh del. Kdo bo izdelal energetsko bilanco Celja? Vprašanje, ki je znova prišlo pred izvrš- ni svet. In ne zadnjič. Saj tudi tokrat niso našli skup- nega jezika. Izvršni svet namreč omahuje, da bi to delo zaupal zavodu za na- predek gospodarstva. Po prvotni ponudbi je zavod za to delo zahteval окоИ 54 milijonov starih dinarjev, po drugi pa je ta znesek nara- sel že na 81 milijonov sta- rih dinarjev. Sicer pa ne gre toliko za sredstva, ko- likor bolj za vprašanje, kdo bo sestavil kvalitetno bilan CO. Ker so tu mnenja delje- na in se pove2!ujejo povsem upravičeno z družbeno ko- ristnostjo, bo izvršni svet povabil na eno svojih na- slednjih sej predstavnike za- voda, ki naj bi pojasnili, kako nameravajo opraviti na- logo, če jim bo zaupana. MB FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI PREPOČASI Financiranje krajevnih skupnosti si v«e prepočasi utira ustavno pot. Raz- pravo na seji sekretariata medobčin- skega sveta SZDL širšega celjskega ob- močja, zadnje v starem letu, so name- n'lli zlasti vprašanjem uveljavljanja us- tavnega družbeno ekonomskega odnosa krajevnih skupnosti in združenega dela. Na seji sekretariata so obravnavali vrsto vprašanj, ki so skupnega pome- na га občine širšega celjskega območ- ja. Med njimi tudi združevanje sred- stev za izgradnjo dijaških domov, ure- sničevanje sklepov o družbeni samoza- ščiti in varnosti, dogovorili so se za oblikovanje potrošniških svetov. Os- rednje vprašanje, ki so ga obravna- vali pa je bilo financiranje krajevnih skup7iosti oziroma njihovih progra- mov in dejavnosti, čeprav so se v ob- činah območja že lani dogovorili za medsebojna razmerja in enoten pristop k financiranju krajevnih skupnosti iz dohodka, ki ga delavci v združenem de- lu пат.гпјајо za zadovoljevanje svojih ootreb in interesov, ki jih uveljavljajo v kraju prebivanja, pa s tem načinom v vseh občinah niso zadovoljni. Dogo- vorjeni način združevanja in preliva- nja sredstev za krajevne skupnosti namreč še ne upošteva ustavne določbe o neposrednem financiranju programov krajevnih skupnosti, ki ga zagotavljajo delovni ljudje. Posamezni razpravljavci io menili, da bi morali, če že letos ne pa vsaj v prihodnjem letu zago- tovili neposredno dogovarjanje in spo- razumevanje med delavci temeljnih or- ganizacij združenega dela glede višine sredstev za potrebe krajevnih skupno- sti. Osnova za združevanje in name- njanje sredstev KS bi morali biti pro- grami. In vendai so se na koncu morali sporazumeti, ker časovna stiska v tem trenutku ne dovoljuje snovanja novega sistema, podaljšati lani vpeljani sistem. Predlagali pa so višji znesek za kra- jevne potrebe, od lanskoletnih 100 din na zaposlenega m 200 din v tem letu. Mimo tega pa so še menili, da bodo morale občine zagotoviti vplačevanje '.eh zneskov tistim krajevnim skupno- stim, v katerih delavci živijo ne glede na to, ali je v dotični krajevni skupno- sti sedež temeljne organizacije združe- nega dela ali pa v njej dela le del delavcev temeljne organizacije. Za letos so se sporazumeli o takšni rešitvi, sklenili pa so, da v prihodnje oblikujejo nov sistem. Res pa je, da je to mnogo lažje reči kot učinkovitega oblikovati. Enoletno obdobje sicer daje dovolj časa za oblikovanje primerne- ga sistema financiranja krajevnih skup- nosti — toda, če bodo o novem siste- mu pričeli razmišljati šele ob koncu leta potem tudi prihodnje leto ne bo drugače. — an RIMSKE TOPLICE: ZNAMENJE OB KURIRSKI STEZI Zadnjo nedeljo lani je bilo dopoldne v Rimskih Toplicah odkritje spominskega obeležja blizu »Stanetovega mostu« pri šmarjeti. Tod je od leta 1941 do konca vojne vodila kurirska pot med Zasavjem in Kozjanskim. Tod je vodil na zimo 1942 svoje štajerske borce komandant Stane, tod so noč za nočjo, vsak dan prečkali progo. Savinjo in cesto kurirji, aktivisti, enote. O dogodkih iz tistih časov je navzočim pripovedoval prvoborce Ludvik Zupanc-Ivo, ki je sam dostikrat šel čez »Stanetov most«, ali pa bredel Savinjo. Ob odkritju je bila krajša svečanost, na kateri so sodelovali pevci iz Rimskih Toplic, železničarska godba iz Zidanega mosta in šolarji osnovne šole »Antona Aškercan. Spominsko obeležje je postavilo železniško transportno podjetje ob sodelovanju krajevne organizacije ZB NOV. Takih znamenj je ob slovenskih in istrskih progah že veliko, nekaj jih je tudi na našem območju. Spominska obeležja kurirskih poti na nevarnih mestih so pogosto povezana tudi г žrtvami, kajti okupator je proge, ceste in mostove posebej čuval ter nadzoroval. Zaradi dobrih vodičev in obveščevalcev med domačini, je bil kurirski prehod pri Rimskih Toplicah razmeroma varen in le redkokdaj so morali kurirji ubrati drugo pot z enega obrežja na drugo. Na sliki je prizor z odkritvene svečanosti. J. KR. LAŠKO DOBILO ŠTUDENTSKIKLUB Preteklo soboto je bil v Laškem ustanovni sestanek Kluba študentov občine La- ško. Klub bo zdi4iževal vse študente občine Laško, ki študirajo na višje in viso- košolskih zavodih, ščitil bo njihove pravice in interese in jim zagotavljal pomoč pri njihovem študiju. Klub la- ških študentov je bil ustanov- ljen kot zadnji pri Zvezi štu- dentskih pokrajinskih klu- bov. Vzrok za zakasnitev je vsekakor v tem, da v La- škem že obstaja Akademski klub, ki združuje sedanje in bivše študente in pa v ne- soglasju, ki se je pojavljalo v teritorialni razdrobljenosti občine, zaradi česar je tudi sodelovanje dostikrat otežko- čeno. Ustanovnemu sestanku so poleg študentov prisostvovali še: Jožko Čuk, predsednik ?lí5PK iz Ljubljane, Cveto Knez, sekretar komiteja OK ZKS Laško, Srečko Bri- le j, predsednik IO SO Laško, Stane Kužnik, predsednik OK SZDL Laško in Marko Manfreda, predsednik Občin- skega sindikalnega sveta La- ško. Navzoče je najprej po- zdravila predsednica OK ZSMS Laško, Panika Lapor- nik. O namenu in nalogah kluba pa je spregovorila Moj- ca Manfreda sekretarka akti- va ZK študentov občine La- ško. Kljub skromni udelež bi študentov se je razvila ži- vahna razprava, ki je opo- zorila na nekatere probleme, ki tudi med študenti še ved- no niso odpravljeni. Klub bo imel svoj sedež v Laškem; v Celju, Mariboru in Ljub- ljani pa bodo ustanovljeni aktivi, ki bodo združevali štu- dente občine Laško, ki štu- dirajo v teh centrih. Pred- sedstvo kluba šteje 10 članov in sicer iz Laškega in Radeč po 4, ter po enega iz Rim- skih Toplic in Zidanega mo- sta. Predsednik kluba je s soglasjem vseh prisotnih po- stal Rado Sernec, študent sociologije. Izvoljen je bil tudi poseben nadzorni odbor, ki šteje tni člane, ter pet delegatov za občinsko konferenco ZSMS. Na skupščini so zadolžili predsedstvo kluba, naj kar najhitreje izdela program za delo kluba in predloži okvir- ni proračun pri Občinski skupščini, ki bo zagotovila osnovna sredstva za delo klu- ba. 2elja vseh študentov je, da bi delo v klubu resnično za- živelo, da bi se včlanilo kar največ študentov, ki bodo na ta način postali aktivni sub- jekti naše družbenopolitične skupnosti tn bodo tako ime- li možnosti vplivanja za iz- boljšanje svojega položaja. Seznanjali se bodo z možno- stmi za štipendije in za kas- nejšo zaposlitev v občini, ter sodelovaU z vsemi DPO. Jožica SELIÖ 2ALEC PREUDARNA GRADNJA stanovanjska problematika je še vedno ena tistih, M večino občanov in občm najbolj žuM. Med njimi je tudi žalska občina. 2e v preteklem letu pa so tu napravili prvi, odločilni korak k razrešitvi. Predvsem so učinkovito zdru- žili mterese vseh, ki ustvarjajo sredstva. Prvi rezultati so že viidni. V Žalcu so v soseski V zgradili 105 stanovanj, od katerih so jih 60 odkupile delovne organizacije, 45 pa jih bodo razdelili med delavce, ki bodo zadostili solidarnost- nim merilom. Poleg tega je v žalski občini v gradnji še 300 stanovanj. Gre predvsem za blokovsko gradnjo. Sredstva črpajo iz so- lidarnostnega sklada in stanovanjskih skladov delovnih or- ganizacij. To pa je le del naloge, ki so si jo v žalski občini zastavili. V načrtu imajo namreč izgradnjo 1000 stanovanj do leta 1980 S tem bi bilo stanovanjsko vprašanje rešeno do take mere, da bi poslej dograjevali samo za tekoče po- trebe. Seveda pa bo tako delo mogoče opraviti samo z zdru- ženimi močmn ustvarjalcev sredstev, v stalnem iskanju skupnih interesov in z najsmotmejšo porabo razpoložljivih sredstev. Na süki 105 novih stifthovanj v kaJtere se bodo v teh dneh vselili. T. TAVČAR St. 1 —- 8. ¡anuar 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 LAŠKO PRED JUBILEJEM VIGRED STAREGA MESTA Leta 1977 bo Laško praznovalo častitljiv jubilej — 750-letnico trških pravic in 50-letnico proglasitve za mesto. Povojni razvoj je mesto pomladil, saj na območju krajevne skupnosti danes živi 4.170 ljudi, od tega v starosti do 6 let 427, od 6 do 14 let 533, od 15 do 40 let 1.630, od 40 do 65 let 1.159 in nad 65 let 379. Predvojna mestna občina je bila sicer manjša, obsegala je le mestni del, vendar ni bilo v Laškem kaj več kot 1.500 ljudi. 1.600 občanov med 15 in 40 leti starosti obeta hitro rast števila prebivalstva, zlasti še, ker se odpira v območju vse več delovnih mest, prenehal pa je tudi pretiran odliv proti Celju, kajti 11 kilometrov danes ne predstavlja več ovire. Zanimiva številka o prebi- valstvu je, da je v laški kra- jevni skupnosti 1.967 moških in 2.206 žensk, seveda od do- jenčkov do starčkov. Torej ima Laško »na voljo 239 ne- vest.« Sicer pa ta razlika ni zadeva, ki bi delala sive la- se občanom v svetu krajevne skupnosti. Najprej je treba povedati, da krajevna skupnost Laško ni »purgerska«, kot bi kdo mislil, saj združuje poleg Debra, Jagoč še naselja kot so; Brstnik, Bukovca, Dobla- tina, Kuretno, Tovsto, Oj- stro, Povšnica, Rifengozd, Strmca, šmihel in Udmat. To je krajevna skupnost, ki na severu sega do Celja, pod Celjsko kočo, na jugu pa do- mala do Rimskih TopUc. Seveda bi bilo hudo ime- nitno, če bi okoli 1.000 zapo- slenih iz ožjega mesta samo razpolagalo z presežki svoje- ga dela in s komunalnim di- narjem. Tako je bilo nekoč — k sreči, danes ne več. Seveda staro mesto nosi s seboj breme, saj je veliko od 790 zgradb starih, mnogo med temi neprimernih, pre- cej pa kot zgodovinski spo- meniki, nedotakljivih. Krajevna skupnost je v minulem letu imelo opravka predvsem s komunalnimi problemi. Dokončali so cesto v Polžnici, gramozirali in iz- delali propiiste na cesti proti Rifengozdu, zgradili vodovode v Polžnici, Strmci, Jagočah in Šmihelu z delnim sofinan oiranjem. Pomemben, kar predolgo odlagan uspeh je zgraditev žalnice, nadalje as- faltiranje »Otoka«, »Rožni- ka«, sodelovanje pri asfalti- ranju v Rečico. Popravila opornih zidov, pokrivanje po- toka Žikovca, nakup smetar- skega voza, to je zbir izpol- njenih točk programa. Na dolgu pa so ostali še pri ureditvi ceste v Dobiatino, pri opornem zidu v Jagočah, pri kanalizaciji v Podšmihelu. Asfalta še ni v Kraigherjevo ulico, na uresničitev pa čaka- jo iše novo športno igrišče (nogomet), strelišče v La- homnem in popravilo doma »Dušana Poženela«. Če zdaj vse te dolgove pre- nesejo v novo »proračunsko« leto, če dodajo še, da so makadamske ceste po hribih potrebne popravil, da je most čez Savinjo ves siv, zarjavel in p>odnice pasti za pete, če prišepnemo, da v vseh hišah niti elektrike ni, da mesto brez kanalizacije zaudarja in da bi bilo bržčas za 750-let- nico trških in 50-l©tnico mest- nih pravic treba mesto tu- di malo bolj ozaljšati in vsaj okrpati, potem se mora možem in ženam pri vod- stvu krajevne skupnosti za- vrteti. Zavrteti ob dejstvu, da je v letošnjem letu nakapljalo v blagajno krajevne skupno- -paid puifieji злр f'Buioíí ns videnih in s sporazumi do- govorjenih sredstev. JURE KRAŠOVEC Staro mesto ima vselej zanimive arhitektonske detajle, ki jih je vredno očuvati. Stare mestne hiše, če so prenovlje- ne, so lahko lepe, prijetne, hkrati pa daje.to pečat častit- Ijivosti. V Laškem je vse polno takšnih kotičkov, ki bi jih bilo treba le očediti, prenoviti — zlasti če se mesto bliža svojemu visokemu jubileju. Poto: DRAGO MEDVED KOZJE Obdaritev ostarelih Na področju KS Kozje živi veliko ostarelih in osam- ljenih ljudi. Nekaj jih je tudi socialno ogroženih, nekaj pa je potrebnih samo lepe besede in malo pozornosti. Vsako leto Pionirska organizacija Oš Kozje pripravi skromno pozornost zanje. Letos smo se pionirji nanjo še posebno dobro pripravih. V mesecu decembru smo obiskali delovne organizacije in obrtnike na področju Kozjega. Niso nam odrekli pomoči, ko so videli, da pripravljamo humano akcijo. Največ nam je prispeva- la KS Kozje Pionirji smo sami izdelah čestitke. Z zbranim de nar jem smo pripravili 20 paketov, s katerimi smo učenci obiskali socialno ogrožene ljudi. Seveda v da- rilih ni manjkala cestii ka. Potmdili smo se, da imo j-m :zrekli tudi lepe besede, kakor so nam naročili v šoU. Ker pa je na našem področju veliko osamljenih, smo se odločili, da se tudi njih spomnimo z 10 dkg prave kave in s čestitko Bili so zadovoljni, saj človek ni ničesar bolj potreben kot prijazne besede in občutka, da še komu kaj pomeniš Ko smo obiskovali skromne hišice, smo želeli, da bi drugo leto zbrali še več denarja in obdarili te ljudi, saj smo videli v njihovih očeh hvaležnost in mar&.kje se je utrnila solza, ki nam je dala slutiti besede, ki so ostale zapisane v starih in dobrih srcih. DEJAN KRESNIK MOZIRJE — KREPITEV OBMEJNIH OBMOČU Dvanajsta in hkrati zadnja seja delegatov vseh treh zbo- rov občinske skupščine v Mozirju lani, v soboto, 27. decembra, je prinesla nekaj pomembnih sklepov. Ko je beseda tekla o osnutku re solucije o družbenoekonom- skem raz\'Oju občine v 1976. letu, so se med drugim še posebej гатаеИ za gospodar- sko krepitev obmejnih ob- močij in zato za ureditev vseh vprašanj okoli višinskih kmetij. Mnoge od teh pro- padajo. Trenutek časa pa terja drugačno pot! Prav tako so se strinjali, da bo treba dati proizvodnji hrane in zato km.etijstvu pri- memo mesto. Bolj kot v os- mxtku nameravajo v konč- nem tekstu resolucije opozo- riti na naloge, ki jih čaka- jo v gozdarstvu in lesni in- dustriji pa tudi v kovinski smeri industrijske proizvod- nje. Tudi trgovina si zaslu- ži večjo pozornost! Na seji so sklenili, da bo tekla javna razprava o os- nutku resolucije o družbe- noekonomskem razvoju ob- čine v 1976. letu še nekaj časa, sicer pa so zahtevali od delovnih kolektivov, da sporočijo glavne obrise svo- jih razvojnih programov. Ko so sprejeli odlok o za- časnem financiranju sploš nih druž-benih potreb obči- ne v prvem tromesečju 1976. leta in spremembe proraču- na za 1975. leto, so potrdi- li srednjeročni program iz- vajanja in financiranja ge- odetskih del v Sloveniji. To tembolj, ker bodo v teih ča- su opravljena tudi nekatera dela v Gornji Savinjski do- lini, ki jih bodo sofinanci- rali tudi s pomočjo repub- liških virov. Pomemben je tudi pristop k skupni regijski veterinar- sko-higienski službi in ne na zadnje soglasje k ustanovitvi regijskega inšpekcijskega or- gana. Po oceni gospodarskih gi- banj v devetih mesecih 1975. leta, so podprli osnutek sred njeročnega programa gra- denj in rekonstrukcij cest v Sloveniji. V tem okviru zlasti pi^vo varianto, ki pred- videva razpis ljudskega ix)so- jila za hitrejšo rešitev teh vprašanj. Ta pa so aktual- na tudi za mozirsko občino. Po tem načrtu ne gre sa- mo za dokončanje moderni- zacije ceste v Logai-sko do- lino in še za nekatera dru- ga dela, marveč še zlasti za modernizacijo ceste čez Cer- nivec, to pa je za poveza- vo Zadrečke in Gornje Sa- vinjske doline s Kamnikom in Ljubljano. Ta povezava je za mozirsko občino izred- nega pomena. V tem načrtu še vedno ostaja odprto vpra- šanje modernizacije ceste med Radmirjem in Gornjim gradom. čeprav so na koncu so- glasno sprejeli sklep o po- vezavi krajevnih uradov z delom krajevnih skupnosti in to predvsem zaradi pocenit- ve dela občinske uprave, za- radi racionalizacije in podob- no, je vendarle razprava do- bila po besedah delegata, ki je zastopal delavce občinske uprave, občinskih družbeno političnih organizacij in ne- katerih drugih zavodov in ustanov mučno » obeležje. Tembolj, ker so besede na- sprotovale osnovnim težnjam, to pa je boljšemu delu kra- jevnih skupnosti, boljšemu in večjemu izkoriščanju de- lovnega časa delavcev v kra- jevnih uradih itd. Konec je bil dober. In tako lahko sklep, okoli katerega so se vrteli in javno razpravljali več mesecev, prinese nekaj novih kvalitet, ne samo v delo krajevnih uradov, mar- več še zlasti v poživitev de- la krajevnih skupnosti Po tem sklepu kraje\Tii uradi ostanejo tudi v prihodnje, le da bodo njihovi delavci opravljali nekatere dolžnosti še za krajevne skupnosti. Ob koncu so delegati po- zitivno ocenili delo domače delavske univerze; na seji pa so se srečali še z neka- terimi aktualnimi vprašanji kmetijske proizvodnje. MB VODNIK PO CELJU VANGLEŠČINI Na začetku novega leta bo Celje dobilo novo m zanimi- vo turistično publikacijo. To bo vodnik po Celju v angle, škem jeziku, ki do obsegal podroben opis Celja, opis celj- skih zanimivosti, vrh tega pa bo zajel tudi širše območje. Poleg Celja bodo predstavljena zdravilišča, šaleška dolina, ^'Ornja Savinjska dolina in še nekateri drugi kraji. S to publikacijo bo celjsko turistično in olepševalno O-ruštvo dopolnilo svoj propagandni program, v katerem so izdaje v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in zdaj še v ^gleščini. In še to: pri celjsk: turistični zvezi so pričeli s pripra- vami za izdajo novega območnega barvnega prospekta. Gra- je pripravljeno, nekaj težav pa imajo s financiranjem, gre v tem primeru za izdajo, ki terja denarne deleže regijskem območju. —vran •^ITOV PLES dit ^"^^ letos bodo pričeli v Celju serijo družabnih prire- plesov, v zimski sezoni, člani društva inženirjev in nnikov. DITOV ples ima že dolgoletno tradicijo. Organi- 'J^ ji bo ostala zvesta tudi letos. ЛХ^^ izvedbi letošnje plesne prireditve inženirjev in teh- ■bov^T^P*^^ sodelovali tudi člani celjskega društva ekonomi- Tradicionalni DITOV ples bo v soboto, 7. februarja. ODKRITJE OBELEŽJA V Podvinu pri Polzeli so dan pred Dnevom JLA od- krili spominsko obeležje NOB, ki ga je postavilo Železniško transportno podjetje Ljubljana—sekci- ja Celje skupaj z Zveze združenj borcev NOV ob- čine Žalec, v spomin na mesto prehoda kurirjev, borcev in političnih delav- cev čez železniško progo. Slavnostni govor je imel prvoborec Ludvik Zupane — Ivo, učenci Oš Vere Slander, Polzela in god. ba na pihala iz Liboj pa so izvedli kulturni pro- gram. Foto: T. TAVČAR 8. stran — NOVI TEDNIK St 1. — 8. januar 1976 ODMEV NA TDF USPEH ZAVESTI Teden domačega fikna, ki je z lansko uresničitvijo po- stal resnična slovenska in ju- goslovanska filmska kulturna manifestacija, je opravil v celoti svoj izpit v stikih s _ filmskim občinstvom. To je j bil tudi poglavitni namen, saj bi naj TDF gradil most med proizvodnjo filmov in njegovimi gledalci. Vpliv do- mačega filma je iz leta v leto slabel, zato tudd organizacija Tedna domačega fuma opra- viičuje načrtnost takšnih pri- zadevanj, ki naj bi zbliževali vsebino s tistim, ki mu je namenjena. Osemintrideset fihnskih predstav smo videli v Celju v času od 9. do 16. decem- bra, vštevši pet premier izven Celja in to v Slovenskih Ko- njicah, Kozjem, Storah, v Ve- lenju in na Polzeli. Vse pred stave si je ogledalo 18.000 gledalcev v času rednih pred- stav, okoli 2000 mladih iz celjskih šol pa v okviru film- ske vzgoje. Takšnih poseb- nih predpisov za mlade je büo kar 12. Posebne ekipe filmskih de- lavcev so obiskale štirinajst celjskih organizacj združene- ga dela. S predstavniki druž benopolitičnih organizacij, sa- moupravnih organov in lju- biteljev filma ter organiza- torji kulturnega življenja, so se pogovarjali o problemati- ki slovenske in jugoslovanske filmske proizvodnje, o pro- bleinih statusa svobodnega filmskega ustvarjalca in o drugih problemih svojega de- la. V teh pogovorih je sode lovalo preko 300 delavcev. Ekipe filmskih ustvarjalcev so obiskovale tudi osnovne, poklicne in srednje šole celj- skega območja. Okoli 1500 mladih se je pogovarjalo o filmu. Dve posvetovanji in okrogla miza so pritegnili v razpravo in v oblikovanje do- ločenih sklepov preko 100 lju- di. Tri razstave so pomenile prelomnico v komuniciranju filmskega življenja z občin- stvom. Posebno še razstava jugoslovanskega filmskega založništva. Kar je največ vredno, je odziv delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organiza- cij Celja do Tedna domače- ga filma. Skoraj ni delovne organizacije, ki ne bi tako ali drugače priskočila na po moč organizatorjem. Vse to kaže na vse bolj izoblikovan odnos do domačega filma. Kako pa je z njim v kino- dvorani čez leto? Ali nam statistike govore vprid? Ver- jetno ne. Obisk bi moral biti še večji. Optimizem pa kljub vsemu ostaja. Zaradi tega, ker je v zadnjem letu pora- stel obisk domačih filmov. Res da je majhen, res, da ta podatek velja za Celje, kjer vsaj enkrat v letu cel teden mesto dobesedno živi z domačim filmom, kjer tu- di imena znanih filmskih igralcev in režiserjev polnijo kinodvorane. Res pa je tudi, da bo Teden domačega filma z načrt.nim delom, z razvija- njem poglobljenih stikov med filmskimi proizvajalci in gledalci ustvarjali trdnejše vezi. Zato imamo z zadnjega TDF izkušnjo več. Na posve- te in problemska srečanja bo treba vabita tudi distributer- je in predstavnike kinopod- jetij. Zajeti bo treba celoten proces filmske proizvodnje, distribucije in predvajanja. Že na dosedanjih posvetih je bilo izrečeno nemalo kritike na račun distribucije pa tudi na račun politike kinopodje- tij. Ker so to široki proble- mi, nekateri med njimi bo- do terjali tudi sistemske re- šitve, ne bomo smeli v bo doče na razgovorih pogrešati družbeno politáóne delavce občin pa tudi republike. Nji- hovo sodelovanje na delovnih razgovorih bo dragoceno ш še kako potrebno. Spoznali smo, da ne znamo ali noče- mo i)osredovati domačega fil- ma tako, kot to radi storimo za druge, bolj komercialne filme, ki prinesejo v blagaj- no več denarja. Menjati bo treba nekatere zakone, ki ne ščitijo domači film, ali pa ga ščitijo samo navidezno. Torej nalog ne bo zmanj- kalo. Sedma umetnost ima širok razmah. Zato tudi nje- ga problematika ni majhna. Toda s svojo vlogo opravlja veliko in odgovorno delo. To je že pred mnogimi leti dejal Lenin. Teden domačega filma bo zato moral iskati v novih vsebinskih zasnovah najaktu- alnejše vidike. Da bi čimbolj uspešno, na čimbolj kako- vostni ravni zmanjševali raz- liko med slabim in dobrim, da bi гапапј sevali razliko med neko umetnostjo in ple- velom, da bi osvetljevala po- zitivna hotenja specifične filmske govorice, ká v svojih nedrjih združuje toliko oolik in podob. Nedvomno pa bo treba še bolj opozarjati na neureje nost samoupravnega in druž beno političnega živl.ienja, ki vlada na področju filmske proizvodnje in distribucije. Lanski razgovori so nedvo- umno in odkrito pokazali na prenekatero vrzel, ki lahko obstaja samo zaradi pomanj- kanja samoupravnih odnosov na področju filma. In niso zaman ravno neposredni pro- izvajalci v tovarnah in dru- gih delovnih kolektivih do zvali fihnske delavce, naj si sami izborijo boljši samo upravni položaj, pripravljeni so jim s svojimi izkušnjami priskočiti na pomoč. Naslednje teme, posvetova- nja in okrogle mize torej ča ka bogata in zajetna malha problemov. Letošnja domača filmska proizvodnja bo poka zala, kako se učimo in kaj smo se naučili. Vsekakor pa moramo pripravljati nasled- nji Teden domačega filma v optimističnem dejstvu, da so delovni ljudje, mladina in sploh obiskovalci (tudi bo- doči) filma, sprejeli ponuje- no roko Tedna domačega fil ma v p>repričanjiu, da bo za- sejano seme, ki že kaže prve znake brstenja, tudi ix>goji- lo bogato žetev. DRAGO MEDVED GOTOVLJE: LUTKE ZA NAJMLAJŠE Pred dnevi je prosvetno društvo Gotovlje priredilo v okviru praznovanj ded. ka Mraza, lutkovno igrico JoŽJice Roš — ZAJČKOVA HLSICA. Lutkovna sekcija, ki de- luje v Gotovljah šele dru- go leto ima v svojih vr- stah кал- 15 mladih igral- cev in so že pripravili dve igrici s katerimi so rais- veseljevaM mlade gledalce tuidi v okoliških krajih. IGRICO je režirala Vlada Rude, ki je sama tudi iz- delala lutke, za prijetno sceno pa je poskrbel Dra- go Vaste. E. M. PRIZNANJE TDF Izvršni svet celjske ob- činske skupščine je na svoji zadnji seji v lanskem letu med drugim izrekel organizatorjem Tedna do- mačega filma, se pravi Novemu tedniku in Radiu Celje, priznanje za izved- bo pomembne prireditve, ki je ne samo nadaljeva- nje začetega dela, marveč je tudi uveljavila Celje v širšem slovenskem tn ju- goslovanskem prostoru. Vrh tega je prinesla Celju p>omembno kulturno poži- vitev^ ki je imela ugoden odmev tudi med delovni mi ljudmi in med šolsko mladino. MONOGRAFIJA CELJA četudi imenovanje pri- pravljalnega odbora za iz- dajo monografije Celja še ne pove vsega, je vendarle treba pozdraviti pobudo celjskega izvršnega sveta tudi na tem področju. Celje nujno potrebuje reprezentančno monogra fijo. Odtod tudi sklep o začetku dela. Izvršni svet je predsednika odbora za izdajo monografije Celja imenoval svojega člana Mitjo Pipaaia, sicer pa bo- do v tem organu delali še predstavniki nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih orga- nizacij itd. M. B, PRIROČNIK ZA ANIMATORJE Razvijanje kulturnega življenja, kot boja za ce- lovito osebnost delavca, je nadvse pomembna naloga osnovnih organizacij sin- dikata. Sindikat je nam- reč nosilec prizadevanj za vzbujanje in negovanje kulturnih potreb zaposle- nih. V vseh sredinah, kjer delamo in živimo, smo v preteklem obdobju posi)€- šili akcijo za večje vklju- čevanje delavcev v kultur- no življenje, za podružb- l j an je kulture in odstop- nosti kulturnih dobrin de- 1ол'п1 ljudem, v ta namen sO biU v TOZD in KS iz- voljeni tudi organizatorji kulturnega življenja, kot nosuci te naloge. Za lažje in še učinkovi- tejše delo teh kulturnih animatorjev bo v mesecu januarju 1976 izšel priro- čnik. Njegov namen je po- magati organizatorjem kulturnega živlenja v de- lovnih kolektivih, ki ne vedo, kako in kje bi se dela lotili. V priročniku so obrav- navana poglavja o načinu vtzbujanja In negovanja interesa delavcev ркз kul- turnih dobrinah, o uredi- tvi domačega življenjske- ga okolja, o možnostih kulturne rekreacije, o amaterski kulturni dejav- nosti ipd. Priročnik je pisan zelo konkretno In natančno opredeljuje naloge nosil- cev kulturnega življenja v TOZD in KS. Prepričani smo lahlco, da bo Priročnik v vehiko pomoč pri delu organiza- torjem kultuimega življe- nja, ki so danes še mar- sikje samo na papirju in da ne bi smelo biti sindi- kalne organizacije, ki s tem priročnikom ne bi razpolagala. VIKI KRAJNC DPD SVOBODA UBOJE OPTIMIZEM Brez dvoma se DPD Svo- boda v Libojah uvršča med najdelavnejša tovrstna druš- tva v žalski občini. Mimo laliko zapišemo, da v kraju ni prireditve, kjer ne bi so- delovala ena izmed sekcij li- bojske Svobode. Ob zadnjem srečanju so sprejeli nova društvena pravila, preimeno- vali društvo v »DPD Svobo- da Ludvika Oblaka Liboje« (omenjeni je bil eden prvih in glavnih ix>budnikov za razvoj kulture v Libojah ter je padel v NOB), pregledali delo v lanskem letu in spre- jeli program za letošnje le- to. Tako je Jože Kroflič go vor il o delu pevske sekcije, ki šteje trenutno 22 pevcev, v lanskem letu so se nauči- li 30 pesmi, imeli 48 vaj ter več kot 15 nastopov, Jože Jančič je govoril o delu godbe na pihala, ki je lani praznovali 40-letnico obstoja in katero dobro po- znajo tako v občinskem, kot tudi republiškem merilu. V godbi je trenutno 35 članov, lani pa so imeli člani 72 in mladinci 75 vaj ter 56 nasto- pov. Pripravili so tudi revi- jo ob jubileju, ki je bila na visoki kvalitetni ravni, žal pa je bil obisk ravno takrat izredno slab. Godbo vodi pri- zadevni mojster Franc Ko- vač, ki je v zadnjih letih vzgojil že toliko glasbenikov, da bi jih imel za tri godbe, zdaj pa je pred problemom, kako bo v prihodnje sestav- ljal lastno. Fluktuacija je ve lika, vendar bo problem tre ba rešiti. Pomagati bodo mo- rali tako vsi krajevni čini- telji, kot tudi v občinskem merilu. Godbeniki želijo, da bi jim v letošnjem letu op- remili glasbeno sobo z za- vesami zaradi manjšega od- boja zvoka in nabavili sto- jala za note ter vitrino za spominke ter priznanja, ki jih prejme libojska godba na pihala. Tudi sekcija Veseli Liboj- čani je lani praznovala in to 20-letnico obstoja. S tean se ta narodno — zabavni an- sambel uvršča med najsta- rejše tovrstne ansamble v Sloveniji, Poleg številnih na- stopov širom po Sloveniji so pripravili tudi zelo uspešno tretjo revijo narodno zabav- nih ansamblov. Vodja Heri Kuzma si skupaj s člani že- li, da bi čimprej posneli prvo samostojno ploščo in tudi letos uspešno pripravili že četrto revijo. Vodja knjižnice Jože Krof- lič je iK>vedal, da imajo tre- nutno na razpolago 942 knjig, ki pa si jih žal izpo- soja samo 48 krajanov. Do- slej je bila knjižnica odprta enkrat tedensko po eno uro, od letos dalje pa bo dve uri in to vsako soboto. Tudi občinska kulturna skupnost ter občinski svet ZKPOS 2alec sta ocenila, da je libojska DPD Svoboda v lanskem letu izredno veliko naredila in da se zlasti s po- sameznimi prireditvami uvr- šča na prva mesta v občini. Takšno uspešno delo pa so zagotovili tako ljubitelji ama- terji na kulturnem področ- ju v Libojah, kot tudi nji- hova tovarna Keramična in- dtistrija Liboje, brez katere si pravzaprav kaj večjega ne bi inogU ali pa bi si težko predstavljali. Predsednik DPD Svoboda Liboje Darko Suler, ki bo tudi v prihodnje vo- dil to prizadevno društvo, se je ob tem zlasti spomnil velike pomoči Franja Tilin- gerja in Zorke Godler, kot tudi vseh delavcev, ki z ra- zumevanjem podpirajo ves razivoj kultuimcKiruiroenega življenja v njihovem kraju in bližnji okolici. Skratka gre za veliko medsebojno so- delovanje, brez katerega ne bi veliko naredih. Ob koncu zadnj^a sreča- nja so sprejeli tudi okvirni program za letošnje leto, ki poleg organizacije že tradi- cionalnih prireditev (prosla- ve, revije in jxxiobno) zaje- ma tudi začetek zbiranja zgo- dovinskega materiala pred bližnjo 50-letnico DPD Svo- boda Liboje, razširitev in opremo dvorane (ozvočenje, obno\'itev odra, asfaltiranje znjnanjosti dvorane, zavese itd.) in še tesnejše sodelo- vanje s krajani, kajti njim je namenjeno njihovo kul- turno prosvetno delo. T. VRABL ŽALEC SKUPŠČINA ZKPO Pred dnevi so se na redni skupščini sestali v mali dvo- rani v Grižah delegati 19 prosvetnih diruištev iz občine. Iz poročila predsednika Ja- neza Meglica ter tajnice Ju- st! Holobar je bilo razvidno, da ZKPO Žalec vključuje 6 PDP Svobod in 13 prosvetnih društev, tako, da deluje pro- svetno društvo v vsaki kra- jevni skupnosti razen v Se- ščah, kjer je bilo pred 8 leti ukinjeno. V pretekli sezoni so bUa aktivna vsa društva razen na Ponikvi, Veliki Pi- rešici in Galiciji. V teh kra- jih imajo najslabše pogoje dela, ker nimajo potrebnih prostorov. Po društvih delu- je trenutno 1 dekliški, 1 žen- ski, 3 mešani In 11 moških pevskih zborov s skupno ok- rog 400 pevci, to je tudi naj- širša oblika kultuime dejav- nosti v žalski zvezi. Zbori so inveli в34 vaj, 117 nasiopov in 9 koncertov. Slavili so tu- di dva pomembna ји^лДеоа IB sicer 80-letnioo djora v (]k)tovljah in 50-letnico pe\'- ske dejavnosti v Grižah. Ga- lusove značke Je prejelo 22 pevcev in pevk. Druga po aktivnosti je dramska dejavnost. Tu je vključenih 147 igralcev, ki so imeli 130 vaj, 16 premier, 14 repriz in 18 gostovanj. Da bi omogočili občanom ugled predstav v SLG v Ce- lju je svet skupno s sindika- tom organizirai abonma ob- čine Žalec, v katerega je vključemh 225 abonentov. Poleg samostojnih koncer- tov in nastopov so posamez- ne sekcije dništev sodelo- vale še pri raznih proslavah in prireditvah. V občini de- lujejo 3 godbe na pihala s 93 godbeniki in 30 začetniki. Zelo aktivna je tudi folklor- na skupina iz Šempetra, ki je gostovala v Botršbu in Kruševcu. Po društvih je vključenih 7 narodno zabav- nih ansamblov. Sodelovali so na 40-le*nici Zleta Svo- bod T Celju, ki se ga Je ude- ležilo 213 pevcev, 3 šolski pevski zbori in 3 godbe na pihala. Ob tej priložnosti je republiški odbor podelil 29 zlatih odUčij aktivnim kul- ttirno prosvetnim delavcem na tem območju. V razpravi je sodelovalo več razpravljalcev. Milan Le- sjak — predsednik komisije za vokalno glasbo je pouda- ril, da je zborov sicer veli- ko, vendar pa je pomanjka- nje pevovodij. Stanko Novak predsednik Svobode Polzela pa je menil, da bo treba v bodoče ob dramskih uprizo- ritvah dobiti mentorja, -po možnosti režiserja ali po- kUcnega gledališkega igralca, ki bi dal po uprizoritvi stro- kovno oceno. Prane Verk iz Prebolda pa je poudaril, da Je veliko težav z instrumen- ti. Stari niso več primerni, za nove pa ni denarja... Ob koncu so sprejeli pro- gram deda ter izvolüd nov odhoir. T. TVIVÔAR POLZELA ^^^^^^^^ Pretekla sobota je bila za Polzelo še {x>sebno pomemb- na. Na ustanovnem občnem zboru so namreč ustanovili novo kulturno prosvetno dru štvo o,snovne šole Vere Slan- der na Polzeli, OtTOritveni govor je imel predsednik PD Polzela Stanko Novak, ki je pozdravil učitelje in učence osnoTOe šole, skupaj kakih 300, ki so že doslej, v okvi- ru raznih šolskih krožkov delali na področju kulturne prosvete. Nato je zbranim razložil pravila društva, ki so jih potem tudi sprejeM. Glavne naloge novega dru- štva pa so: krepiti sociali- stično družbeno zavest mla- dih, razvijati kulturne potre- be in zahteve mladih, uspo- sabljanje mladih za kritično razumevanje in prenašanje kulturno umetniških vrednot, skrb za vzgojo kadrov, kre- pitev kulturnih odnosov med mladiimi itd. Po sprejetju pravilnika so novi člani kul- tumo prosvetnega društva ia- voliU predsednika — učenko 7. razreda Angelo Romih, Svečana podelitev izkaznic članom bo na slovenski kul- turni praznik 8. februar. Med drugimi je novo dru- štvo pozdravil tudi sekretar kulturne skupnosti občine Žalec, Ivan Centrih, ki nrt je zaželel obilo uspeha pri delu. Na sliki: prva predsed- nica Angela Romih. T. TAVÖAH Angela Romih êt. 1 — 8. [anuar 1976 NOVI TEDNIK — stran S ŽALEC TEČAJI TUJIH JEZIKOV Poročali smo že, da je pričela v jeseni s svojim delom spet Delavska uni- verza. Najprej so y okvdru De- lavske 'imiverze pričeli z izobraževanjem delegatov občanske skupščine, samo. upravnih interesnih skup- nosti ter članov Izvršnih odborov sindikata. Pred dnevi pa se je končal tu- di štininajstdnevni kuhar- ski tečaj, ki ga je obisko- valo 16 deklet. Te tečaje bodo v letošnjem letu pri- rejali vsak mesec, saj je zanje izredno amiimanje. V kratkem pa bodo pri žalski Delavski univerzi pričeli tudi s srednjo eko- nomsko dopisno šolo, ustanovila pa bodo tvidi dva oddelka osnovne šole in sicer oddelek za peti in šesti ter za sedmi in os- mi razred. Februarja se bo pričel tečaj nemškega jezika, na katerem bodo slušatelji delali po najnovejši meto- di učenja tujih jezikov, tako imenovani metodi 2000 S. Seveda pa to še ni vse delo žalske Delavske uni- verze. Naj omenimo še to, da bodo v kratkem pričeli budi z izobraževanjem s področja družbene samo- zaščite in splošnega ljud- skega odpora, predavanja ia te tematike pa bodo predvsem v delovnih ko- lektivih. J. V. Slovensko ljudsko gledališče Celje bo imelo jutri premiere in krstno pred- stavo igre Dušana Jovanoviča »igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka«. Delo je v dramaturgiji Igorja Lampreta zrežiral gost iz Beograda Ljubiša Ristič, sceno in kostume je zasnoval Mica Tabački, lučna oprema pa je bila v rokah Chris Johnson. Nastopa ves ansambel, pomnožen z gosti. — Na fotografiji (posneto na skušnji) je Maks Furijan, za n)im je Nada Božičeva, na levi sta Branko Grubar in Jana Šmidova, na desni pa Jadranka Tomaži- čeva in Ljerka Belakova. (Foto: Viktor Berk). CELJE KOROŠKI OBISK Na povabilo Komisije za zamejske Slovence pri občinski konferenci SZDL Celje je obiskal štiri celj- ske šole (osnovno šolo Slavka šlandra, osnovno šolo Franja Vrunča, pedagoško gimnazijo in gimna- zijo) pesnik Valentin P0LANÄF:K. VALENTIN POLANŠEK, 1928, je po poklicu uči. telj v Obirskem pri Železni KapU. V svojem okoli- šu .je tudi kulturno prosvetni delavec. Kot literat je v prvi vrati pesnik in spada k vodilnim sodobnim slovenskim pesnikom na Koro.škem. Po prvi pesni- ški zbirki Grape in sonce iz leta 1963 (izšla je v Celovcu) sta izšli v Sloveniji še zbirki Karantanske in Lipov bogec, na Koroškem pa pesmi za mladino Cinček. V prozi je izšla knjiga Velike sanje malega človeka. Piše tudi radijske igre. Polanšek Je redni sodelavec literarnih glasil, tako lista Mladi rod za slovensko mladino na Koroškem, revije Mladje, ki jo izdajajo mladi koroški izobraženci, pa tudi revij v Sloveniji (Dialogi). Njegovo ustvarjalno delo je angažirano, ker drugačno delo koroškega Slovenca niti ne more biti. Polainsek je učencem bral iz svojih del Jn osvet- ljeval problematiko, ki tare koroške Slovence. Nje- gov nastop maj bi učencem odkril del literarnega ustvarjanja onkraj meje, predvsem pa v njih î^bu• dil prizadetost ob Uisodi rojakov, brez poznanja si- tuacije pa se prizadetost ne more poroditi. Temu obisku naj bi sledil še kak obisk koroškega kultur- nega delavca, obiskal p« naj bd šole, ki tokrat ndiso ргШе na vrsto. V. S, CELJSKI SPOMINEK Razprava o osvojitvi zna- čilnega celjskega spominka ni prišla slučajno. Zaenkrat ga nimamo, vsaj takšnega ne, da bi lahko povsod in ob vsakem času rekli — to je naš, celjski spominek. Pod tem nazivom in z na- pisom »spomin na Celje« in podobno lahko kupite mar- sikaj. Tudi veliko kiča. Tudi veliko takega, kar nima nobe- ne povezave s Celjem. Zato je pobuda o izdelavi in seveda osvojitvi značil- nega celjskega spominka (iz- rečena je bila na seji izvrš- nega sveta celjske občinske skupščine) več kot na me- stu. Prav bi bilo, če bi jo sprejelo domače olepševalno in turistično društvo, razpi- salo morda natečaj za nje- gov osnutek. M. B. MINIATURE V ROGAŠKI Razstavni paviljon v pi- vnici Zdravilišča Rogaške Slatine tokrat posveča svoj prostor delom Ljubi- ce Ratkajac-Kočice, ki je znana kot oblikovalka ste- kla in keramike. Omenje- na razstava, ki sta jo pri- pravili Kulturna s^^upnost Šmarje in Delavska uni- verza, ima prodajni zna- čaj, zato bodo na voljo za prodajo obiskovalcem številni izdelki iz stekla in keramike. Ljubica Rat- kajac-Kočica je ¿e razstav- ljala svoja dela v številnih krajih. Njene razstave so bile zelo dobro sprejete. M. S. T 80 LET SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELJU Pred kratkim so bivši di- jaki celjske gimnazije letnika 1919/20 praznovali 55-letnico mature. Od devetnajstih ma- turantov jih živi še devet. Dijaki tega letnika so prvi opravljali maturo poleti 19:20. leta v novem gimnazijskem poslopju na Otoku, torej v Ix>slopju sedanje gimnazije. V Celju sta do 1918. leta delali nemška popolna gim- nazija na Slomškovem trgu in slovenska nižja gimnazija na sedanjem Muzejskem trgu. kjer so nekdanji dijaki 1969. leta odkrili spominsko plo- ščo. Slovensko nižjo gimna- zijo so obiskali Slovenci, ki pa so morali po končanem četrtem razredu nadaljevati študij na nemški gimnaziji, ki je bila ustanovljena 1808. leta. Pred začetkom prve sve- tovne vojne, so začeli na Oto- ku graditi novo gimnazijsko poslopje, ki je bilo do izbru- ha vojne že dograjeno. Med vojno pa tu niso poučevali, ker se je vanjo vselila voja- ška bolnišnica. Leta 1919 pa se je v to poslopje vselila popolna slovenska gimnazija. Jubilanti so ob visokem jubileju mature obujali spo- mine na viharne čase pred osemdesetimi leti, ko je bi- la z dovoljenjem dimajske vlade z dne 21. julija 1895. leta potrjena ustanovitev dr- žavne nižje gimnazije z nem- Sko-slovenskim učnim jezi- kom, v Celju, sicer na krat- ko imenovana — slovenska gimnazija v Celju. Ob ustanovitvi tega zavo- da je med Slovenci zavlada- lo veliko veselje. Celjska dru- štva so priredila veselico v »Paradeski« pri Vojniku, na Miklavškem hribu in po hri- bih v Savinjski dolini so go- reli kresovi. Pokali so maz- nar ji in povsod je bilo sli- šati slovensko petje. Na slovenski gimnaziji je bil učni jezik za verouk, la- tinščino in matematiko slo- venščina, za druge predmete pa nemščina. V učnem načr- tu je bila kot predmet tudi slovenščina. Leta 1909. je iz- šla nova odredba, ki je raz- širila uiporabo slovenskega jezika na zemljepis in priro- dopis. Za vodjo zavoda je 1895. leta prišel z Ljubnega na Go- renjskem botanik profesor Julij Glovacki, leta 1899. mu je sledil Ivan Lieskoimig, le- ta 1909. pa je prišel s hrva- ške gimnazije v Zadru znani in zaslužni zgodovinar Eîmi- lijan Lilek, ki je tu ostal do konca 1918. leta. Septembra 1897. so nižji gimnaziji od\-zeli administra- tivno samostojnost ter jo po- dredili ravnatelju nemške gimnazije. Učenci so bui vseskozi Slo- venci. Na začetku jih je bito 70, v letu 1913/14 pa že 206. Dijaki so morali plačati spre- jemnino in učni prispevek 3 goldinarje ter šolnino za en semester 15 goldinarjev. Za uste čase je bilo to dosti denarja. Dlje časa so na zavodu poučevali naslednji profesor- ji: Anton Kosi, Ivan Fon, Jože Kožuh, Anton Cestnik, Martin Be ranic, Anton Jost, Ivan Bračko, Henrik Kleô- nik, Anton Rabuza, Franc Mravljak, Matija Henric in Rudolf Lavrenčič. Vsi ü so že umrli. Zavod je bil naj- prej v hiši okoliške ljudske šole v sedanji Čuprijski uli- ci, pozneje p>a v Kukovčevi hiši pred grofijo, sedaj Mu- zejski trg, kjer je zavod ostal do konca, le telovadni- ca je ostala v okoliški šoli. Med prvo svetovno vojno pa je bil nekaj časa pouk v takratni nemški gimnaziji na Slomškovem trgu. DR. ERVIN MEJAK ZAGREBŠKI SOLISTI v Celju so Zagrebški solisti priljubljen glasbeni ansambel, ki je s svojo visoko virtuoznostjo in poglobljeno igro vedno navduševal. Sedaj bodo koncertirali v Celju še četrtič. Prvič so koncertirali pred 22 leti in s tem koncertom začeli slavno umetniško pot po Jugoslaviji in po svetu. Koncertirali so po vseh deželah Evrope razen Albanije in Portugalske. Gostovali pa so tudi v Ameriki, na Japonskem in v Izraelu. Zagrebški solisti so sodelovali z veli- ^ifni uspehi tudi na vseh važnejših festivalih (Dubrotniške letne igre, Edinbourgh Festival, Holand Festival, Praško jaro. Salzburger Festspiele, Festival v Osaki, itd.). Ansambel je posnel tudi 30 LP plošč, od tega 27 za ameriško firmo Vanguard. Repertoar Zagrebških solistov je zelo obširen in obsega dela od baroka do najso- dobnejše avantgardne glasbe. Za Celjane so izbrali zelo zanimiv program, ki obsega dela Vivaldija, Tartinija, Mozarta, Respighi ja ter naših Lhotke in Odaka. — Koncert bo tokrat izjemoma v PONEDELJEK, 12. januarja. Ob vseh koncertih Zagrebških solistov je bilo mnogim Celjanom žal, ker si niso pravočasno nabavili vstopnic. KONJICE TABORNIŠKA RAZSTAVA V prostorih kmetijske za- druge je bila razstava, ki jo je pripravil taborniški od- red »Heroja Bračiča«. Ekspo- nate so pripravili in izdelali mladi taborniki, sicer pa so razstavo poživele številne fo- tografije o taborniških akci- jah in taborjenju na Rogli. Vrh tega so v času raz- stave predvajali film, ki so ga taborniki posneli na Ro- gli in na šestem- zletu ta- bornikov Jugoslavije na Pet- rovi gori. JOŽICA KOKOT 10. stran — NOVI TEDNIK St 1. — 8. januar 197в Ü POHORSKA »VISOKA ŠOLA« DEVETKA POD SKRIU AST Zadnjič vsega ni bilo moč povedati o Rakovcu nad Vitanjem. Takrat tu di ndsmo imeli namena pripovedovati o mladem, marveč o rodu, ki je svo- je križe in težave nosil v preteklosti. Bili bi najbrž hudo ra- zočarani, če bi pozabili nanje. Menda je samo še šola na Paškem Kozjaku višja od šole na Rakovcu, je pa rakovška med slo- venskimi »visokimi« šola- mi najbrž najstarejša, saj je bila ustanovljena nekje okoli 1780. leta, ko so tu ustanovili glažuto in na- selje delavcev — steklar- jev. Od takrat s<> je šola selila v različne stavbe, toda bila je in nazadnje so jo po vojni dali v lov- sko vilo grofa Thum a (na sliki). Nekoč je bila rakovška šola popolna osemletka in v njej so iskali učenost otroci s širšega območja, vse tja do Skomarja. Za- nimivo je slediti padcu števila učencev. Od leta 1970 sem so številke tako. le kopnele: 42, 35, 25, 28, 13, lani devet in letos spet devet. Vseh devet rakovških nadobudnežev v drugem in četrtem razredu od pr- vega leta dalje poučuje Nada Ošlakova, Letos so v dragem razredu trije, v četrtem jih je šest. In na- neslo je, da je v četrtem skoraj sama »žlahta« — kar štirje Skalovniki; brat in sestra Nada in Janko, pa sestri Justa in Jožica. Torej bratranci, ki so vrh vsega še »očalarji« le da jih je Janko (na sliki v sredini zadnje vrste) ta dan pKDzabil doma. No in če smo že na- šteli Skalovnikove, naštej- mo še ostale. Tu so še Erika Klemene, Rado Kovše, Vilma Matijec, Jo. že Horvat in Anica Pun- gartnikova, ki ima najdlje v šolo. Kar tričetrt ure sopiha v hrib domov se zdriča hitreje. Otroci so nenavadno ži- valmi za -podeželsko šolo. kjer se pred tujcem nava- dno deca potuhne in ob nemj. Tile Pohorčka pa ne. Kaj vse sem zvedeJ od njih? Veliko več, kot sem že zapisal. Le malo sem moral napeti ušesa, kajti če so svoje pohor- sko narečje zagostoleli kot igrivi vrabčki, se mi je v ušesa obesila komaj fsaka druga. Čeravno je Rakovec 1050 metrov visoko, je vendar v dolinici in na mokrotnem svetu ob iz- viru Hudinje- Hiše so tu zadane s kamenjem in ne- katere še vedno pokrite s škriljavcem. Tudi šola. Pa je začetala ta streha iz kamnitih ploščic pola.goma spuščati in učiteljska dru- žina je morala ob hujšem o.alivu razprostreti v spal- nici dežnik. Bilo je rečeno, da bi šo- lo sploh opustili in vozih otroke v Vitanje. In so si v občini spet premislili, češ, GG ne more zagoto- viti prevoznost vso zimo. Cesta utegne biti kaj hu- do nevarna, Radovoanom je prav in jim ni. Radi bc že imeli šolo, radi pa bi iudi, da bi otroci ne biU prikrajšani. Se bode že kako sporazumeli, da bo prav. Eno pa drži, da bo- do morali poskrbeti ?a šolsko streho in domo^'a nje učitelja. (л)јге Klokočovnik, ki je pomočnik gozdarskes? TOZD in član sveta kra- jevne skupnosti je med pogovorom nekaj namig- nil, da bi v Rakovcu za čeli počasi pripravljat; ■:udi turistično tX)čko, ne ka(j ležišč je že na voljo Zaradi odseljevanja v do- lino bi na Rakovcu mo- :-ali imeti gozdarsko po- stojanko za delovne dni in .t-e že to, ra.kaj ne tudi tu- rističnih sob m morda malo restavracijo, ki b: služila lahko gozdarjem šolarjem in turističnim gostom Rakovec je preveč idi ačen in lep, da bi ga pre- pustili srnjadi, damjakom jelenom, Riševcu in kak šnemu /.beganemu medve du. Gozdni prebivalci v šir- nih gozdovih okoli Rakov- ca pa so že naslednja zgodba, Zaenkrat je div- jad v )>ilegali«, ko pa bo iapadel sneg, bodo izda- jalske sled: privabile lovce m njihove štirinožne po nočnike na pogon. V novem Vetu seveda . : , jITRE ÍCR.\áOVEC OJSTRO PRI LAŠKEM SVOJ KLUB IMAJO Kako znajo mladi izkoristiti priložnost, da pridejo do svojega prostora s pomočjo razumevanja starejših imajo mizo za namizni te- nis, v drugi pa uživajo ob poslušanju glasbe. Veliko so sami naredili, občinska konferenca Zveze sociali- stične mladine v Laškem pa jim je dala 1200 dinar- jev. Opravili so več kot 600 udarniških ur. In potem so pripravili razstavo cvetja, ročnih iz- delkov, se začeli uveljav- ljati na športnem področ- ju. Sodelujejo pa tudi z drugimi mladinskimi orga- nizacijami. Na njihovo po- budo so organizirali igre prijateljstva, na katerih je sodelovalo okoli 70 članov. Lepo so uspele. Ojstro je prijetna vas. Od Laškega je oddaljena 4 km. Ko so se zbrali mla- di na prvi sestanek in vo- litve članov odbora svoje organizacije, so vse to opravili kar pod b raj do. Toda, mladi so si zaželeli svoje prostore. Našli so jih. Miha in Terezija Oj- steršek sta jim odstopila staro hišo, zgrajeno 1841. leta. Je podkletena, zgoraj pa ima dve sobi, razen te- ga tudi podstrešje. Prosto- re so preurediM, poslikaH, prelerpili z raznimi slikami in podobno. V eni sobi Lotili so se delovnih ak- cij, popravili ceste in po- magali ostarelim občanom. Na Trojnem so uredili športno igrišče. Dramska skupina je uprizorila žu- panovo Micko, zdaj pa se pripravljajo s komedijo. Ob praznikih so organi- zirah kurjenje kresov, mla- dinski klub ima 59 članov. Klub pa je na voljo tudi drugim. Vaščani zelo radi sodelujejo pa tudi podpi- rajo in prihajajo v klub, V tej aktivnosti so se izkazali skoraj vsi mladi, največ pa prvi predsednik terenskega mladinskega aktiva Alojz Ojsteršek. Mladi imajo lepe načrte, seveda pa za njihovo ures- ničitev potrebujejo tudi nekaj denarja. TONE KOŠIR, Laško .■Vlojz Ojsteršek RIMSKE TOPLICE: NAGRAJENI v počastitev dneva JLA je bila proslava tudi v Rimskih Toplicah, ki so jo i>ovezali s kvizom na temo »^prva pro- letarska brigada«. Na proslavi so nekaterim občanom podelili priznanja, v kulturnem delu slavnosti pa so sodelovaU tudi učenci os- no-vne šole »Antona Aškerca« iz Rimskih Toplic, Tudi tokrat so podelili pri- znanja in knjižne nagrade učencem za najboljši spis. Prvo nagrado je dobila Alen- ka Markovič, dmgo Otilija Dremel, obe učenki 8. razre- da, tretjo pa Jože Tovornik, učenec i. razreda. J, S. ŽALEC: ZBOR TABORNIKOV v klubu družbenopolitičnih organizacij v Žalcu je bila pred dnevi letna konje- renca Občinske zveze tabornikov Žalec. Poleg članov in delegatov sta se skupščine udeležila tudi predsednik SZDL Žalec Ivo Rabič in predsednik ZSMS Žalec Branko Povše. O delu je poročal predsednik OZTŽ Drago žlender. Iz poročila je bilo raz- vidno, da so pripravili zimsko-orientacijski pohod, gozdno šolo, osrednjo proslavo ob 22. aprilu. Dnevu tabornikov, taborniški mnogoboj z 212 udeleženci v Šempetru, desetdnevno taborjenje v Vinici, dvodnevni semiriar za načelnike na gori Oljki itd. V svojem poročilu pa je tudi kritično ocenil delo in med drugim povedal: »Razvoj naše organizacije ni šel v smeri, ki smo si jo zastavili in to predvsem na pridobi- vanju novih članov in kadrov. Vzrok so prisotni v vseh nas glede odgovornosti in premajhne delavnosti vseh naših članov. . ,« Ob koncu svojega poročila pa je dejal: »Vse akcije, ki si jih zastavljamo za prihodnje leto, morajo biti opredeljene tako, da bomo jasno in seveda vsi odgovorni vedeli, za kaj kdo odgovarja, pa ne samo izvršni odbor občinske zveze temveč vsi štabi po posameznih odredih.« V nadaljevanju so razpravljali in sklepali o statutu Občinske zveze tabornikov, sprejeli program dela ter izvolili izvršni odbor, nadzorni odbor, načelnika in pred- sedîiika. Po končani letni konferenci so v počastitev Dneva JLA izvedli akcijo »Ilegalec«. Tekst in foto- TONE TAVČAR St. 1 — 8. Januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 11 Objavljamo le pisma s polnim naslovom avtorja. Za vse naved- be v pismih odgovar- jajo izključno pisci. BREZ PRIPOMB Pišem vam o dogodku, za katerega se mi zdi, da je vreden objave in poh- vale. Pred mesecem dni sem v celjski prodajalni čev- ljev Alpina kupila otroške čevlje. Ko jih je hčerka obula prvič in se vrnila iz šole, mi je pokazala ožuljeno eno nogo. Mislila sem si, da to ni nič po- sebnega, čevlji so pač no vi in dokler jih nekaj- krat ne obuješ, so žulji dokaj pogosti. Cez nekaj dni jih je znova obula in spet žulji. In še to mi je dejala: zdi se mi, da je en čevelj manjši. Sprva ni- sem verjela, potem pa sem se sama prepričala, da je to res. Odšla sem v trgovino fcer povedala in pokazala, kako se je zgodilo. Ko je prodajalka ugotovila, da so čevlji že nošeni. Je po- klicala šefa poslovalnice. Le-ta je brez pripomb na- ročil, naj mi čevlje zame- njajo. Lahko si mishte, da sem se oddahnila, še po sebe j, ker je šlo vse sku- paj brez komentarja. MARTINA MAČEK Zabukovica 142 PO POTEH XIV. DIVIZIJE: NA PAŠKI KOZJAK v počastitev dneva JLA In 30. letnice osvoboditve smo organiiairali pohod po pK>teh XIV. divizije. V soboto 20. 12. smo od- šli z avtobu-som do posta- je Paka. Ko smo izstopili, nas je pozdravil mrzel zimski veter. Zai>eli smo si vse zadrge in gumbe ter se pogumno odpravili v strmino. Ker je bilo mrzlo, smo se razveselili koče, saj je bila hoja naporna. Na na- šo veliko nesrečo je bila koča zaprta. . Nihče nam ni odprl, zato smo začeli kričati. Prinesli smo le- stev in neki učenec se je povzpel na balkon. Tu- di ta.m ni bilo nikogar. Stali smo Z!unaj, ter škle- petali z zobmi, saj je bilo pošteno mrzlo. Vsi po vr. sti smo se jezili na zani- krnost oskrbnika te pla- ninske postojanke. Radi bi odgovor, zakaj je bila ko- ča Paškem Kozjaku zapr- ta? Z nejevoljo smo se od- pravili proti Dobrna. Med potjo smo se ustavili pri spomeniku, kjer se je bo- jevala XIV. divizija. V iL sti bitki sta padla dva borca. Naš mentor nam je na kratko povedal o bor- bah in pohodu XIV. divi- zije. Malo naprej smo srečala samotno kmetijo Ravno takrat so imeli koline. Po- vabili so nas na sveža je. trca. Povabilo smo z vese- ljem sprejeU. Nato smo lahko sedli na krušno peč. Nekateri so se raje vese- lili na snegu. Ko smo se najedli, nam je stara že- nica F>ovedala nekaj o bor- bah na Paškem Kozjaku, Povedala nam je, da je bilo v njeni hiši veliko partizanov, tudi 200. Skr- bela je tudi za ranjence. Ko so bili v njeni hiši partizani, je velikokrat tudi ponoči hodila nastra- žo, saj bi se lahko vsak trenutek prikazali Nemci. Takrat se človek ni mogel zanesti na nikogar, saj ni- koli nisi vedel, kdo sode- luje z Nemci in kdo s partizani. To žeaiico je nekdo izdal. Tožil jo je Nemcem, da pomaga par- tizanom, zato je morala plačata veliko vsoto denar. Ja. Ko smo se poslavljali, smo jo vprašali, kako se imenuje njihova kmetija- Povedala nam je naslov: Ramšak Marija, Strmec nad Dobrno 4. Krenili smo proti Dobr- ni. Tam so se nekateri učenci kopali. Od tam smo odšli ob 18. uri. Vsi učenci bi želeli, da oskrbnika koče na Pa- škem Kozjaku planinska zveza kaznuje — da nam povrnejo stroške, kmetiji Ramšak pa se najlepše zahvaljujemo za njihovo gostoljublje in prijaznost. BOJANA mSTNAK DONOSNA OBRT V našem vsakdanjem ži- vljenju redkotkje srečamo potujoče obrtnike, ki so bili še pred nedavnim vsakodnevni pojav. Tu pa tam zaide v naše ulice še kak krošnjar^ Id ponuja svoje usuge s' tem, da na- brusi škarje ali nož in opravi manjša popravila dežnikov. Tak krošnjar, še dokaj mlad, se je pred icratkim pojavil na našem obmo- čju. Od hiše do hiše je iskal slirhane nože in ška- rje in če ni šlo drugače je bil do gospodinj, ki se za njegove ponudbe niso zmenile, skoraj vsiljiv. Da bi se ga odkrižala, je mar- sikatera izmed njih dala v brušenje predmete, ki tega niso bili nujno po- trebni. Tega se je pozneje marsikatera gospodinja kesala. Za svoje, dokaj hitro opravljeno delo je namreč krošnjar zahteval zelo visoko plačilo. Za brušenje dveto šCcarij in malenkostno popravilo dežnika je računal 150 din, v drugem primeru za troje škarij in popravilo dežnika 200 din itd. Seve- da se prizadete stranke s tako visokim račimom ni- so strinjale, vendar se je krošnjar pri tem obnašal tako, da so ženslce rajši plačale. Več enakih primerov je bilo tudi na drugem kon- cu našega mesta. V nekem primeru je prizadeta stra- nka iskala pomoč celo pri sosedih. Primeri so resno oix> aerilo gospodinjam in tudi drugim, da ne nasedejo takim vsiljivim »strokov- njakom«, ki za svoje p>o- vršno opravljeno delo za- htevajo visoko plačilo. Morda bi ne bilo napak, če bi ljudje takšne pri- mere takoj prijavili pos- taji milice. PERDO SIRCA OBISKALI SMO ANO PODGORŠEK Domenili smo se, da gremo obiskat Podgorško- vo Ano v Sojek, ki je med vojno veliko naredila za partizane. Ko šmo prišli k njej nas je prijazno sprejela Pripovedovala nam je, ka- ko je skrivala partizane Posebej se še spominja kako je skrila ranjenega partizanea v posteljo. Ko. maj ga je pokrila, že so bih na pragu Nemci- Vle- gla se je na posteljo in se naredila kot da je bolna. Nemcd so jo vprašali, kje so partizani, ona pa Je pokazala v nasprotno smer. Nemci so odšli, iz ra- njenega partizana pa se je ulila kri. Kmalu zatem so prišli njegovi tovariši in ga odnesli v partizan- sko bolnašnioo. Tako je pripKDvedovala Podgorškova Ana in mi smo jo poslušali z od- prtimi usti. Ob koncu nam je zaigrala še na kitaro. JOŽICA GROBELNIK 4. raz. os- šole Prankolovo podružnica Crešnjice POTROŠNIK, BODI PREVIDEN! s tem člankom bi rad opozoril potrošnike, kako moramo biti previdni pri nakupovanju oziro-ma shranjevanju račimov. Že- lim namreč opisati slučaj, ki se je zgodil prav meni. V mesecu maju 1976 sem v poslovalnici Savinjski magazin v Parižljah pri Braslovčah kupil 5 ton premoga in tudi pošteno plačal. V mesecu oktobru pa se nenadoma oglasita pri meni dve tovarišici, ki sta zahtevali naj plačam premog, katerega sem ku. pil pri njih. Po prestanem prvem presenečenju in zatrjeva- nju, da sem premog takoj po prevzemu plačal, sta tovarišici še kar naprej, in to precej osomo in z nezaupanjem, trdili, da sem pač dolžan premog plačati, čeprav sem vztra- jal in zatrjeval, da sem to že storil, sta mi zagrozili, da bodo že dobili denar od mene po drugem po- stopku, nato pa sta odšli. Poklical sem Ju nazaj in začel iskati račun, katere- ga sem k sreči tudi našel. Račun je takle: Trgovsko podjetje SM, datum 10. 5. 1975, premog in prevoz skupaj 2.992,50 din. Plača- no- Ko sem jima to poka- zal, sta seveda napeli mi- lejše strune. Jaz pa ne morem kar tako mimo tega, samo po. mislite, kaj bi biio, če ne bi imel shranjenega tiste- ga malega nedolžnega pa- pirčka. Sem namreč invalidski upokojenec s 1.500 din mesečne pokojnine. Torej bi pač moral s to borno pokojnino plačati neredno in do skrajnos>ti malomar- no poslovanje tudi v tej trgovini. Jaz pa. živim in hočem živeta po principu, kot je dejal naš maršal Tito — tujega nočemo — svojega ne damo. Torej goljufati nočem, goljufan pa tudi nočem biti. ANDREXI FLORJANC Breg 82, Polzela NAŠ PRIPIS: Slednji stavek je najbrže nekoliko oster. Malomarnosti pa menda res ne manjka. Premog pa je že itak do- volj drag in ni, da bi ga podražili za 100 %. Kaj pa pravijo trgovski delav- ci v Parižljah? V OPERI Glasba spremlja človeka vse življenje pri delu, zaba- vi ter v veselih in žalostnih trenufclcih. Rad poslušam zabavno in operno glasbo. Zelo vesel sem, kadar zvem, da bom lahko obi- skal ореш. Kulturna sicupnost Šmar- je pri Jelšah je organizi- rala obisk operne predsta- ve v mariborski Operi. V soboto, 6. decembra, smo se z avtobusom, v hlad- nem in sončnem vremenu, odpeljali proti Mariboru. Večina je bila odraslih, neikaj pa tudi otrok. Pred Opero je bila mno- žica avtobusov iz vseh krajev šmarske občine. Ob 15 h se je predstava zače- la. Gledali smo opero v treh dejanjih »Ero z one- ga sveta«. V glavnih vlo- gah so peli Ervin Ogner kot EIro, Nada Zrimšek kot D jula, Emil Baronik kot mlinar Sima, Miro Gregorin v vlogi gospoda- rja Marka in drugi. Or- kestru je dirigiral Boris Svara. Ko je zavesa padla, smo se pevcem in orkestru oddolžili z dolgotrajnim^ ploskanjem, cvetjem in skiTomnim darilom. DEJAN KRESNIK KOZJE ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 64 PISEr FRANJO FIJAVŽ Delovanje ilegale v volčjem žrelu Delovanje ilegalcev — ljudi, ki so v krajiri svo- jega stalnega prebivališče, bih so tudi redno zaposle- ni — je bilo zelo tvegano Izčrpalo je telesno, še hu- je živčno. Delo teh ljudi še danes ni v celoti pog- nano. Niso imeli podobnf odgovornosti kot politični aktivisti, ki so se ilegalno pojavljali danes v tem, jutri spet v drugem kraju ob nenehni nevarnosti, da jih gestapo ali ovadulu odkrijejo že na poti, na sestankih ali na prenoče- vanju. Tudi z delom In odgovornostjo komandir- jev, politkomisarjev, tn- tendantov, zdra-vnikov, bolničarjev, sodelavcev v skritih tiskarnah in razno- terimi drugimi funkcijami v partizanskih enotah Jih ne moremo primerjati. Njih delo je bilo čisto nekaj posebnega, delo- krog delovanja pogosto povsem omejen. Stike z organizacijo so vzdrževah le z najpotrebnejšim šte vilom ilegalcev ali s par- tizansko enoto. Cesto so bih tako zafconspirirani, da je bila samo ena oseba njihova zveza. Vse to je dajalo njihovemu delova- nju določeno mero varno- sti, boda — če je prišlo do nepredvidenih prime- rov padca v zapor ali u- strelitve v borbi katerega izmed članov povezane skupine — je prišlo lahko do neverjetno zamotanih primerov pri vzpostavlja- nju nove zveze. Po takoimenovanih »pro- valah«, ko je okupatorjev aparat odlcril deja-vnost katerega izmed članov, de- lujočih na pr. v kakšnem večjem mestu, ni bilo enostavno in lahko pois- kati zvezo s terenskimi aktivisti ali partizansko enoto, čeprav se je pri vzpostavljanju zvez med mestom in deželo za vsak slučaj to tudi predvidelo in postavilo javko za od- hod v ilegalo oz. v par- tizane. Toda tu in tam je težko prišlo do takojšnje vključitve v novo delo in če novinci niso bili dovolj previdni in prilagodljivi novi situaciji, je prišlo tudi do nesporazumov, ki se za bivše legalce niso najbolje končali. Večino- ma so se j>a legalci hitro privadili na nov način de- lovanja, na širino, na po- vezovanje z ljudmi in pre- vzemali čedalje večje od- govornosti kot p>olitični aktivisti ali funkcionarji v partizanskih enotah. Učiteljica Mileva Zakrajšek — sekretarica odbora OF Zakrajškova je bila med tistimi komunisti, ki so morali ostati na svojem službenem mestu. Njena sestra Božena je napisala pred dvejsetimi leti o Mi- levi med ostalim nasled- nje: »Bila je vedno levi- čarsko usmerjena. Zadnja leta pred vojno je prina- šala domov v Maribor marksistično literaturo, a ne da bi povedala, kje jo je dobila. Ko sem jo za novo leto 1941 obiskala v šmartnem, mi je dejala, da je bila nedavno od tega v partizanskem tabo rišču. potožila je, da bi tako rada ostala med nji- mi saj je čedalje težje vzdržati v službi na obči- ni. Toda želja ji je bila odbita z zahtevo, da naj še nadalje vedrži.« Mileva Zakrajškova je še nekaj mesecev delova- la in vzdržala — do areta- cije in njene smrti. Ve- dela je, da bodo od nje zahtevali priznanje in ga kruto maščevali pri zasli- ševanju za celotno »nezve- stobo« Rajhu, kot je bila v občinski službi in isto- časno delovala za osvobo- dilno fronto. Aretirana je bila 12. aprila. Takoj so jo pričeli zasliševati in na- kazovati z udarci in mu- čenjem v čigavih rokah se nahaja. Paznica v zaporih Starega piskra je рогпеје izpovedala, da je slišala gestaF>ovca — zasliševalca, kako je pretil Zakrajško- vi: »Od vas bomo še mar- sikaj izvedeli« in tudi Mi- levin odgovor: »Od mene rulcoli!« 18. aprila 1942. se je končalo življenje učitelji- ce Mileve Zakraj.šek. Po- poldne tega dne je zapro- sila paznico za -vrč z vo- do. Iz ovratrxe rute si je zvila vrvico, si pkodstavila vrč in se obesila. Zvečer so jo našli mrtvo. Jadvi§:a Golež — politična aktivistka in borka Tudi Jadviga Golež se je po okupaciji enako kot Mileva Zakrajšelt zaposli- la na drugem delovnem pcxirocju. Kako neki bi naj poučevala otroke v tujem jeziku, čeprav ga je obvladala. In to še v tistem času in razmerah, ko je srce govorilo druga- čno — slovensko govori- co. Stanovala je pri star- ših v Mariboru in se za- poslila v podjetju Arbei- ter, ki je že pred vojno od- kupovalo odpadle surovine (steklo, železo, papir, tek- stil in dr.). Tu se je dalo na dokaj neupadljiv način vzpostaviti obširne stike s frontovci. Jadvigi je to uspevalo polni d-ve leti. 2e spomladi 1942 je bila p>ovezana z ženami, ki so zibirale denar za zaporni ke, za pomoč družinam ustreljenih ali v končen tracijska taborišča odpe- Ijanih članov mariborske ilegale. V poletju 1943 je o;^rbovala ciklostilne te- hnike s papirjem, kmalu zatem je pričela sama in s pomočjo drugih tiskati propagandne letake Jadviga Golež (roj. 1911, učiteljišče abe. 1932, preminila v mariborskih zaporih 13. 8. 1944). PoUtična delavka mariborske ilegale v letu 1M2 pod imenom Zora in od aprila 1944 kot partizanka Špela. SJdkana v Mariboru na dravskem mostu 1932. leta. (F4>t. je Iz Muzeja nar. osvoboditve, Maribor) KOLINE VESEUE PA TAKO Čeprav se koline praviloma končajo vsaj za enega slabo, pomenijo v vsaki kmečki hiši veselje. Njega dni je bil to še pravi kmečki praznik in to osred- nji praznik pri hiši. Marsikje mu da- nes ne pripisujejo več takšnega pome- na. Ah bolje rečeno — nihče ne zanika »mastnih« pridobitev, ki jih prinaša smrt ščetinarja, le da so koline dobile prizvok bolj intimnega družinskega do- gajanja. Vse manj je tistih velikih »£u- rožov«, na katerih so se na večer ma- stili tudi sosedje, sorodniki in redni obiskovaloi hiše. Danes je bolj tako, da meso kar se da hitro zgine v skri- njo, klobase pa v dim. Drago Predan, vodja celjskega et- nografskega društva je v zadnjem Celjskem zborniku lepo opisal koline ali furož, kot jim rečejo v nekaterih krajih naše ožje domovine. V njegovem zapisu, ki govori o materialni kulturi Paškega Kozjaka najdemo tudi pesem, ki govori o kolinah. Takole pravi: Veseli čas prihaja, ko mati zgodaj vstaja, velik trpi, velik skrbi, ko v peč potici vsaja. Prašiča smo zredili, zdaj bomo ga lovili, okol voglov, okol plotov, bomo za njim kadili. Klobase so шгјепе, na mizo prinesene, so gvircane, so poprane. pa niso še pečene. Zdaj sedimo za mizo, pokličimo še Lizo, da žlice razdelila bo, ker župa je ée blizu. Ce pride k nam še godec, dobil bo svinjski gobec, če pride k nam, še repu mu dam, je dober za želodec. Tako pravi ljudska pesem in prav gotovo je v njej vehko resnice. Tudi tisto je res, kot pravi pesem, da bodo šli za njun okol voglov, okol plotov. Mi je oni dan pravil znanec, da so bili junaki v manjšem kraju ob Sotli na slovenski strani in so se spravljali h kolinam. Bilo j.ih je kar šest in so zjutraj zarana že s kačjo slino prive- zovali svojo dušo, nekaj pa tudi zaradi korajže, Točnega kraja ne bom nave- del, ker bi spet vzburil hudo kri, vaški jeziki pa bi spet imeli kaj za mleti. In kaj se je zgodilo? Kot sem že zapi- sal, se je šest vaških junakov (menda jih je bilo šest... ) odpravilo v svi- njak, k.ier je počivala, oziroma krulila tristokilska re^dca, sa] ji že od prejš- njega dne po stari navadi niso dali nič za pod zob. Ker je bilo fantov do- volj, so se najbrž zanašali drug na dru- gega in so tako pozabili ščetrnarici na- takniti vrv na desno zadnjo nogo. Ko so se takole motovilili po ne ravno ve- likem s\injaku, je revica, ki je najbrž zaslutila svojo usodo, skočila na dvo- rišče, ne meneč se za presenečene »vi- teze«, ki so ostali praznih rok. Toda pogum in namera jih nista zapustila. Zakadili so se za svinjo, ki je kljub svojim spoštljivim trem stotom urno odkrulila z dvorišča pa hajd naravnost na ledeno skorjo, ki je oklenila viju- gasto rečico Sotlo. Tako je stala revica tam na ledeni ploskvi in se ji ni niti .sanjalo, kaj je dvojni aksel. A se ji tudi ni sanjalo, pa tudi našim junakom ne, da se bo kmalu FK>slovila od svo- jega kratkega življenja, kljub temu, da je bila še v vami razdalji od tistega, ki se mu je v rokah svetU nabrušen nož. Kajti led je popustil in adijo ko- line. Presunljivo cviljenje je utonilo FK>d ledalo skorjo, kaj pa je bilo z našimi junaki, si pa lahko samo mi- slimo. Najbrž so jeziki še od tedaj utrujeni in bi res ne bilo pošteno v podrobnostih obujati ta neljubi dogo- dek, ki se je končal dvakrat tragično. Pomislite, kakšna nejunaška smrt za ščetinarja, če ga ne doleti čast, da bi klobase naredili iz njegovega cenjene- ga mesa. Tako nekako je zaključil svojo pri- poved znanec in jel prati čreva pri potoku. Pri tem opravilu se je hudo- mušno namuznil in rekel: »Vidiš, takš- ni smo ljudje! Zdaj perem drek iz črev, da jih bom lahko ,z drugim' nafilal!« Pa še res je bilo. Kako je človeška iznajdljivost osku- bila ubogega prašička. Prav nič ne gre po nepotrebnem vstran. Vse pride prav in še dobro je. še kure, psi in mačke pridejo tisti dan na svoj račun. Na velike koline pa nam bodo sko- raj ostali le spomini. A kljub vsemu so koline še vedno nekaj posebnega, nekaj veselega, čeprav je v tem tudi nekaj ironije. Besedilo in sliki: DRAGO MEDVED NAŠ KRAJ ® KOZJE: OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA v petek, 19. decembra 1975, smo se zbrali člani in gostje Turističnega dru- štva Kozje na občnem zboru v pro- storu mladinskega kluba. Pregledali smo delo v preteklosti in ugotovili, da smo kljub uspehom pre- malo delali. Naloge turističnih društev so zelo široko zasnovane in tako važne, da bi bilo treba na tem področju več napraviti. Po poročilih predsednika m blagajnika je bila bogata razprava, ki je kritičmj presodila stanje na področ- ju Kozjega. Ljudje se zavedamo napak, ki jih delamo, čeprav bi jih z malo volje in časa odpravili ali omilili. S tem v zvezi smo sprejeli sklepe, ki jih bo moral novi upravni odbotr realizi- rati. Obravnavah smo nova pravila in programsko zasnovo in ju soglasno sprejeli. S tem smo napravili važen korak za registracijo društva. Navzoč je bil t-udi delegat Celjske turistične zveze tov. Dolinšek, ki je občni zbor pozdravil in mu zaželel mnogo uspeha. Podelil je priznanja za urejeno okolje in izredno lepe cvetice za 1. 1975 desetim posameznikom v kraju. Posebno pa smo bili veseli,da smo lahko imenovali prva častna člana Tu- rističnega društva Kozje, ki sta s svo- jim delom največ pripomogla za usta- novitev in razcvet društva. To sta Ka- rel Bračun in Ivan Blažič. Po javnih voUtvah novega upravne- ga in nadzornega odbora smo volili še deleigata za skupščino Turistične zveze Slovenije. Izvolili smo tov. Antona Ku- harja, ki nam že dolga leta pK)maga pri delu in pozna probleme društva. Občni zbor smo zaključili z ugoto- vitvijo, da nas čaka ogromno dela, da so ljudje voljni delati in da bomo s skupnimi močmi lahko marsikaj nare- dili za napredek in lep videz Kozjega. J02ICA KRESNIK • LAŠKO: ROŽCA V SENCI Minuli petek so zborovali v Laškem člani hortikultumega društva. V poro- čilu je predsednik ing. Avgust Pinter okvirno opisal dejavnost in prizadev- nost društva, ki ga sestavljajo v glav- nem starejši občani, medlem ko med mladimi za to vrsto dejavnosti zani- manje še ni vzbujeno. Dejal je tudi, da društvo, ki s svojim delom med letom in ob prazniku »Piva in cvetja« največ prispeva k upravičenosti takšnega ge- sla za turistično prireditev, živi v sen- ci turističnega društva in da njihovo članstvo »nemo«, vendar z vonjem in barvami hvalijo le rože in praznični aranžmani. Ko so razpravljali o problemih in načrtih, so v prvi vrsti omenjali to, da javne zgradbe v. Laškem in stano- vanjski bloki pusti samevajo med hiša- mi z rožami na balkonih, oknih, v oko- lju in na zelenicah. Le-te bo treba zainteresirati, za bodoče pa je obstoj društva odvisen od naraščaja ,zato za- čenjajo z mladino, ki bo v osnovni šoli imela hortikulturni krožek. Na zboru so se hortikulturniki zah- valili podjetjem za kolektivne članari- ne in prispevke, prav tako turistične- mu društvu in ostalim. Na zboru so sprejeli dopolnjena pravila društva, program dela in izvolili nov upravni odbor, ki ga bo tudi v bodoče vodil ing. Avgust Pinter .. . . . .v upanju na večje družbeno pri- znanje organizaciji in več konkretne pomoči nekaj desetinam občanov, ki se trudijo za lepše človekovo okolje. -EC. ® ZBOR RIBIČEV Ob koncu leta so se tudi ribiči RD Mozirje zbrali na letni zbor, kjer so se pogovorih o uspehih v pretekli lov- ni seizoni, v jubilejnem letu, ko poteka 20 leto obstoja ribiške družine, po po- ročilu, ki ga je podal predsednik dru- žine Franc Pogelšek, je ugotoviti, da je bilo poslovno leto, ki je za nami us- pešno, kot redko katero v vrsti let nazaj. Lovna sezona spričo slabega vreme- na in visokih voda ni bila preveč bo- gata, kljub temu pa je bil ulov v Sa- vinji od Letuša do Grušovelj in v Dre- ti s preko 3000 kosi uplenjenih rib (ok- rog 1150 kg) kar bogat. Iz podatkov je bi^o odlovljenih okrog 12000 kosov rib in vloženih v vode Drete in Savi- nje, vlaganje mladih rib (okrog 90.000 kosov) v vrednosti okrog 20. st. mili- joniov pa govori o zdravem gospodar- jeinju in prizadevnem poribljavanju voda. Z nekajmesečno zamudo zaradi ne- sporazumov med investitorji in orga ni, ki izdajajo gradbeno in lokacijsko dovoljenje se je začel graditi ribiški dom ob ribniku v Mozirju, dograjen bo predvidoma konec pomladi prihod- nje leto. Poleg nekaterih drugih sklepov je zbor sprejel odločitve, da se prepove lov na »mepps«, da se odpre lovna se- zona za potočno postrv in šarenko 1. maja na kapica, da se odpre lov li- pana s 1. junijem do 31. avgusta ter, da vsak član RD opravi 21 obveznih delovnih ur pri vzdrževalnih delih, od- lovu in izgradnji doma teir čiščenju vodnih strug. Zbor se je ponovno zavzel za na- daljevanje prizadevanj za ohranitev zdravega okolja in lepot naših voda, za zdravo poribljavanje le-teh ter špor- ten pristop k ribolovu. J02E MIKLAVC • ZABUKOVICA: O PLANINCIH Na izrednem občnem zboru so se minulo soboto zbrali člani Planinske- ga društva iz Zabukovice. Najprej so predlagali rezultate dela v letošnjem delu, ki je temeljilo predvsem na množičnosti, saj so pripravili kar 26 članskih in mladinskih izletov, udele- žili so se dveh spominskih pohodov ob spomenikih NOB, sodelovali pri TRIM akcijah, pripravili pet predavanj ter opravili 2500 prostovoljnih delovnih ur. V nadaljevanju občnega zbora so svoje poročilo podali še pionirji. Kar 35 jih je uspešno končalo tečaj prve pomoči, pripravili so enajst izletov, pravkar pa poteka tudi planinska šola. Na občnem zboru so posamezniki prejeli bronaste in srebrne častne zna- ke Planinske zveze Slovenije, društvo pa je prejelo plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin in to za sodelovanje in pripravo članstva planinskega druš- tva pri splošnem ljudskem odporu. Društvo bo tudi najprej delalo na tem področju, saj daje velik pomen druž- beni samozaščiti, ob vsem tem pa je treba poudariti, da se pri planincih iz Zabukovice vse bolj razvija tudi delegatski sistem. FRANC JEŽOVNIK • MOZIRJE: RAZSTAVA PTIC Društvo za varstvo in vzrejo ptic pevk iz Velenja je od 19. do 22. de- cembra raztavljalo v Mozirju ptice pev- ke, ki so jih posodih vzgojitelji in last- niki. Takšna razstava je bila pred tem že v Šoštanju, kjer je bil velik odziv, največje zanimanje so pokazali mlajši obiskovalci. Tudi Mozirčani so se raz- veselih razstave. Ogledali so si jo v velikem številu. Največ pozornosti so i2¿íazovali obiskovalci zakonskemu pa- ru, velikima papigama ARRA, Last to- variša Medveda iz Konovega v Velenju, Papige je kupil v Nemčiji pred 3 leti po 600 000 (s.d,) in jih žeU obdržati tako dolgo, da se bosta parili (po sed- mem letu). Razstavljenih je bilo okrog 250 ptic pevk, ptice pa so bile tudi na pro- daj. J. M. © PREBOLD: JAMARJI ZBOROVALI v soboto so se zbrali na izrednem občnem zboru člani jamarskega kluba Crni galeb iz Prebolda. Uvodoma so na občnem zboru go voTili o poteku priprav na zborovanje slovenskih jamarjev, ki bo prihodnje letx) v Preboldu. Zborovanje bo pred- vidoma trajalo tri dni, v tem času pa bodo pripravili tudi številna ,s.tTokovna predavanja, ki bodo govorila predvsem o osamelem krasu v Savinjski dolini, pa tudi ekskurzij v jame. Hkrati s tem pa bodo pripravili tudi razstavo fotografij z jamskimi motivi. Ob koncu izredneiga občnega zbora jama.rskega kluba Orna galeb so po- delili še diplome vsem planinskim društvom, ki so letos sodelovaJa pri ekskuTsájah v jame, FRANC JEŽOVNIK DOMINIK DRNOVŠEK Pred dvema letoma in pol smo mu v našem časniku posvetili zapis oh jubileju — osemde- setletnici. Želeli smo mu še mnogo zdravih let... Usoda največkrat že- lja ne upošteva. še .nekaj dni poprej smo ga videvali na njegovih vsakodnevnih sprehodih, čeravno jih je zmogel le s pomočjo palice ali oprt na kate- rega od svojih, najpo- gosteje na svojo živ- ljenjsko družico. Prav zato je novica, da je omahnil za vedno, toli- ko bolj trpko odjekni- la. Kako ne bi. Desetlet- ja je bil občan Laške- ga, potem ko je iz...re- virjev odšel v svetlaj- prej kot dijak, potem kot študent, pa kot pra- vnik, sodnik, dokler se ni zaustavil v Laškem, si zgradil topel dom ... Toda nesreča ne poči Ш. Drnovškove je pre- pogosto obiskovala. Naj- prej mu je smrt vze- ila ženo, ko je povila drugega sina, ko pa je leta 1941 izbruhnila vojna, ga je okupator z družino pognal v iz- gnanstvo. A ko se je vrnil domov, doma ai bilo več, zrušila ga je bomba. A bili so tudi sreč- nejši trenutek. Družin- ska sreča, veselje z ot- roki, zadovoljstvo v po- klicu, uspešnost v jav- nem življenju, saj je bil dolga leta član, več- krat pa tudi na čelu društev kot je bil pred- vojni Sokol, planinsko društvo, Rdeči križ, ga- silsko društvo itd. Zaradi obojega, zara- di človeške sreče in udarcev usode je bil po- kojnik skromen, pre- udaren, pripravljen po- magati sočloveku. To Pa so bile lastnosti, zaradi katerih je bil priljub- ljen, spoštovan. In tako bo ostal v spominu mesta, ki rnu je posvetil toliko svo- jih moči in sposobnosti. J. KRAŠOVEC LJUBEČNA Malčki v Ljubečni, ki so skupaj s starši z veseljem pri- čakovali dedka Mraza, so Dili razočarani. V šoli se jih je 29. decembra 1975 zbralo več deset. Nekateri so prišli v šo- lo že ob 15.30, Pol ure pred napovedanim prihodom dedka Mraza. Pričakovali so ga nesptmo. Mnogi, pravzaprav veli- ka večma, ga bodo videli prvič. Lica jim žarijo, ko -/prašu- jejo starše od kod pride dedek Mraz. Ura je že 16., dedka pa še ni. Malčki so napeti kot strune. Mislijo si, da bo adaj, zdaj vstopil. Vendar dedka ni. Mine že uro od napo- vedanega prihoda. Malčki mso več nestrpni. Mnogi že spi- jo, nekateri nergajo, nekaterim je postalo slabo, tu in tam pa se zasliši jok. Začule pa so se tudi besede, da dedek Mraz grdi, ker noče priti. V tem času, po uri in pol čakanja, so mnogi starši z tnalčki že začeli odhajati. Mnogi so odhajali z malčki, ki so jim spali v naročju. Čedalje glasneje pa se je slišala kritika na račun Občinske zveze prijateljev mladine in odbora za novoletno praznovanje, ki je lani pripravil enotno obdari- tev in praznovanje v vseh krajevnih skupnostih m delov- nih organizacijah. Mnogi so to zamudo takoj povezali tudi z družbenim delom. Takoj so videli v tem zapostavljanje naselja. Ni bilo prijetno tistim, ki v krajevni skupnosti de- lajo v različnih organizacijah i>a so bili slučajno prisotni. Težko si je zamisliti, kaj so ti krajani mislili v glavah takrat, ko so pomirjali starše in malčke. Za kulisami pa je v tem času v Ljubečnj tekla »bilka za dedka Mraza«. Iskali so ga povsod. Končno ga je vodja po družnične šole v Ljubečni Franc žveplan našel in pripeljal v Ljubečno. No, takrat je bila ura že 18. Dve uri in pol so mnogi čakali. Dve uri in pol, ki so za mnoge bile kot večnost. Večnost, ki opozarja, da je treba v prihodnje takš- na praznovanja organizirati z večjo odgovornostjo. Namen tega praznovanja v Ljubečni najbrž ni bil dosežen. Kako to popraviti. Težko je dati napotek, kako. Delno bi se najbrž dalo s primernim opravičilom in obrazložitvijo, kako je do tega prišlo. Malčki pa najbrž s tem ne bodo zadovoljni. Za tiste, ki so dedka Mraza videli prvič, to ni majhno razoča- ranje, MILAN BRECL PROMET ZA BOLJŠO UREDITEV Vsi vemo, da je .zlasti zju- traj ob prihodu na delo in popoldne ob odhodu z nje- ga, v Celju izredno velik promet, ki povzroča določe- ne težave in zastoje pa tudi jezo. Tako se je oddelek za notranje zadeve pri skup- ščini občine Celje odločil, da izpelje med vsemi tistimi, ki se vozijo na delo v Ce» Ije, anketo, s pomočjo kate- re bi prišel do tistih za- ključkov, ki bi bili izhodi šče za nadaljnje reševanje prometne problematike v na- šem mestu. Prav gotovo Jo, da anketa sama ne bo rešila vseh problemov, ki se poja- vljajo na tem področju, ven- dar bo pa pomembno izhodi- šče za nadaljnje reševanje, zato je tudi nujno, da vsi »vozači« anketne liste vest- no izpolnejo. Ker gre za dober pristop k nadaljnjemu reševanju pro- metne krize v našem mestu je nu,jno, da sodelujemo prav vsi, kajti le tako bomo do- bili podrobno in natančno sliko stanja. Del podatkov iz ankete bo služil za takoj- šen pristop reševanja pro- blemov v prometu, del pa za reševanje problemov pro- meta v perspektivi. Določe- ni so že posamezniki, ki bo- do po posameznih delovnih organizacijah tolmačili smi- sel ankete ter zato izrablja- mo tudi to priložnost, da vsem povemo — vzemite an- keto resno, kajti le tako bomo prišli do podatkov, ka- ko rešiti problem prometa v ostrem starem delu mesta, da ne bo prihajalo še do večjih težav, kot je že. Tol- mačenje ankete se bo začelo v naslednjih dneh in seveda tudi izpolnjevanje. Pomagaj- mo k boljši uredit\i prome- ta v našem mestu! TV o SREČI V današnji maii anketi sodelujejo oprede- ljeni anketiranci razSičnih poklicev, vprašanje pa, ki smo jim ga zastavili, je bilo skupno: kaj štejejo za najsrečnejši dogodek v letu, ki se mu je iztekel čas. Odgovori so takšni, kot so anketiranci postavili mejnike med življenj- ski utrip tn naš vsakdan. In vsak mejnik kaže nekaj posebnega: pogled nazaj le toliko, da bi se nam uresničile želje in hotenja v pri- hodnje. Da bi bili za srečne dogodke prihod- nje leto bogatejši. Salih Penava, delavec Konusa v Slovenskih Ko- njicah: »Brez dvoma sem bil v preteklem letu v zvezi z delom najbolj za- dovoljen takrat, ko smo se preselili v nove delovne prostore.- V stari stavbi Koterma nismo mogli do- bro delati, ker je bilo prostora malo, nemogoče je bilo dobro organizirati delo in dosegati dobre re- zultate. Sedaj je drugače. V novih prostorih dosega- mo veliko boljše rezulta- te, povečala pa se je tiidi storilnost dela.« Dr. .Samo Pečar, zdrav- nik v Rimskih Toplicah: »Najbolj so me v mmulem letu zadovoljili tisti redki dnevi, ko sem lahko de- jal, da sem svoje delo v celoti opravil, kar pomeni, da tudi občani niso imeH težav, da mi ni ostalo kup nerešenih zadev, pred- vsem administriranja, ki me odteguje od osnovne dolžnosti — zdravljenja bolnih, skrbi za zdravje na mojem območju. Lidija Smeh, učenka 8. razreda iz Gorice pri Sliv- nici: »V letošnjem šol- skem letu bom zaključila šolanje in to bo velik mej- nik v mojem življenju. Zaključila bom eno obdo- bje svojega življenja, od- šla bom v svet — učit se. Rada bi postala trgovka, seveda, če bom dobila mesto. Letošnje leto pa je minilo v znamenju skrbi za šolo in najsrečnejšega dogodka v tem letu ne morem izluščiti. Dan je bil podoben dne-vu, kaj pa mi bo prineslo leto 1976, pa je zame bolj zanimi- vo.« Anton Uršič, kmet iz Savinjske doline: »Sem eden redkih mladih ljudi, ki sem se odločil, da os- tanem na kmetiji. O tem, kako je bilo lani in kako je še vedno s tistimi, ki se ukvarjajo z živinorejo, sedaj ne bi govoril. Mo- ram pa reči, da smo bili hmeljarji minulo leto zelo razočarani in prizadeti. Cena hmelja je ostala ena- ka kot leto poprej, umet- na gnojila so se pa :>o- dražila za skoraj sto od- stotkov. Ce k vsemu temu dodam še slabo letino га- radi neugodnega vremena, potem nam je vse ja^no. Skratka, v novem letu si želim boljših časov za hmeljarje.« NOVOLETNO i-kAZNOVANJE (Gledam skozi okno. Nočejo in nočejo padati sne- '^^e. že nekaj let ni snega, da bi se lahko otroci ^smučali in nasankah do mile volje. Sneg pričaku- -"îo tako nestrpno kakor dedka Mraza. Oe nas je pozabil sneg, pa nas ni dedek Mraz. V ^^Jem se je oglasil v kino dvorani. Najprej smo gle- češki barvni film »Kapitan Korda«. Nato so nam 0 lepi glasbi zaplesale smžinke balet, palčki pa so ^ zamaknjeno gledali. Vsi skupaj smo priklicali dedka ^o,za. Povedal nam je, da si je ogledal okolico šole ^ bil preveč zadovoljen. Pokukal je tudi v zbor- ^^o, jçjQj. jg Yiasel redovalnice in v njih odkril preveč [ičnih enic. Nekaj učencev je prineslo škatle z da- Toda dedek Mraz je bil hudomušen in nam ni^ Ja ^^^^ daril, dokler mu nismo rešili nekaj ugank, re/-^^^^ smo znali vse. Najprej so bili obdarjeni ^^solski otroci. Pozabil ni tudi na učence od 1. — ■ ^°-zreda. ladk^^ 'eio praznujemo po vsem svetu. Ko sem se troh ^ '^^^^otami, ki sem jih dobil, sem se spomnil edn ^ '^^^o.vah, kjer še sedaj divja vojna, kjer ne .Q , Novo leto in ga bodo praznovali šele tedaj, Ш h ^^^^ ^^^^ zasvetila luč svobode. Prinesla ојпи^ ^^^^ prikrajšani v dneh ,e/it ^^''o^oi. Takrat bodo tudi oni vedeli, kakšen ^n je praznik Novega leta. 1 svet srečen in naj bo vsak posameznik ^ P^jatelj miru, blaginje in napredka ljudi! DEJAN KRESNIK 14. stran — NOVI TEDNIK St 1. — 8. januar 1976 AKTUALNO VREME IN GNOJENJE Kmetovalci lahko posejejo dobro seme, polja izdatno pognoji jo, pa ne bodo pri- delali veliko, če vrem.e ne bo ugodno. Od vremena bo odvisno, ali bomo v prihod- njih letih pridelali dovolj pšenice, koruze in drugega. Neuke kmete še razumeš, zakaj potarnajo tako. Če jim pritegne še kmetijski stro- kovnjak, pa ne moreš mi- mo vprašanja, kako dela na- ša kmetijska pospeševalna služba. Zlasti še če navrže brez pojasnila, da so gno- jila predraga. Neugodno vreme in pre- da-a^a gnojila. Kaj še hočete? Za večje pridelke se ne spla- ča truditi. Zakaj bi se kme- tijski strokovnjak torej na- prezal? Na srečo takih strokovnja- kov ni veliko. V svoji oko- lici pa vzlic temu lahko ve- liko škodujejo. Govorijo ta- ko, kot ugaja kmetom, ki še nimajo lastnih izkušenj. Ce bodo poslušah le take, pa jih tudi še dolgo ne bo- do imeli. V trditvah takih strokov- njakov je nekaj resnice. Na primer da je letošnji hektar- ski pridelek pšenice v vsej državi bil za pet stotov manjši kot lanski zaradi ne- ugodnega vremena. A zakaj poskušajo s tem dokazovati, da gnojenje ni uspešno? Ka- ko bi odgovorili na vpraša- nje: zakaj so nekatera druž- bena posestva in tudi kmet- je lahko pridelali pri letoš- njem povprečju 27 stotov pšenice na hektar kar 45 аД1 celo 50 stotov, nrmogi kmetje pa le 20 stotov ali še manj? Temu se najraje izognejo, da ostane vse pri vremenu in lagodnejšem delu. Odgovor na postavljeno vprašanje pa dobimo pri podjetniških kmetijskih ix> speševalcih. Poimensko na- števajo kmete, ki budi le- tos niso zaostajali za popreč- nim hektarskim prideUcom na družbenih posestvih. So- sedje, ki sejejo in obdeluje- jo polja po starem, pa so naželi polovico manj. Zaradi slabega vremena so sicer vsi pridelki manj — toda naj- podjetnejši kmetje so na- želi na 1 ha dvakrat toliko kot najslabši. Podobno je bilo pri koruzi, ki ji je vre- me bolj ustrezalo. Tu se je pokazala prava vrednost do- brega semena in izdatnega gnojenja, kajti vreme je bilo pri vseh enako. Poučen je še drug primer, čeprav za preprostega kme- ta morda manj prepričljiv. Na družbenih posestvih pra- vijo, da njihovi poprečni hektarski pridelki ne zaosta- jajo za pridelki v gospo- darsko razvitejših državah. To je res. Dodati pa je tre- ba, da so v poprečnih pri- delkih tistih držav zajeti tu- di pridelki vsem kmetov in ne le velikih posestnikov. Za- kaj torej naši kmetje daleč- zaostajajo? Vzrokov je sicer več, med najpomembnejšimi pa sta gnojenje in seme. Gnojila so se res močno podražila. Njihove koristnosti pa ne bi smeli meriti le s tem, da se zdaj dobi za kg pšenice ve- liko manj gnojila kot pred leti. Strokovno bi bilo treba oceniti in preveriti na poljih, za koliko se zveča pridelek, če se npr. 1 ha pognoji s 500 kg ustreznih gnojil. Stro- kovnjaki, ki so že delali ta- ke poskuse, trdijo, da tudi pri sedanjih cenah kmeto- valci ne bi smeli oklevati pri gnojenju. Ce bi gnojila bila cenejša — to želijo tudi ta- ki -- pa bi kmetovalci zbra- li več sredstev za nove nalož- be za pospeševanje kmetij- stva. JOŽE PETEK K(>/..)an.sko nam je že nehote postalo sinonim za nerazvitost, revščino, zabitost v hribe in kar je še podobnega. In vendar so navadne lesene palice za hokej zamenjale o^ne iz tovarne, na ledu pa so dobile svojo domovinsko pravico tudi drsalke, čudio, ki je bilo d« pred nekaj leti nepojmljivo. Z drsalkami na ledu takrat, kadar je čas — na Kozjanskesn nič noveça. Foto: D. Medved ŠMARJE PRI JELŠAH MANJ KMETOV Po zadnjem popisu prebivalcev v šmarskl občini Je živelo na tem območju 30.608 prebivalcev. Od tega je bil« 12.816 kmetijskih proizvajalcev ali kar 41,9 odst. prebivalcev. Število kmetijskih proizvajalcev se po pri. merjavl iz štetja v drugih letih manjša, saj se je šte- vilo zaposlenih od leta 1971 letno povečalo za 6,6 odst. Glede na te podatke in na podatke za več let nazaj lahko ugotovimo, da je proces deagrarizacije na Šmar- skem prisoten že okoli dvajset let. Ta proces, na ža. lost, zajema največ mlade prebivalce, kar ima seveda negativne spremljajoče pojave: ostareli kmetje ostaja- jo sami na kmetijah, modernizacija in sî)ecializacija kmetij ne gredo v zaželene smer in podobno. To po- vzroča seveda tudi nezadovodjivo starostno strukturo prebivalcev in na drugi strani nenehno kopičenje so- cialnih problemov. Zaradi odliva mladih Ijuidi v preteklem obdob,pi y večje industrijske centre je prisotno močno pomanj- kanje delovnih ljudi za zaposlovanje v novoustanov- ljenih dislociranih obratih v domači občini. Takšen primer je brusilnica Kozje, dalo pa bi se ga najti še kje drugje. Odraz takšnega stanja je seveda tudi za- poslovanje v tujini, število zdomcev je ustaljeno in, kot kaže, zaenkrat ne raste. Kljub nekaj primerom pomanjkanja delovnih ljudi za zaposlovanje v domačih obratih (ta problem bo menda slej ko prej rešen) pa še vedno obstoja po- manjkanje ustreznih delovnih mest. Močno prisotna je tudi neugodna kvalifikacijska struktura zaposlenih pre- bivalcev, ter pomanjkanje kvalificiranih in visoko kva- lificiranih kadrov. To precej negativno vpliva na ce- lotno gospodarsko socialno stanje v občini. MILENKO STRASEK KMETJE IN HITRA CESTA Hitra cesta, ki pelje tudi čez celjsko kmetijsko ob- močje, je, čeprav zaželjena, vendarle vnesla med kme- tovalce malce nezadovoljstva. Na kmetijske površine v neposredni bližini Celja je vrezala široko vrzel, k¡ bo marsikje manjkala. Čeprav je takšno ravnanje docela opravičljivo, se vendarle ob primeru hitre ceste spra- šujemo, koliko kmetijskih površin nam bo čez leta ostalo. Iz dneva v dan je namreč več glasov iz vse Slo- venije, da se nemalokrat nenačrtno uničujejo kmetij- ske površine. Celjska zadružna enota je z gradnjo hitre oeste iz- gubila šest hektarov kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter nadaljnjih 20 hektarov, primernih za sajenje hme- lja. OPOZORILO KMETOVALCEM Celjska zadružna enota že dalj časa razpravlja o ureditvi kmečkega pokojninsko invalidskega zavarova nja. Merilo za ureditev tega pomembnega problema je seveda gospodarsko sodelovanje z enoto in pa doho dek, ki ga kmet ^proizvajalec ustvari. Podrobnejše po. jasnilc je bilo podano v Kmečkem glasu 17. decembra. Tu je bilo tudi pojasnilo o možnosti dokupa let, pred vsem od leta 1973 do 1975. Ta možnost je prenehala z koncem minulega leta, za prejšnje obdobje pa lahko posamezni kmetovalci uredijo stvari z ustreznimi do- kvmiend . . Za vse, ki si nameravajo urediti zavarovanje, pri- poročamo, da si ogledajo Kmečki glas, številko, ki smo jo navedli in da si še pravi čas pomagajo MST ZADRUŽNA ENOTA CELJE PREDVSEM ŽIVINOREJA v celjski zadružni enoti se je v lanskem letu močno razvilo F>ogodbeno pitanje govedi in pa vzreja brojler- jev. Pri govedi so prišli lani na 1000 glav. Temu primerna je seveda tudi proizvodnja mleka, saj so celjske zbiral- nice, ki so v celoti opremlje- ne s hladimnimi bazeni, zbrale okoli 700.000 litrov mleka. Po že vnaprej začrtanem programu so investirali v sedem zaščitenih kmetij in jih tako rešui arhaičnega na- čina gospodarjenja. Po po- datkih enote ima skoraj 70« o kmetij traktorje, kosilnice in obračalnike, samonakla- dalne prikolice ter puhalni- ke za spravljanje sena. Prav tako je izredno zrastlo šte- velo silosov. Enota razpola- ga z obiralnim strojem za hmelj, ki je last sedmih članov strojne skupnosti, kar je dokaz, da je ideja o stroj- nih skupnostih dobro zaži- vela. Dobre rezultate je dosegla tudi kmetijska preskrba v Stanetovi ulici ter skladišča v Šmartnem v Rožni dolini, Škof j i vasi, Ljubečni in Sto- rah, Ta skladišča so prodala okoli 1000 ton umetnih gno- jil- Tudi na področju krediti- ranja so doseženi lepi re- zultati. K vlaganju so priteg- nili skoraj vse kmetovalce, ki imajo poslovne stike z njihovo službo, pa tudi ne- katere druge. Trenutno ima- jo 633 vlagateljev. Posebna dejavnost celjske zadružne enote so strokov- na predavanje za kmetoval- ce. Tudi za letošnjo sezono imajo predvideno vrsto pre- davanj. Omenili bomo le ne- katere: Pokojninsko invalid- sko zavarovanje kmetov. Za- ščita hmelja in ostalih polj- ščin. Gradnja silosov in spra- vilo silaže, Predavanje za rejce perutnine ter Varno- stni ukrepi pri uporabi 'kme- tijskih strojev in cestno pro- metni predpisi za voznike traktorjev. Kot izjavljajo delavci eno- te, imajo večje probleme pri svojem delu zaradi neneh- nega upadanja števila kme- tij in kmetijskih površin. M. STRASEK NIC m RAČUN DRUGEGA... Žalostna je ta resnična povest. In kratka. Nekoč je na Polzeli rasla smreka. Redkost in prijeten okras med hišami sredi trga. Rasla in zrasla je v pravo drevo, celih 15 metrov visoko. Pa si je nekdo omislil in vsadil poleg smreke bršljan. Tako kot v gozdu, Bršljanu je teknila dobra zemlja. Povzpel se je na drevo in se razbohotil v pravo gomilo zelenja. S plezalkami je segel prav do vrha drevesa, ki pa je v nekaj letih podleglo milijonom kapilar, ki so z njegove površine pile vlago in preprečevale, da bi drevo dihalo. Sožitje se ni obneslo. Smreka se je posušila, ostal pa je bršljan. košat in bogat kot še nikoli. Primer daje simboličen nauk, da se na račun dru- gega ne da dolgo živeti. Namreč, zdaj so dnevi šteti tudi bršljanu. JOŽE MIKLAVC 1 — 8. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 V OB NOVEM LETU O ROJSTVIH, POROKAH IN NESREČAH SPODBUDNO: do 3. januarja 1976 je bi!o od tistega časa, ko sta se oba kazalca pokrila in »pet« spremenila v »šest«, rojenih v celjski porodnišnici 17 otrok! Zaželimo jim mir, zdravje in vse ostalo! OBETAJOČE: na prvo soboto v letošnjem letu se je v Celju poročilo pet parov, od tega štirje iz šmarske občine (kjer na ta dan niso poro- čali!) in eden iz celjske! Prvi par, ki je rekel »da« za skupno življenje ne samo za ietos, ampak za vsa leta, je bilpar Branka Habe iz Rogaške Slatine, frizerka in Rajko Petrovič iz Banjaluke, študent ŽALOSTNO: v prvih dneh veselja je bilo kar 16 prometnih nesreč, od tega ena s smrtnim izidom in veliko zaradi vožnje pod vplivom alko- hola, neprimerne hitrosti, nepravilnega prehitevanja, izsiljevanja pred- nosti, s skupno materialno škodo 110 tisoč din! Kaj pa ostalo? Poleg vsega, kar še ni registrirano, je to bilanca novoletnih prazni- kov, ko smo nazdravili v letu 1976! Prvo in drugo je veselo, zadnje pa, kot v naslovu, žalostno! Medtem, ko smo po večini javnih prostorov in tudi doma slavili v divji silvestrski noči, je bilo v celjski bol- nišnici na oddelku, kjer se rodijo novi državljani, vse pripravljeno, da malč- kom pomagajo na svet, v življenje. Kazalca sta se poljubila tako kot ved- no, vendar z majhno razliko — po šte- vilkah ena, devet in sedem se je na- mesto petice pojavila šestica! Nekaj trenutkov pred tem je nekaj mamic nervozno pričakovalo najlepši trenutek v življenju — novorojenca. Ena ali več prvič, nekatere drugič, .Prve so bi!e še bolj nervozne, saj jim je to pomenilo popolnoma nov mejnik v njihovem materinskem poslanstvu, druge malce manj. saj so že vedele, kako to izgleda in je šlo samo za nov, prijeten in poseben dogodek. Vse pa so se pripravljajo, da z novim letom podarijo de! sebe in preko tega živ- ljenje malčkom, ki so zdaj naši. Živeli bodo z nami in uživali (ali pa tudi ne?) v tistem, kar smo jim pripravili. Zaželeli smo jim srečno in to naj ostane za vse otroke sveta skozi vsa leta! Med belimi zidovi in belimi plašči zdravnika, babice in sester se je zgo- dilo. Zgodilo v prvi noči novega le- ta 76! Prijokal je Matjažek in mamica Milena Tušek iz Zadobrove pri Vojniku je bila kljub naporom prijetno vesela, Matjažka so opremili z vsemi potreb- nimi napisi, da gs ne bi zamenjali (vsaj v začetku smo vsi enaki in ali ni to lepo?) in vesel trenutek je bi! mimo. Bilo je ob 1.40 zjutraj 1. janu- .irja! Prvi občan celjske občine v letoš- njem letu je tako postal Matjažek Tu- šek! Zdaj se še ne zaveda, da ga je rodila mamica Milena, delavka v bol- nici v Vojniku in da ga doma čakata sestrica ter očka. Zdaj so prava dru- žinica. Srečna' MATJAŽEK ZAJOČE .>To je moj najlepši crenutek v ie- ■ošnjem letu,« je pripovedovala ma- mica Milena, ko smo se z njo pogo- varjali v celjski bolnici. Mali Matjažek i'e mirno spal poleg nje in se ni zme- nil niti za pogovor, kaj šele za foto- grafiranje.' Hoteli smo slišati, kako se ,oče in sestra ga je iepo prijela ter ,ootrepljala po ritkici. Fant pa nič! Verjetno si je mislil, ne boste me že kar na začetku pohoda v življenje •vlekli za nos« in je še kar naprej mirno spal, nato pa se ponovno stisnil k mamici. Bil je kot bela stručka, ki nikakor še noče verjeti, da se je res- nično pojavi! v svetu med toliko množico ljudi. In za Matjažkom se je rodilo kar sedem deklic. Če smo hudomušni, po- glavar je na začetku ali pa je vedel, da se je z 31. decembrom končalo 'eto žena! Do 3. januarja dopoldne je prijokalo na svet v celjski bolnici 17 novorojenčkov, od tega 10 deklic in 7 fantkov. Tudi po kilogramih je bila najtežja in največja deklica, ki je te- htala kar 4,310 kg in merila 53 cm, najlažji pa fantek z 2,640 kg in dolžino 47 cm. Vsi so zdravi, čeprav so dvema mamicama morali pomagati. Za Matjažkom je rodila Jožica Hla- din iz Tabora in to punčko ob 3,26, kot tretja v novem letu pa Ivanka Ko- drin iz Stranic, tudi punčko ob 4,27. Na 2. januarja so zabeležili tudi prve dvojčke, fantka in punčko, rodila pa ju je ob 11.10 dopoldne Irena Štrajher iz Celja. Torej, v celjski porodnišnici so bili za novoletne praznike zelo produ!ene ркз gričevnatih po- bočjih nad Kozjem. Nad RupretoTO hišo je nekaj gozda in nekaj skalnih pečin, ki so na gosto ob- raščene z drevjem, grmov- jem in srobotom. V tistem pečovju je pokojni Jože Rupret, ali kakor so ga klicali — Pepi, videl mož. nost dobrega skrivališča. Pod veliko skalo je bila namreč jama, velika pri- bližno 6 krat 4 metre. Očistil je vhod in o tem obvestil Miloša, ker mu je zaupal. Tisti čas, bilo je v poletju 1944. leta sta samo onadva vedela za to skrivnost. Notranjost sta uredila, naredila klopi in zamaskirala vhod, ki je odlično skrit. Do konca vojne sta v njem skrivala hrano in ostali material, ki so ga zbirali terenski aktivisti za partizansko vojsko. V tem bimkerju so mislili narediti celó partizansko bolnišnico, pa ni bilo treba, ker se je vojna že bližala koncu in je bilo dovolj bolnišnic že na osvobojenih ozem- ljih. Zanimivo je to, da bunker ni bil izdan, če- prav je nekega dne men- da prišla v njegovo nepo- sredno bližino neka ci- ganka. Morda je tudi ko- mu kaj povedala, pa so se tisti čas Nemci verjetno že bolj zanimali za svojo usodo. Danes vedo za bimker vsd v vasi in še kdo. Je še dobro ohranjen, vhod pa je dobro viden le iz neposredne bližine. Kmet Jože Rupret je ti- ste čase s tem dejanjem veliko tvegal. A strahu ni poznal že od nekdaj, saj so bili v njegovi hiši, Id stoji nepKjsr-edno pri go- zdu, sestanki OF odbora in sam je bil takoj po vojni tudi predsednik za Zdole. Miloš Grzina, ki je bil obveščevalec od le. ta 1943 se dobro spomi- nja tistih časov in prene- katerih nevarnih trenut- kov, ki bi lahko bili uso- dni. A vse se je nekako dobro končalo in bunker je ostal do konca vojne znan le partizanom. Zdaj, ko je vejevje golo, bi člo- vek še nekako našel do njega, ko pa na pomlad vse ozeleni, zelena zavesa prikrije skrivališče, kjer se je odvijala tiha, a po- membna bitka. Besedilo in sliki: DRAGO MEDVED St. 1 — 8. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 RAZMIŠLJANJE MLADIH IZ VRBJA Mladost je norost, pravijo. Čez reko skače, kjer je most. Spet nekateri trdijo, da na mladih svet stoji, drugi spet tarnajo, češ, da je z mladimi križ. Naj bo, kakorkoli že, mlad je bil vsak človek. In tisti, ki niso več tako mladi, zatrjujejo, da so mlada leta najlepša. Če drugega ne, potem bo to prav gotovo držalo. Čas pa gre svojo pot na- prej. Tako kot se spreminja vse okoli nas, tako se spreminjajo tudi generacije mla- dih. Mladi morda šele pred desetimi leti so se borili za drugačne ideale kot mladi- na danes. Dejstvo pa je, da so bili mladi vedno revolucionarni, napredni. Tudi danes v tem ni nobene razlike. O tem pa še o čem smo se pred dnevi po- govarjali s simpatični- mi člani Osnovne orga- nizacije Zveze sociali- stične mladine iz Vrbja pri Žalcu. Vasica Vrb j e je maj- hen kraj. Komaj kakš- nih tristo ljudi šteje, ljudje p^a se v glavnem ukvarjajo s kmetijst- vom ali pa hodijo na delo v 2alec in druge industrijske kraje žal- ske občine. Vrbje spa- dajo pod krajevno skupnost Zaleo, v kraju pa so poleg mladincev prizadevni seveda tudi gasilci. Ko omenim, da med sabo verjetno dobro so- delujejo, sem bil nema- lo začuden, ko mi je podpredsednik mladine OTO ŽAGAR omenil, da sodelovanje mladih z gasilci m ravno sijajno. »Ne vem, zakaj se ne ujamemo. Sam sem že večkrat razmišljal o tem, pa ne najdem no- benega pravega odgovo- ra. Poglejte, večina ga- silskih društev v občini ima v svojih vrstah mnogo mladih ljudi. Pri nas tega ni. že večkrat smo hoteli najti skupen jezik, pa ni šlo. Morda bodo rekli, da mladi ni- smo pripravljeni delati v tem društvu. Toda to ni res. Prav gotovo bi sodelovanje koristilo bolj njim kot nam. Pa, da ne bo sedaj kdo mi- slil, da se z njimi ne razumemo. Seveda se, toda sam si najbolj že- lim, da bi si pridobil tudi njihovo zaupanje. Prav gotovo bi bilo do- bro, če bi pomladili vr- ste gasilcev, ki so sicer zelo delavni.« »Ko že govorimo o ne- zaupanju starejših do mladih«, prevzame be- sedo predsednik JANEZ UPLAZNIK,« moram re- či, da smo mi mladi danes v kraju že toliko naredili, da nezaupanje ni več takšno, kot je bi- lo še pred tremi leti. Osebno sem prepričan, da bodo ljudje v nasled- njem letu še bolj verjeli v nas, zato nam že se- daj precej pomeni, ko vidim, da ljudje pri krajevni skupnosti ver- jamejo v nas in naše delo. Pri občinski kon- ferenci zveîse socialistiö- ne mladine sicer trdijo, da skrbimo samo aa zar bavne prireditve. Toda to ni res. Resnica je nekje vmes. Brez zabav- nih prireditev si ne mo- remo zamišljati naš^ja dela. Na ta način si гза- služimo vsaj toliko de- narja, da lahko organi- ziramo druge kulturne prireditve v Vrb j u ter prostovoljne delovne akcije. Teh smo v letoš- njem letu pripravili že kar precej, še več pa kulturnih prireditev. V ponedeljek smo na pri- mer pripravili i^roslavo v počastitev dneva JLA. Po kulturnem progra- mu pa smo imeli še razgovore z borci. To je navsezadnje tudi dokaz, da mladi spoštujemo pridobitve naše narod- noosvobodilne borbe. Se bolj se je to izkaza- lo v ponedeljek zvečer, ko ga skoraj ni bilo irdadinca, ki se ne bi udeležil tega zaires zajii- mivega večera.« Janezovo misel je po- tem nadaljevala LEA GLUŠIČ. Mlado dekle je to, pa vendarle je ena najbolj zaslužnih mladirik, da so mladi pred dvema letoma v Vrbju sploh začeli res- no delati. Menda ni tre- ba posebej poudarjati, da je Lea še sedaj iz- recno delavna mladin- ka. Z njeno mamo, ki je mentorica mladih v tej savinjski vasici, se rrmo- gokrat pogovarjata o piroblemih mladih, o njihovih težavah ter o bodočem delu ... »Tudi o tem, zakaj starejši vedno tako poudarjajo, kako zelo so trpeli med vojno, sva se že pogo- varjali, in to samo za- radi nas, mi pa da tega ne znamo cenita. Razu- mem starejše. In sko- raj preprii^na sem, da bi tudi mi bili takšni. Tudi mi ne bi nikoli mogli pozabiti na vse prestano gorje in mar- sikdaj bi potem našim naslednikom vrgli pod nos, kako dobro živijo, mi pa smo se zanje bo- rili. Ljudje smo pač yudje. Tu se ne da ni- česar spremeniti. Vem pa, da bi dainašnja mla- dina v primeru, da bi se nas kdorkoli hotel polastiti, zagrabila za puške.« Potem se spet oglasi Oto. »Lea je prej omenila, da nam starejši očitajo, češ, kako dobro živimo mladi. To se mi zdi re- lativno. Dobro živimo v primerjavi s tistim živ- ljenjem, ki so ga živeli naši starši. Nočem pa reči, da živimo slabo. To bi bil nesmisel. Večkrat pa se mi je že porodila misel, da je veliko takih, ki spe na lovorikah. Pa naj ne za- merijo. Premalo starej- ših se danes zaveda, da revolucija še vedno tra- ja, in če je tako, potem tudi mi mladi sodelu- jemo v naši revoluciji.« Tudi JOŽICA JAGA RINEC je sodelovala pri našem klepetu. »Veste, večkrat pre- mišljujem, kakšna bo mladina na primer čez petnajst let. Standard naših ljudi iz dneva v dan raste, vemo pa, da se vzporedno s tem raz- bija smisel za kolektivi- zem. Sprašujem se to- rej, če bodo mladi čez nekaj let sploh še tako p>ovezani med sabo, kot so danes. Poglejmo na primer kar ramite za- hodnoevropske kapitali- stične države. Vse več mladih se vdaja mami- lom, alkoholu ... Jaez ne vem, kam vse to vodi. Tudi pri nas se že po- javljajo takšni proble- mi..,« »Oprosti, da te preki- nem,« je spet povzel be- sedo Oto. »Mene to ne skrbi. Enostavno zato ne, ker vem, da je bila mladina vedno revoluci- onarna, napredna... Za. kaj tudi v bodoče ne bi bilo tako? Enostavno ne razumom mladega človeka, ki trdi, da je napreden že samo s tem, ko se drogira. Te- mu pravim jaz obup nad življenjem. Če si mlad človek ne zna po- magati iz stiske in mo ra zato uživati mamila, da tej stiski ubeži, po- tem je to zame slabič, Prepričiin sem, da bo naša družba vedno tako zdrava in močna, da kaj takšnega ne bo do- volila. Kapitalizem mo ra nekoč propasti. To je zgodovinska nuja. Tam bo potem zavladal recimo socializem. Ne bo več takšnih razlik med ljudmi, človek bo več vreden kot denar, in potem tudi mladi ne bodo doživljali takšnih tragedij z mamili. Mi- slim, da prav zaradi bo- gastva na eni in revšči ne na drugI strani pri haj a do narkomanije. Pa tudi iz zdolgočaseno- sti sinov in hčera boga- tih staršev. Socializem bi po mojem morai urediti take stvari. Ne s silo, pač pa se mi zdi to čisto naravna posle- dica neke družbene ure- ditve.« Enakega rmienja sta bila tudi ELIZABETA KOVAČ in MARJAN ŽAGAR, ki sta tudi so- delovala pri našem kle- petu. Še in še smo potem klepetali z mladimi iz Vrbja, ki ne znajo sa- mo delati, pač pa tudi pametno razmišljati. Ob koncu pa smo seveda govorili še o željah v novem letu, ampak takšne želje, o katerih smo govorili, so bile že tolikokrat izrečene in napisane, da se jih ne splača ponavljati. Ali pa? Kdo ve? Tudi tega nihče ne ve, zakaj so mladi po vsem svetu v bistvu enaki. Že- le si miru in prijatelj- stva, ko pa odrastejo, nastajajo tragedije, tra- gedije, ki jih človek ni vreden, ki se jih lahko le sramuje. Je vse to zares nuja. Naravna za- konitost? Če je tako, potem so vse besede in vsa dejanja zaman. Am- pak nekje globoko v človeških srcih mora biti nekaj, kar bo ne- koč moralo priti na dan. Nav.se3adnje je človek le človek, denar pa denar .,. Primerjava je sramotna, toda žal, tako je še vedno ... JANEZ VEDENIK Oto Žagar Janez Upiaznik Lea Glušič Jožica Jagarinec Elizabeta Kovač Marjan Žagar 18. stran — NOVI TEDNIK št 1. — 8. januar 1976 PRVI ELEKTRIČNI VLAK V KOPRU OD POHORJA DO MORJA Zadnja sobota v lan- skem letu je bila čudovi- ta. Na nebu ni bilo niti enega oblačka in začudo, zjutraj niti ni bilo poseb- no mrzlo, pa čeprav je bi- lo vse obdano z ivjem. In prav to je nehote spomi- njalo, da je zares zima. In kar težko si je bilo predstavljati, da bom že čez nekaj ur prispel na morje. To sicer ni nič ne- navadnega, za tistega pa, ki hodi ob naš Jadran le poleti, pa tega ravno ne bi mogli trditi. V uredništvo je namreč prispelo vabilo Jugoslo- vanskih železnic, naj .'^в udeležimo prve vožnje ? elektromotornim potni- škim vlakom iz Maribora do Kopra. Tega dne so namreč uradno odprli elektrificirano, skoraj 302 kilometra dolgo železniško progo. In to ni bil samo dan naših, slovenskih že- lezničarjev, pač pa dan vseh Slovencev. Trideset let po osvoboditvi smo namreč Slovenci dobili elektrificirano magistral- no železniško omrežje. To pa je dogodek, ki bo za vedno ostal zapisan v vseh analih. Razloga, da bi se te pr- ve vožnje ne udeležiU, to- rej ni bilo. In že zjutraj, ko sem se odpravljal pro- ti železniški postaji v Ce- lju, sem bil dobre volje. Že prej sem omenil, da je bilo vreme takšno, da bi lepše ne moglo biti. Kot da tudi vreme, vsa nara- va, čestita našim železni- čarjem čestita za njihovo slavje!! Ko sem prispel na celj- sko postajo, je tam vla- dalo izjemno vzdušje. Postaja je bila okrašena s številnimi zastavami, da pa je bilo vse še bolj slav- nostno, je za to poskrbe- la glasba, ki je prihajala iz zvočnikov, nameščenih po vsej postaj i _ Kmalu pa bi še bilo zgo- dilo, da s tem zapisom ne bi bilo nič. Na vabilu, ki smo ga prejeli v naše uredništvo, je bila namreč tiskovna napaka, in prav, ko sem prispel na posta- jo, je vlak proti Kopru odpeljal, in v tistem tre- nutku mi ni preostalo nič drugega, kot da sem mu pomahal v pozdrav. »No, ta je pa lepa,« sem si mi- slü. »Otvoritvena vožnja, p>a že ne velja noben voz- ni red več. To, da imajo vlaki zamude, smo sicer bolj ali manj vajeni, am- pak, da ti pripelje tebi nič, meni nič, skoraj pol ure praj, to je pa res ču- dno.« Pa mi je kmalu postale vse jasno, ko sem si po- tem vabilo bolj natančno ogledal in videl, da bi'po razporedu moral biti vlak skoraj pol ure prej v Zi- danem mostu kot v Ce- lju. Ni mi preostalo dru- gega, kot da sem začel nadlegovati železničarje, kako je zdaj s tem, vrli možje pa so mi takoj ob- ljubili, da me z osebnim avtomobilom odpeljejo do Ljubljane. Morda nam bo uspelo ujeti vlak v Lju- bljani. V to sicer nisem verjel, ampak poskusiti velja, sem si rekel. Z ve- likim upanjem v srcu, da bomo vlak le ujeh, se je v Ljubljano peljal tudi Franček Pešec, uslužbenec na celjski železniški posta- ji- Ko smo se pripeljali pod Trojane, smo si od- dahnili. Casa, da prispe- mo do Ljubljane, bi mo- ralo biti dovolj. Toda glej ga zlomka, malo pred Domžalami se je naen- krat pred nami pojavil Volkswagen modre bai-ve, v njem pa sta sedela dva moža postave, šoferju ni preostalo drugega, kot da je začel voziti tako, kot zahtevajo predpisi. In kot nalašč, ves čas do Ljubljane smo morali vo aiti za modro belim volks- wagnom. Konec koncev nam je v Ljubljani le us- pelo priti na vlak, in to v trenutku, ko se je že začel pomikati, še sreča, da je iz Ljubljane odpeljal nekaj minut pozneje, kot je bilo predvideno. Ce po pravici povem, vožnja se mi je zdela ču. dovita. Ne vem sicer, kaj sem bolj občudoval — zimsko naravo (proti Po- stojni je bilo namreč vse belo) ali prikupne stevar- dese, ki so nam ves čas vožnje, vse tja do Kopra, prinašale številne dobro- te. In že je sledil prvi postanek. Zame, seveda. V Postojni je bila postaja okrašena s številnimi za- stavami, k še bolj sveča- nemu vzdušju pa so pri- spevah učenci postojnske glasbene šole, ki so vlak pričakali s prijetnim igra- njem na harmonike. Sicer p>a je bilo svečano prav povsod, kjer smo se usta- viU, V Kopru nas je pričaka- la godba na pihala, vse potnike pa je pozdravil predsednik koprske občin- ske skupščine Mario Ab- ram. Poleg predstavnikov Jugoslovanskih železnic sta se te vožnje udeležila tudi član predsedstva SRS Tone Bole ter generalni direktor skupnosti jugo- slovanskih železnic Nikola Filipovič. S tem, ko sta izpred ma- riborske železniške posta- je prvič odpeljala tovorni in elektromotorni potni- ški vlak vse tja do Kopra, pa lahko upravičeno pri- čakujemo, da se bo Slove- nija bolj vključila v med- narodni promet, sodobnej- ši način prevoza pa bo prav gotovo v marsičem našel odmev tudi v našem gospodarstvu Kakorkoli že, otvoritev elektrificirane železniške proge je bilo najlepše da- rilo naših železničarjev vsem delovnim ljudem Slovenije ob 30-letnici os- voboditve. JANEZ VEDENIK 13 modnih barv - kvalitetna BUCLE VOLNA - 5 dkg samo 10,94 din ODDELEK PLETENINE - VELEBLAGOVNICA HCl GROFA BLAGAJA RADO' murnikI Vrata so se odlikovala z močnimi oboki, tu in tain s pisanimi, lično izrezljanimi stebri. Pritlična okna so varovala debele, zarjavele železne palice ali goste mreže. Nihče nt pogrešal številk, saj so si bile hiše kaj malo podobne; vsako so krasile značilne podobe, tu hišni svet- niki, tam angeli, tu igrajoči se otroci, tam živobarvni venci s cvetlicami in iadjem; vsaka je kazala drugačne prečnice, okenske robnike in prizidke, drugačne pomole in solpke. Med obrežnimi hišami so bili ozki medzidki z nizkimi vratci, vodečimi na obrežje. Vitez Ahac je moral paziti, da se ni spotaknil na grbavih tleh. Tlak bi moral oskrbovati vsak hišni posestnik sam ob svoji hiši; tla- koval pa ni nihče, dobro vedoč, da tudi njegovi modri sosedje ne bodo metali denarja na ulico. Na desni so se svetile okrogle, v svinec obdelane šipe v majnikovem soncu. Iz hladnih prodajaln so prihajale močne dišave iz Jutrove dežele. Od nekod so se oglasili nežni temni zvoki harfe. Pogledal je proti Rebri. Tam so čepele na pobočju najubožnejše ljubljanske koče, lesene in slamnate od vrha do tal. Z luknastimi strehami in nagnjenimi streha- mi, na pol podrte, so trudno gledale izmed zelenega dre- vja. Tukaj so prebivalci največji siromaki. Tačas se je bližala od Gorenjih vrat večja grupa ubežnih okoličanov z gorenjske strani. Zdajci pa je pri- jezdil mimo Ahaca oni sumni vitez. »He. prijatelj Hans.'« je viknil vitez Ahac takoj za njim. »Kdaj pa si počrnil svoje rdeče lase in rdečo bra- do? Stoj, počakaj no malo! Misliš, da te nisem spoznal? Vitez Frauensteiner! Dobro sem videl tvojo brazgotino!« Ali klical ga je zastonj. Tuji vitez se rti niti okrenil, kakor ne bi slišal prijaznega vabila. In ne da bi ustavil svojega konja, le še hitreje je jahal proti mestnim vra- tom. Vitez Ahac bi bil rad pohitol za njim; toda ubež- niki so že s' svojo tovorno živino zagatili ozko ulico. Pri- drveli so trgovci iz prodajaln, hvalili kmetom na vso sapo svoje blago, se sj)akov>ali in nalašč prav čudno in smešno zavijali besede. Posebno živahni in glasni so bili mnogoštevilni priseljeni Italijani. Vendar se ni ustavil noben kupec pri njih, vse se je gnetlo dalje proti Rebri. Vitez Ahac je moral hočeš nočeš počakati, da so odšli pribežniki po stranski ulici navkreber. »To je čudno^ da me zlodej ni maral slišati!« si je dejal in sopihal za njim ves osupel in radoveden. »Kaj mu je? Kaj namerava? Kar bo še kdaj malvazije po kle- teh Blagajevih gradov, vse bi stavil z vsakomur, da je ta potuhnjenec sam Saldin brat Frauensteiner, pa tudi v gostilni je pasel potuho. To je zelo sumljivo.« Požuril se je in prišel mimo mestne kruharnice, ki je stala na najožjem delu starega trga na levi. Tukaj je bila pekovska prodajalna in shramba za žito in moko. Pred hišo je sedel rejen pek na klopi sramote, ker je pekel premajhne žemlje in preslabe hlebe. Debeli grešnik si pa tega ni gnal kdo ve kako k srcu, ampak je mirno dihal in spal, četudi se je po njegovem močnatem tol- stem obrazu sprehajala cela družba ščeigetljivih muh. Tamkaj pri kruharnici je tekla Ljubljanica najbliže mimo gradu, tajn je bil gorenji, severni konec najstarejše Ljubljane. Zavarovan je bil ta kraj z Gorenjskimi vrati, nerodnim temnim poslopjem; vdelana so bila v sevei-ni zid, ki je tekel od Gorenjega mostu naravnost po strmem pobočju do velike grajske trdnjave. Povsod so se kazali sledovi in ostanki popravljanja, povsod je bila raztresena malta, opeka, kamenje, apno. Odprte hrastove durnice so bile oblile z debelimi železnimi klim in bronastimi ploščami; na njih so bili nalepljeni magistratom oglasi; brala jih ni živa duša razen avtorja, veleučnega mestnega pisarja. Nad oglase je ljubljanski rabel j pribil obe roki razčetrtevega razbojnika. Zunaj vrat sta stala dva oborožena nadzornika meš- čanske straže. Nad vrati je plapolala mestna zastava; iz line je žugal dolgoceven top. Vitez Ahac je stopil h kosmatemu vratarju, ki je pobiral mostnino in spuščal denar v puščico, priklenjeno na belozelenem stebru. »Prijatelj, alt ste videli, kam se je obrni vitez z rdečim baretom in črno perjanico? Jezdil je pravkar tod skozi.« Vratar je že poznal viteza Ahaca. Prijel se je za brado »Ne vem, ге$ ne vem, kam. Nisem gledal. Nisem utegnil, kdo bi za tistih štirinajst krajcarjev na teden še pazil, kam hoče ta in ta! Jahal je pa najbrž v Nooi trg ali pa tudi proti šenklavžu. Drugam ni mogel! Vitez Ahac je stopil okoli ogla na levo proti mostu v kratko in ozko, tekmno in vlažno kakor skalna globel, ulico. Druge kraje Starega trga je osvetljevalo sonce vsa po nekaj ur na dan, tu pa njegovi žarki niso mogli zlepi niti do vsakega okna, nikar šele do tal; tukaj nad zc sutim mestnim jarkom je bilo vedno, tudi sedaj opoldne, ob najlepšem vremenu mračno, mokro in blatno. Navelit tesnemu prostoru je bil tu ribji trg in ob hišah na lev in desni je stalo okoli dvanajst lesenih kramarskih sto, nie in lop z nizkimi mizami in policami, obloženmi i raznolikim blagom vrvarjev, jermenarjev. iglarjev, pas« jev, plainarjev . . . Konec te neprijazne ulice je stala Tranca, nerodn poslopje na velikem močnem oboku med obema hišarfi pred mostom. To odurno zidovje je delalo mračno ulic še temnejšo, vsa okna so bila omrežena z zarjavelit debelim železjem. Tukaj je bil najbolj žalosten kraj, ' je bil pravi pekel stare Ljubljane. .. Skrajno neprijetrt duhomornimi občutki so se polaščali viteza Doljanske9 pod to odurno zgradbo, pod mestnimi ječami za najnti, nejše hudodelmke, vkopane v težke verige. Tam gori > v kriminalnih sejah sodili magistralni gospodje ujete z* cince; tod okoli so se strahotno razlegali obupni krii nečloveško mučenih obtožencev, katerim so mestni sodi hlapci na natezalnicah s pretkano neusmiljenostjo zbado^ parili in žgali meso s kropom in razbeljenim železo^ jim raztezali člene in trli pokajoče kosti; odondod so ' rali ljubljanski krvnik in njegovi pomagači obsojence " morišče tja ven na Ljubljansko polje. Izpod temne Trance je stopil na leseni Gorenji * Mesarski (sedaj čevljarski ali Hradeckegaj most, najsv rejši ljubljanski most Ob obeh straneh so imeli mesdf^ svoje klavnice in mesnice; tu so klali, sekali in prodajO' Ker so metali in izlivali vse neporabno kar v globo^ leno tekočo Ljubljanico, so plavale ob lesenih kozah f- štete ribe, ščuke, sulci, med njimi pravi velikani. Mes^, so razširjale posebno neprijetne vonjave. J St. 1 — 8- januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 ALPiMiiSTlëNI KOTIČEK PRVI ZIMSKI VZPONI V novoletauh dneh so ölani in pripravniki ceij. skega AO opravili prve zimske pristope in ple- zalne vzpone nad Logar- sko dolino, škoda je, da vreme ni z;držalo do ne- delje, saj je po vdoru ju- žnega vetra postalo pleza- nje zaradi padajočega le- du izredno tvegano. Opra- vljeni so bili vzponi na vrh Ojstrice, Turske gore^ Шпк in Mrzle gore. Nave, za Canžek in Palir je po- novila tretjič pozimi ste- ber štajerske Rinke, can- žek, Lesjak in Deželak so ponovili direktno smer v južni steni Mrzle gK>re, Deželak in Lesjak pa iz- plezala prvič pozimi Celj- ski steber v Mrzli gori. V soboto, 10. 1. 1976 bo na Smrek ovcu srečanje koroških in štajerskih al- pinistov, kjer bomo pre. gledala svoje delo v pre- tekli sezoni, sprejeli pri- pravnike in člane in mor- da tudü kaj skupnega na- črtovali. Snežne razmere: v Sa- vinjskih Alpah so snežne razmere za vzpone na vrh za izkušene planince in alpiniste izredno ugodne, seveda s popolno zdmsko opremo. Nevarnosti plazov ПД, pobočja so trdo zmrz- njent, grebeni in vrhovi mestoma poledeneli. Pri. stop na Klemenškovo pla- nino skozi tunel možen samo z derezami in varo- vanjem. Boljša je nova pot pod žičnico. Leden je tudi pristop na Okrešelj in Kamniško sedlo. Cesta je prevozna do konca Lo- garske doline K zimskimi gumami- Podatki so z dne 5. 1. 76. Morebitna odjuga ali padavine med tednom bodo bistveno spremenile sedanje raž- in ere Cíe Pozdrav z vrha Ojstrice na zadnji dan sfcareça leta ŽALEC: ZLATA POROKA Zadnji dan starega leta sta obnovila zakonsko zvezo zlatoporočenca Jakob Vodeb in njegova žena Neža. Jakob je bil rojen letat 1901 v Celju kot sedmi otrok delavske družine. Ker je bila družina številna je moral Jakob, star 3 mesece, v rejo k nekemu kmetu, kjer je občutil neusmiljenost svojih rejnikov. Pozneje se je kot pastir selil od kmeta do kmeta dokler ni bil vpoklican k vojakom. Zaradi ran na nogah je moral v vojaško bolnico, kjer se je zdravil. Po odsluženju se je zaposlil v Vrbju pri Žalcu, kjer je spoznal svojo ženo Nežiko. s katero se je leta 1926 poročil. Takrat je tudi začel delati v rudniku Zabukovica in tam ostal vse do leta 1958, ko se je upokojil. Neža Vodeb je bila rojena leta 1900 v Zuzmu kot najmlajša hči 11-članske delavske družine. Starši so ji umrli, ko je bila stara Šest let. Tako je tudi ona zgodaj okusila bridkost otroštva brez staršev. Kot služkinja je delala do takrat, ko je spoznala svojega moža in se z njim poročila Sedaj živita v vasi Pongrac, kjer se jima je v zakonu rodilo osem otrok, šest sinov in dve hčerki. Vsi razen dveh, ki sta zgodaj umrla so se s svojimi družiimmi zbrali ob svojih starših — zlatoporočencih. Slovesnost je bila v poročni dvorani v Žalcu opravil pa jo je Ivan Uranjek. Na sliki: Zlatoporočenca s svojimi vnuki. T. TAVČAR HOKEJISTI V ITALIJI Celjski hokejisti na ledu o se vrnili s kratke túrna- te po Italiji. Ob novoletnih »rostih dneh so vrnili sre- 5алје italijanskemu prvoli- [ašu — Asiagu, v katerem noštvu igrata tudi znana ju- Soslovanska hokejista Ivo 'an in Albin Pele. Што srečanja proti Asi- €^ so Celjani igrali tudi rečanje proti Brunicu iz is- oimenskega mesta. Več o nam je dejal trener eljskih hokejistov Jože Tre- ■^0 precej naporni vožnji »vtobusom, smo v Asiaçu takoj po prihodu stopili na led. Začetek bil odličen. Toda pozneje smo popustili in domačini so zmagali z rezultatom 6:3 (1:2, 2:0, 3:1). Strelci za naše moštvo so bili — Zorko, D. Kerkoš in Vertovšek. Dan pozneje smo igrali z moštvom S. C. Bru- nico v istoimenskem meste- cu severne Italije. Tu igrata v moštvu dva odlična Finca. Kljub temu pa smo bili ena- kovredni in smo celo vodili vse do zadnjih minut, ko so domačini le Izenačili. Rezul- tat 5:5 (1:2, 3:3, 1:0). Strelci pa so bili Zorko in Vajde- tič po dva zadetka in Dani Kerkoš enega. Celotna turneja je uspela. Igrali smo pod težkimi po- goji in proti fizično precej grobim nasprotnikom. Vsi ig- ralci so zadovolili, čeravno je opaziti, da je forma nekoli- ko popustila. Toda do prvih naslednjih resnih pr\'enstve- nih tekem imamo dovolj ča- sa za pripravo nove forme.« Celjane čaka v prihodnjih dneh verjetno srečanje proti Mladosti v Zagrebu ter sre- čanje proti ekipi Tivolija v Celju, .šele potem bo derby prvenstva Triglav : Celje v Ljubljani, J. KUZMA PRIJETNO V ŠEMPETRU v Šempetru so pričaka- li Novo leto na prijeten, romantičen način, ob sveč- kah. Silvestrovanje, ki so ga pripravljali mladinci tovarne SIP, odbor os- novne šole, je potekalo v posebnem novoletnem vzdušju amsambel Bori- sa Terglava, je v zasedbi narodnih in zabavnih me- lodij zabaval obiskovalce z obširnim programom. E. M. STRELJANJE MENJAVA GENERACIJ Alenka Jager po očetovih stopinjah V HrastJiiku je bUo tradicionalno tekmovanje z zračno puško za trofejo »rudarsko svetilko<(. Celjani so to pot po- slali v boj izredno pomlajeno m neizkušeno ekipo. Namreč starejši celjski strelci se počasi umikajo in skoraj skrajni čas je že, da pride do menjave generacije. Seveda od mla- dih ne moremo pričakovati, da bodo kar čez noč dosegli rezultate svojih prdbodnikov. Sprijazniti pa s moramo z dejstvom, da je vsak začetek težak. V konkurenci odličnih domačinov ter Postojnčanov in ostalih, so se naši v Hrast- niku znašli skoraj čisto na repu, toda nič za to. Upajmo, da bodo še prišli časi, ko bomo lahko poročali o boljših do- sežkih. Od celjskih strelcev je bil najboljši Marjan Roškar s 228 krogi, slede pa Mirko Jevnišek 212, Alenka Jager 206, Marjana Roškarič 180 in Tanja Tratnik 175 krogov. TONE JAGER ZMAGAL LAVRINC v okviru p'riprav na predstojeće prvenisívo Síoveaiíje so strelski delavci strelske družine »Dušan Poženel« iz Rečice nad Laškim, organizirali prijateljski troboj ekip Velenja, Celja in Rečice. Tekmovali so z zračno pištolo standard. Ekipno so zmagali Celjani pred Velenjem in Rečico. Doma- čini so se proti pričakovanju dobro upirali močnejšima na- sprotnikoma. V konkurenci posameznikov je bil najboljši Vinko Lavrinc — Rečica — 375 kr., 2. Marjan Dobovičnik — Celje — 374 kr., 3. Jože Teržan — Celje — 367 kr., 4. Fra- njo 2učko — Velenje 361 kr., 5. Jure ing, Mogelnicki — Ve- lenje — 357 kr. itd. V kolikor bosta Lavrinc in Dobovičnik na republiškem prvenstvu ponovila dobre rezultate, ki jih dosegata v zadnjem času, lahko pTičakujeino, da nas bosta prijetno presenetila, kot že velikokrat do zxlaj. Ulm MODA modnim drobižem, ki je trenutno aktualen, p rf^'^^^ P''^^ prijetnih novosti za mladi svet. To so lahk^^^ Pmfcižčno polobleke, ki jih mlada dekleta '^o oblečejo za vsako priložnost. jçj'^^^^leke so sešite iz rebrastega žameta, flanele, kat'^^'^ i« drugih materialov, ki se lepo nosijo in v ^ «^nft Se počutimo udobno. Ukrojene pa so lahko Pasv-^^ гагггс?ггл načiiiov, največkrat v pred- ! ^skem kroju. Z gumbi se zapenjajo spredaj in fojcim^^ i^o'šim, pogosto je obleka zaključena s si- ali h ^^'^"'^"^ Volani so lahko tudi na naramnicah bran '^"^"""^"î izrezu. Sicer pa so obleke tudi na- i ^ krilu valovite in široke. •dariar'^'^"°*^' tofcšraift poloblek gotovo ni treba po- il sa; pod njimi lahko ponosimo vse pulije '■ fcj smo se jih drugače že naveličale 20. stran — NOVI TEDNIK St í ■ — 8. lanuar 197^ i^Rt Nt-SPORT NT-ŠPORT NT - Š DENAR ZA BAI Celje in z njim vred atletsko društvo Kladivar je letos sprejelo organizacijo atletskih balkanskih iger. Celje se zaveda odgovornosti za najboljšo organiza- cijo te doslej največje športne manifestacije v mestu ob Savinji. Zato ni naključje, če se je razprava o teh igrah razvila tudi na zadnji seji iz\'ršnega sveta občin- ske skupščine. Kot je smano, je celjska občina odobrila za organi- zacijo teh iger 170 milijonov starih dinarjev. Od tega je 100 milijonov že nakazala organizacijskemu odboru, preostalih 70 pa bo v kratkem. Ob vsem tem se pojav- lja vprašanje, kakšen bo republiški in zvezni delež za to pomembno mednarodno prireditev. Ker na vpraša- nje trenutno ni odgovora, bo izvršni svet povabil na eno prihodnjih sej predstavnike organizacijskega od- bora za BAI, da bodo poročaU o poteku dosedaj op- ravljenih del. MB AKTUALNO DVORANA v soboto smo bili priča zanimivi košarkarski tek- mi med domačo Kovinotehno in Partizanom iz Beo- grada. Bila je to osrednja športna prireditev ob novem letu v Celju. Ljubitelji športa v mestu ob Savinji, lač- ni športnih srečanj so trumoma odšli v telovadnico Ivanke Uranjek. žal pa za vse ni bilo mesta. Organiza- tor ni mogel zaradi male dvorane odpreti vrata vsem. Vsega skupaj je okrog 800 srečnikcn- videlo uspele po- teze Dalipagića, Kičanoviča in Farčiča na eni strani, ter mladega Pipana, Kralja, Tone Sagadina v vrstah Kovinotehne. Omenjena tekma, ki je bila pripravljena z precejš- njo dozo poslovnosti pa nam je ponovno potrdila, da športno Celje potrebuje čimprej športno dvorano na Golovcu. Ce bi imeU primemo dvorano, bi ob zadnjem srečanju celjskih košarkarjev z najboljšo letošnjo ko- šarkarsko ekipo v Jugoslaviji lahko videlo to srečanje preko 2000 gledalcev. Toliko pa je bilo tudi interesen- tov. Žal so nekateri raje ostali kar doma, ker so vede- li, da za njih ni prostora. Prisotni na tekmi pa žal vsi niso imeli niti najmanj pogojev za dobro počutje, kajti gneča, stiskanje in malo prostora je opravilo svoje. Zato ljubitelji športa v Celju, zlasti pa košarke, ro- kometa tn odbojke želijo, da se čimprej zaključi iz- gradnja športnega objekta Golovec, ki bo dal pogoje za športno igro in seveda tudi kulturni ogled najboljših športnih prireditev v Celju. J. KUZm KOŠARKA IMENITNA PREDSTA VA Prva letošnja športna pri reditev v Celju je bila v zna menju košarke. Na parketu telovadnice posebne osnovne šole smo prisostvovali ime- nitni predstavi. Košarkarji Kovinotehne so se v prija- teljski tekmi pomerili z beo grajskim Partizanom, mo štvom, ki je trenutno m vrhu I. ZKL v državi! Vsak m^ koristne površine izven začrtanega igrišča je bil pre- napolnjen z ljubitelji športa. Okrog 900 se jih je zbralo ob robu telovadnice in na »tri- buni« na zasilnih praktika- blih. Že predstavitev nastopajo čih gostov je izzvala viharen aplavz vseh gledalcev, še predvsem njihovim najbolj- šim, članom državne repre- zentance. Izmenjava zastavic, klubskih značk, stisk rok in običajen pozdrav ZDRAVO pred samim pričetkom boja pod koši so tokrat gledal cem pomenili mnogo več kot sicer na drugih tekmah. Ne- kdo se je še odtrgal iz vrst gledalcev, pritekel na igrišče in predal Kičanoviču umet- niško sliko. Bil je pač eden izmed mnogih, ki pripadajo celjskemu klubu prijateljev Partizana! Vse je izzvenelo pris.rčno, prijateljsko in je ta- ko spontano izpričalo, da je šport resnično bogato sred stvo za sikanje novih vezii, utrjevanja bratstva in enot- nosti in zbliževanja med mla- dino naših narodov. žvižg mednarodnega sod- nika Pura ob asistenci Su- stra je naznanil pričetek ve- likega boja, v katerem smo v vseh 40-tih minutah bili priča lepoti in razburljivo- sti atraktivne košarkaške igre, polne duhovitih potez, taktičnih zamisli, pref inj enih tehničnih zamisli, pa metov na koš z najrazličnejših po ložajev, razdalj in načinov iz- vajanja. Manjkalo tudi ni »zabijanja« v koš, kjer je Da- lipagič ob svojem slogu iz- zval viharen aplavz na odprti sceni. Kdo se ne bi navdu seval nad velikanom Farči- čem. ki je izkoriščal še tako majhne napake domače ob- rambe in polnil koš Celja nom ali nad prefinjenimi po tezami nenadkriljivega Kiča- noviča, pa Latifiča, Popoviča, Beravsa, Kerkesa in ostalih. Mlada celjska ekipa je ne glede na kvalitetno mnogo močnejšega nasprotnika za- igrala izredno dobro, morda nekoliko manj sproščeno kot sicer v drugih primerih, ven- dar učinkovito. Izkušeni T. Sagadin je vsekakor delal največ preglavic obramlj; Partizana, prav dobro igr(j д so pokazali tudi ostali igral ci, čeprav smo bili priča Ц di nekaterim spodrsljajen pri podajah in zaključnih mi tih na koš. Navduševali snu se lahko ob učinkovitih tezah mladih kot Pipana, Gq| ca, Pongraca, Udriha, Kralji ki so ob izkušenih igralcjj Erjavcu, Jugu, Subotiču j Stefanen večkrat spravDjali zadrego renomiranega ni sprotnika. še rezultat -i 86:108 (39:50), ki pove, da j bil poraz Kovinotehne sten. Najbolj uspešni strel< pri domačih — T. Sagadi 19, Pipan 18, Kralj 12, Go 7, Jug, Pongrac in Erjavec j 6, pri Partizanu pa Farč 24. Kerkes 18, Dalipagič 1 Latifič 13, Kičanovič 12 ii K. Л Na področju športne rekreacije smo že vajeru (še zla- sti v Celju), da vsako leto beležimo nove uspehe, ki nam jih najenostavneje ponazarjajo statistični kazalci. Osnovna misel letošnjega programa in tudi prihodnjih je ponuditi tako vsebino aktivnosti, ki bo »za vsakogar primerna« in angažirala čim večje število delavcev. I. TRIM igre so opravičile svoj namen! Po desetih letih občinskih sindikalnih športnih :ger je Zveza za športno rekreacijo igre letos prvič organizirala po novem sistemu. Način organiziranja, pravilnik iger in stimulacija sode- lovanja, pogojuje veliko večjo množičnost, zato smo tudi dali tekmovanju nov naslov — TRIM igre. Bistveno je nov sistem tekmovanja. Ne tekmuje se več za skupni plasman kolektivov po tekmovalnih uspehih am- pak v sodelovanju. Po novem so kolektivi razdeljeni v pet. dejavnosti: grad- beništvo, promet in zveze, industrijo, družbene in storitvene dejavnosti. V okviru teh tekmujejo za prvaka dejavnosti v dolo- čeni športno rekreacijski panogi (vsak tekmovalec prvih 6. ekip v vsaki panogi, prejme posebno značko TRIM IGER 1975). Poleg tega pa se tekmuje za nagrade sodelovanja po posebnem pravilniku. V okviru dejavnosti so kolektivi razdeljeni po številu zaposlenih (ločeno moški, ženske). Od tega pa je tudi od visna »višina« točk za sodelovanje, ki ga prejme ekipa do- ločenega kolektiva. Vsak kolektiv lahko tekmuje z več eJ-d- pami, število pa je omejeno z maksimumom, odvisnim od števila zaposlenih. Polno število točk prejmejo samo redne in kompletne ekipe, sicer se jim odbijejo točke po določenem pravilniku. Interna tekmovanja večjih OZD so vključena v ta sistem tako, da tvorijo ekip>e veöjüi OZD (EMO, Savinja. Cinkarna, Železarna) samostojno tekmovalno skupino, prvaki skupin pa se srečajo v finalu »dejavnosti«. Statistični kazalci letos niso tako enostavno primerljivi zaradi spremenjenega programa, poleg tega pa še niso vsi izračunani. Za primerjavo naj navedemo, da so TRIM igre v letu 1974 zajele 72 OOS — v 1975 pa 76. Vključno s TRIM akcijami kolesarjenja, hoje, plavanja in teka pa celo 125 OOS od 155, kolikor jih je v občini. število ekip po panogah se je bistveno povečalo tudi zato, ker so se interna tekmovanja večjih organizacij tudi upoštevala pri točkovanju, seveda pa je vprašsmje, če bi jih te ODS sicer organizirale in to v takem ■>bsegu (lige). Tako je lani kegljalo 44 ekip, letos pa 135, igralo mali no- gomet 52, letos 106, šahiralo 4i5 — letos 108 M Če letošnje kazalce upoštevamo po lan-skem načinu tek- movanja pa vidimo, da je bil napredek dos..^7en zlasti v kegljanju (12 OOS več) in odbojki (10 OOS več). Tudi ženskih ekip je sodelovalo več. V petih ),»anogah je bilo lani 8"? ekip, letos pa 105. Rezultati TRIM iger za nagratio sodelovanja točk lahko primerjamo med dejavnostmi): (število itd. (5оае1ол'а1о i e m OOS i ZBOR PARTIZANA ŽALEC. Na rednem občnem zboru Partizana Žalec so se sestali člani, da bi pregledali, kaj so v preteklem obdobju storili in česa niso. Iz poročila predsednika Rudija Pura ter taj- nika Vlada Vebra je Dilo razvidno, da ima društvo 484 ak- tivnih članov, ki delujejo v nogometnem, košarkarskem in teniškem klubu ter sekcije temeljne telesne vzgoje, namiz- nega tenisa, smučanja, karate in atletska šola. Na šport- nem področju je društvo dosegalo sorazmerno lepe uspehe. TVD Partizan Žalec je prvi v občini ustanovil aktiv zveze komunistov, ki je spremljal delo društva in bil pobudnik za ustanovitev aktiva vseh telesnokultumih delavcev v obči- ni Žalec. V nadaljevanju so poslušali poročila klubov m sekcij, ob koncu pa so sprejeli pravila društva, plan dela za prihodnje obdobje, izvolili izvršni in nadzorni odbor, disciplinsko sodišče. Za novega predsednika pa so izvolili Jožeta Cerovška. IN GRIŽE Tudi v Grižah so se sestali člani Partizana na občnem zboru. Ugotovili so, da je bila najbolj delovna rokometna, sekcija, ki se je na kvalifikacijah uvrstila v republišk'j ligo, po prvem delu tekmovanja pa je na odličnem tretjem me- stu. Uspešno je delala tudi pionirska šahovska šola, ki jo vodi Mitja Urisek. Manj delovne pa so bile sekcije: košar- ka, namizni tenis, smučanje, temeljna telesna vzgoja in re- kreacija za starejše. V programu za naslednje leto so si za- dali, da v društ-vo vključijo čimveč novih članov, paž;vJ.;o vse sekcije posebno pa še pionirsko rokometno šolo. Za predsednika je bil izvoljen Martin ing. (Joršek. T. TAVČAR ŠŠD BLOUDKOVA PLAKETA Na pro.4)avi ;iü-lptnice telesne kuUuic na Slovenskem k¡ je bila pred dnevi v Velenju, je bila podeljena Bloudkova plakeU tudi SftO Tehnik. To aruštvo, ki deluje na teliniški šoli v U-lju, je v zadnjih l.^-lih letih pokazalo odlične rezultate dela. V društ F« so 100 "o včlanjeni vsi mladinci in mladinke, nad pa je aktivnih v 10-tih športnih panogfah In igrah. V zadnjih letih se članstvo tesa šfti) odlikuje zlasti v športnih ifrrah, kjer mladinci spadajo v sam repiibli.ški vrh. flanstvo tega društva vzorno sodeluje z udarniškim delom pri gradnji nove tehniške šole In si tako ustvar.ja poboje za boljše delo v prihodn.je. Do.slej sta sola In Sad bili brez lastne telovadnice in iprišč Tako so v najtežjih poçojih dosegali odlične delovne in športne rezultate Po SSD Kajuh na celiski gimnaziji, ftSn Iludinja na OS Fr. Vrunč na Hudinji. je sedaj ftSn Tehnik kot tretje društvo v celjski občini prejelo najvišje n-publiSko športno priznanje. K. J. ŠAH ZDAJ INTERLIGA Celjski šahisti so zaključili preteklo sezono zadnji četr- tek preteklega leta. Imeli so dvanajsti brzopotezni turnir, ki je veljal za interno tek- movanje in pokal najboljše- ga brzopoteznega igralca klu- ba. Letos je ta naslov osvo- jil Franc Pešec, ki je zbral največ točk v dvanajstih tur- nirjih preko celega leta. Sle- dijo — Jano Bervar, Robert Ceglar, Stane Pertinač, Ed- vard Planine Mladen Jaz- bec, Milan Oj.ctrež in Dež- nak Brzopotezno tekmovanje preko celotne sezone daje poseben mik šahovskemu živ- ljenju v celjskem šahovskem domu. Tu imajo priložnost prav vsi za sodelovanje, naj- boljši pa se potegujejo za prehodnji pokal. Enako tek- movanje bi veljalo prirediti tudi za mladince in pionirje, kajti iz meseca v mesec bi potem zbrali več f^kmoval- cev ob šahovskih ploščah. Celjski šahisti bodo v pri- hodnjih dneh startali v In- ter ligi. Letos so pravila tek- movanja nekoliko •ipreme- nili. V prvi skupini sodelu- je šest ekip Iz Slovenije Maribor, Celje in Radenska, in tri najboljše ekipe iz Avstrije. Celjani, ki so lan- sko leto osvcjih prvo m« bodo 'meli letos težje d« kajti pomerili se bodo t proti ekipi Maribora. T' ekips Celja je izvrstna, so — Pešec, Bervar, Ceßl Streiher, Studnička. Jaz' Ojstrež, Pertinač, Planine Agrež, ki bodo na osmih ' kah pokazali vse svoje li* tete tn imajo realne mO^ sti za osvojitev vsaj di^ ga mesta Prvo kolo bo sE>oredu že 18. januarja. J. KÜÍ , í — 8. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 21 ZñNIMIVOSn Če smo v naslovu zapisali »samo za moške«, seveda ne pomeni, da jih ne bi smele prebrati tudi bralke. Upora- bili smo prvi Slovenski almanah (ob koncu leta je izšel pri ČGP DELO Lju- bljana, cena 109 din, tiskano 60.000 izvodov, 46.000 prodano v prednaroči- lu) in iz njega med 550 drobnimi zani- mivostmi izbrali te, ki jih objavljamo. Ker se nanašajo na »boljše polovice« jih priporočamo zlasti bralcem. Sloven- ski almanah pa vsem. TOKRAT V Ф Dežela z največjim presežkom žensk nad mo- škimi je Sovjetska ziveza. Razmerje je 1208,7 žensk na 1000 moških (podatki so iz leta 1961). Najbolj pa primanjkuje žensk v Pakistanu, kjer pride na 1000 moških le 900,7 žensk (prav tako leta 1961). Ф Mati, ki je rodila največ otrok, je bila žena Vasileva iz okolice Mo- skve. Uradno je bilo potr- jeno, da je imela 69 otrok. Rodila je 27-krat: 16-krat dvojčke, 7-krat trojčke in 4-krat četverčke. Večina teh otrok je tudi dorasla. Plodovita mati. ki je žive- la v letih 1816 do 1872, je bila tako znamenita, da jo je sprejel celo ruski car Aleksander II. Ф Najstarejše ljubezen- sko pismo sveta izvira iz leta 1630 pred našim štetjem in je prosilo za roko neke egiptovske princese. Ker je vrezano v glinasto ploščo, je ver- jetno tudi naj trajnejše ljubezensko pismo na sve tu. Џ Najdaljše ljubezen- sko pismo je odposlal leta 187,5 pariški slikar Marcel de F^eclure. Sicer ga ni nai>isal sam in tudi vse- binsko ni bilo posebno bogato. Svojemu tajniku j€ naročil, naj napiše 1.87.î.000-krat »Ljubim te«. Ta izpoved je bila name- njena dami njegovega sr- ca Madeleine de Villatoi •■^- Do števila ljubezenskih •zjav pa je prišel tako, da i*' pomnožil letnico s 1000. • Najmlajši so pari pri Porokah v Indiji, kjer so ^nini povprečno stari 20 l^t, neveste pa 14 in pol leta. Najstarejši pa se po- ročajo Irci, ko so stari ^^.4 leta, medtem ko so î^eveste stare 26 in pol leta. Џ Največ ločitev si je privoščila Beverly Nina Avery, nekdanja barska natakarica iz Los .\ngele- sa. Svetovni rekord v tej disciplini je dosegla že le- ta 1975, ko ji je bilo 48 let. Takrat se je ločila od svojega moža ^ Gabriela \veryja in dosegla s tem rekordno šestnajsto loči- tev. Izjava novinarjem: »Od šestnajstih mož mi jih je hotelo pet razbiti nos — in to samo zato, ker jim nisem bila zve- sta . . .« Џ Največkrat poročen: angleški kralj je bil Hen- rik VIII., ki je imel 6 že- na. Nekaterih se je znebil preprosto tako, da jih 'e dal obglaviti. Manj znano pa je, da je bila njegova zadnja žena Catherine Parr (ok. 1512—1548) naj- večkrat poročena angleška kraljica. Njen prvi mož je bil Sir Edvard Burg (umrl 1529 aid prej), dru- gi John Neville, lord La- timerski (umrl 1542 ali 1543), potem je prišel na vrsto kralj Henrik VIII., 3. marca 1547, pet tednov po Henrikovi smrti pa se je četrtič in zadnjič omo- , žila s Thomasom lordom Seymourskim. Umrla je 7. septembra 1548, osem dni potem, ko je rodila četrtemu možu hčerko. Ф Najdaljši zakon je trajal kar 87 let. Indijski raziskovalec in zdravnik Temulji Bhicaji Nariman in lady Nariman sta bila poročena od leta 1853 do 1940, vendar le po zaslugi mdijske navade, da se po- ročajo že otroci. Oba sta bila pri jioročnem obredu stara pet let. Sir Temulji (rojen 3. septembra 1848) je umrl avgusta 1940 v Bombaju, v starosti 91 let in 11 mesecev, vdova pa ga Je za eno leto prežive- la. — James Frederick Burges (rojen 3. marca 1861, umrl 27. novembra 1966) in njegova žena Sa- rah .\nn, rojena 11. .juni- ja 1865. umrla 22. juni.ja 1965) sta se poročila 21. junija 1883 in sta leta 1965 praznovala 82-letnico poroke, dan zatem pa je slavijenka umrla. — Sov- jetski časopisi so pisali o zakonskem paru .Adamov iz Azarbejdžana, ki naj bi praznoval celo 102. oblet- nico poroke. % Prvi je nehal kaditi — tako je ostalo zapisano črno na belem — 5. aprila 1679 v Tur kuj u na Fin- sKem orožniški šef Johan Kastu. Tega dne je zapisal v svoj dnevnik: »Od danes naprej ne bom kadil«! Za tiste čase, ko je malo ljudi v Evropi sploh po- znalo tobak m užitke ka- jenja, je bila odločitev vi- sokega policijskega funk- cionarja za prebivalstvo Turkuja prava senzacija. Vendar se asketskemu uradniku ni bilo treba dol- go držati svojega junaške- ga sklepa: že mesec dni pozneje, 5. maja 1679, je umrl za srčno kapjo. Џ še nikoli se ni zbra- lo na enem kraju toliko ljudi z istim priimkom kot 18. oktobra 1969, ko je prišlo na povabilo zdra.vi- ILškega direktorja Heinza Mtillerja v Müllerstadt v Vestfaliji (Zvezna republi- ka Nemčija) na Müllerfe- stival več kot 2000 Müller- jev z vsega sveta. Tedaj so tudi izvolili za prvo in doslej edino »Miss Mül- ler«, fotografsko laborant- ko Heidi Müller iz Düssel- dorf a. Џ In za konec še ena »priporočilna« za oba spo- la voznikov: Najdaljši sprehod si je privoščil Al- cus Monteverde leta 1926. 59-letni plavalni učitelj je med 3. majem in 24. juli jem prehodil v 79 dneh pot iz New Yorka do San Francisca (35000 km). Po- rabil je 23 parov čevljev. »Na sprehod« je šel zara- di stave za več kol 5000 dolarjev. OBMOČNI HOROSKOP ALI Med obilico pošte, ki smo jo ob začetku novega leta prejeli v uredništvu je bil tudi ta »horoskop«. Brez letnice za katero velja. Za vsak primer, da ne bi bilo prepozno, ga objavljamo že letos. Ljudje različno verjamejo v ugibanja, še zlasti kaj piše v zvezdah. Vsakdo pa lahko v horoskopu najde to kar želi najti. Pa še to: nikarte se hudovati na horoskop, če se kakšna prerokba ne uresniči — menda bo še bolje, mar ne? • BAI Letošnje leto bo vse v znamenju balkanskih atletskih iger (BAI). Ker 80 se nekatera večja jugoslovanska mesta odrekla gostiteljstvu BAI je Ce- lje ponudilo organizatorjem svoje mo- žnosti: denarne, prostorske, organiza- cijsko kadrovske, gostinske, storitve- ne, protokolarne in druge. Le v re- kordih in atletskih dosežkih ne more ponuditi preveč. V tolažbo velja za- pisati, da BAI tudi niso olimpijske ig- re. Nerodno bi bilo, če bi za domačo atletiko izpadlo Bye-Bye. • industrijska tradicija Najstarejša industrija na območju (v zvezdah ne piše za katere tovarne gre) je na začetku leta ugodno star- tala. Do polletja nekih bistvenih pro- blemov ne bo, proizvodnja bo več kot normalno tekla, vključno z rastjo pro- duktivnosti. Primeri pa se lahko, da bomo jeseni brali tudi takele razpise: ta išče skladiščni prostor, ta bančne premostitvene kredite, ta spremembo ekonomskega sistema in instrumentov. • Varstvo okolja Megla na novega leta dan — vse leto čisto ozračje. Ta najnovejši pre- govor ima svojo utemeljitev. Ne sicer v tem, da bomo kaj ukrenili, da bi izboljšali ozračje pač pa v tem, ker za novo leto ni bilo smoga. Kako tu- di, saj ga nihče ni prekomerno one- snaževal: tovarne so stale, ljudje spa- li na hladnem, ceste so bile skorajda brez vozil. Sklep torej na star prego- vor: kakršen prvi dan v letu, tako vse leto. ^ Celodnevna šola Priprave na celodnevno šolo že ta- ko kažejo, da se bo pomladi mogoče odločiti, da se uvedba celodnevne šo- le na eni izmed celjskih osnovnih šol odloži na prihodnje šolsko leto. Ni še docela znano kdaj prične ta »odložna odločitev« veljati, vsekakor pa ne bo veljala za nazaj. Saj ne gre za pred- pis o davku. • Krst še naprej bo zagate povzročala neimenovana velika velenjska dvora- na. Nekateri jo imenujejo »večnamen- ska«, kar pa je vsaka dvorana. Zlob- neži ji pravijo »dvorana treh dolin«, kar pa geografsko ni točno. Menda bi bilo še najbolj primerno reči »Žal pre- nizka dvorana«. • Ureditev zdravstva Priprave na ključne ureditvene po- sege v organizaciji zdravstvene služ- be bodo končane že pomladi. Na po- mlad je zato tudi že pričakovati usta- novitev sestavljene (ne: komplicirane) organizacije zdravstvenih delovnih or- ganizacij, na jesen pa že lahko pri- čakujemo prve rezultate: ureditev oko- lja zdravstvenih zavodov. • Regija Pojem regije si najlažje razložimo s križanko: 1. vodoravno — išči skup- ni jezik, 1. navpično — usklajuj raz- lične interese, 2. vodoravno — zdru- žuj sredstva za skupne naložbe, 2. navpično — dogovarjaj se o skladnem razvoju na širšem prostoru itd. Da pa se pojehi regije tudi drugače razlo- žiti: vsak konj vleče na svojo stran. ^ Gospodarski tokovi Ob koncu leta v občinski skupšči- ni intenzivno razpravljati o devetme- sečnem gibanju gospodarstva — v prihodnjem devetmesečnem obdobju intenzivno molčati o gospodarstvu. Spregovoriti o gospodarstvu tudi med letom ne obeta nič dobrega: preveč hvale ali pa sanacijske programe. Sta- bilizacijo napovedovati v začetku leta, ob koncu leta nanjo pozabiti. • Semaforizacija Letos bo prišlo do nove semafo- rizacije. Za Žalcem so zdaj na vrsti še druga občinska središča. Ne bo motilo, če semaforji ne bodo postav- ljeni na križišču, saj nimajo več prvot- nega namena. Zdaj gre menda bolj zato, da bi kar najbolj uskladili raz- voj in uresničili policentrizem. Uteg- ne pa to povzročiti, da bo kdo zastal po nepotrebnem. • Hoja po glavah če zelena luč na semaforju po- meni prosto pot, rumena izpraznitev križišča in utripajoča previdno vožnjo — potem je slednja namenjena zlasti celjski kulturi, ali vsaj njenemu delu. Vozniki ne gledajo radi, če kdo vozi »postrani« ali cik-cak eksperimentira na sicer dovolj širokem cestišču. Tra-, dicije pa tudi ne moremo kar tako prelomiti — zato Celjani tokrat še né bodo hodili prek prvega nadhoda. • V znamenju Golovca Med letom govoriti o Golovcu po- meni venomer misliti na številne športne, gospodarske, kulturne, zabav- ne in vsakršne druge prireditve, skrat- ka na vizijo celjskega življenja. — Mi- sliti na Golovec pa pomeni govoriti o hitri prepočasni gradnji, ki ji ni vide- ti konca. K sreči se vsaj ena streha že vidi! • Sklepno znamenje Pri dosedanjih horoskopih smo imeli opraviti z znamenji živalskega kroga (zodiaka). Tako azijski kot ev- ropski astrologi imajo za temelj ho- roskopom znamenja živali, ki vsaka zase ima menda odločilen vpliv na značaj. Za naš horoskop pa smo vze- li le enajst znamenj različnih družbe- nih področij. Enajst zato, da bi se uresničile tiste prerokbe, ki si jih že- limo, spustili pa smo eno zato, da to leto ne bo povsem takšno kot »v zvez- dah«. 22. stran — NOVI TEDNIK St 1 — 8. januar 1976 t. 1 'anuar ^976____ NOVI TEDNIK — stran 23 VSI SMO ODGOVORNI En podpis za obe sliki: dva spomenika naše civilizacije. Zgornji posnetek je iz Jurkloštra. Kdor se je zadnje čase peljal skozi ta slikovit kraj, je imel kaj videti. Ruševine nekdanjega samostana kartuzijanov so pričele ogrožati že stanovalce, ki stanujejo ob cerkvi. Spodnji posnetek pa bodo dobro poznali Celjani. Hiša je med Zidanškovo ulico in Muzejskim trgom. Njeno »oblič- je« samo dovolj zgovorno komentira naš odnos do tega, kar imamo. Pa še sreča, da poznamo denar, se lahko vsaj nanj izgovarjamo, češ, saj ga nimamo. Doklej bomo tako deficitni v odnosu do kulturno zgodovinskih spomenikov? Foto: D. MEDVED SKOK ČEZ LU20 (20) LETI, LETI BOEING ! Zapiski Z enomesečnega potepanja po ZDA Naj za predah danes zapišem odgovor na vpra- šanje, ki mi je bilo več- krat postavljeno: kako je Ix>tovati v Ameriko? Enostavno! Vozovnica za redno li- nijo je zelo draga, tako da se je seveda bolje od- ločiti za čarter polet, ka- terega cena je približ- no tretjina vrednosti red- ne vozovnice. Tudi Ame- ričani slovenskega pore- kla priletijo k nam pravi- loma z čarterskimi avi- oni. Avion, s katerim sva z ženo potovala v ZDA, je poletel iz Beograda. V naše glavno mesto sva pri- spela s prvdm jutranjim avionom iz Ljubljane, ker so nam sporočili, da bodo opoldne poleteU iz Beo- grada v Chicago, To pa je pomenilo čakati štiri ure v neprodušno zaprti re- stavraciji beograjskega le- tališča sredi meseca juli- ja. Neznosno! Brez кИ- matskega hlajenja s šun- ko z jajci po 30 dinarjev! In toplim pivom seveda. Ob 11. uri nas je naš lju- bi JAT presenetil z novi- co, da bomo odleteli še- le ob 16. uri. Naslednja novica ob 15. uri: Polet v ZDA bo ob 19. uri. Odlete- li smo ob 21. uri. Polnih devet ur zamude, ker je pač JAT-ovo letalo prispe- lo iz Indije z zamudo. Ni- kar pa ne mislite, da se je 150 potnikom kdo op- ravičil, šele pilot Boeinga 747 je povedal, zakaj to- likšna zamuda. Po eno urnem posedanju v od- delku brezcarinske cone (ki je smešno majhen) in pitju »prašičje« dragih pi- jač smo le doživeU, da so nas spustili k letalu. Prt- ljago smo oddali že do- poldne, vendar je moral vsak potnik pred vstopom v avion pokazati svoj kos prtljage, ker sicer nezna- nega kovčka ne bi vkrcali. Varnost! Stevárdese so bile daleč od tistega, kar si pod tem nazivom predstavljamo. Ko sem eno od njih glob- lje pogledal v oči, sem bil takoj kaznovan. Na višini 10.000 metrov je vse- bina skodelice s črno ka- vo (obupnega, neponovlji- vega okusa) pristala na mojih hlačah, tako da sem na ozemlje ZDA stopil s čudovitim rjavim made- žem na svetli obleki. Po- let sam ni bil zanimiv, počutiš se pač tako kot v udobnem avtobusu na po- polnoma gladki cesti. Ker je Boeing veliko letalo, nas je le nekajkrat »po- šteno streslo«. Nekatere starejše potnike je bilo strah, vendar takšno »tre- senje« ne traja dolgo. Potnik poleg mene je bil ves prepoten in me je pogledal povsem resno, ko sem mu omenil, da ne bi bilo dobro, če odpira okno. Prileteli smo nad Severno Irsko in pristali na Chanonu. Pri poletu v ZDA mora avion pri- stati na Severnem Irskem, medtem, ko opravi pot iz Chicaga direktno brez vmesnega pristanka. Vzrok je v tem, da imajo v C^ii- cagu tako dolgo pisto, da se lahko avion preskrbi z gorivom za prekooce- anski polet, v Beogradu pa je še nimamo. Nam- reč, na kratki pisti se preobremenjen ne bi mo- gel dvigniti pravočasno. Kot sem že zapisal, je ix>let dolgočasen, ker si visoko nad oblaki, v avi- onu pa ni druge zabave, kot da se sprehodiš k pi- Piše MILAN SENIČAR lotu v kabino. Tu je vse polno instrumentov, po- sadka pa se med rednim delom pogovarja seveda o nogometu, navigator pa je reševal križanko. Dolgo- časno pa ni na rednih progah. Tako ti na po- letu s švicarsko kompani- jo prikažejo dva celove- černa filma najnovejše proizvodnje, na razpolago pa so tudi različne pijače. Na Carterju je. drugače. Kot pijačo dobiš samo ki- slo vodo in brezalkoholne pijače, ostalo pa moraš plačati_ In sicer v dinarjih — dokler si nad jugoslo- vanskim ozemljem, potem pa v markah aU dolarjih. Torej, pili nismo. Hrana (kosilo in večerja) je to- pla, to pa je tudi vse, kar lahko pohvalnega zapišem o tistih mini zrezkecih in dodatkih, ki ti jih lično serviraj o. Ne vidiš ničesar razen ogromnega morja obla- kov, nizko pod sabo. Se- veda, če je oblačno. Za- pomnil pa sem si pred- vsem dva čudovita prizo- ra. Prvi je bil, ko smo ob treh zjutraj prileteli nad Chicago. Morje, preproga luči, ki se razteza od -ob- zorja do obzorja. Never- jeten prizor, ki bi ga im.el za izmišljenega, če bi ga videl na fihnu. Samo nad v Chicagu je bil sijajen, barvno preprogo, smo ie- teh celih osem minut. Drugi prizor: oblaki so se razčistiU in globoko pod seboj smo videli Grenlan- dijo, Nepopisno. Potrebno je samo videti. Pristanek v Chicagu je bil sijajen, medtem, ko nas je v Beo- gradu pričakalo neurje z bliski in močnim dežjem. Potniki smo ob pristanku med to ujmo iz srca za- ploskali pilotu. Letališče v Chica.gu le ogromno, neverjetnih raz mer, prav takšno kot srednje veliko me.-to. Pred pristankom smo še izpolnih obvezne formu- lane z vprašanji v inglc- ščini (pod skrbnim vod- stvom mikrofona). Seve- da je obvezno vprašanje, če nosiš kakršnokoli hra- no živalske.ga ali rastliru skega izvora. Strogo pre- povedano. No, kljub te- mu sva pri mnogih videla »mesni doručak«, paštete, kruh in podobno. .Seveda je vse romalo v carinski koš. Nato so se odprla vrata in pričel sem iskati pri- meren stavek, ki ga bom izrekel, ko prvič stopim na ameriška tla. Pa ni bi- lo nič. Kot podivjana re- ka so se vsuh potniki po stopnicah in le ovratnik stevardese me je zadržal, da nisem »pristal« name- sto stopil na ozemlje ZD.I. Mnogo manj pa so bih podivjani sopotniki, ko je bilo potrebno h kon- troli potnega lista, kjer so pač deževala vprašanja v angleščini. Ker sem se prej naučil nekaj obvez- nih odgovorov, ni bilo te- žav in končno sva prišla pred debelega in prijazne- ga ameriškega carinika. Morda zato, ker sva bila prva, ali pa zato, ker sva bila še mlada (po videzu vsaj) si je mislil, ta dva že nič nimata. Na drugi strani carinske kontrole pa nas je že zapljusnila množica čakajočih, ki so prav tako kot mi preždeM na letališču devet ur. To- rej devet ur zamude in di^anajst ur poleta. Nato pa še sedem ur z avto- mobilom do Clevelanda. (.se nadaljuje) Obe sliki sta z letališči v i iiuagu, fci je eno največjih na svnu, ¡n asiane oziro- ma vzleti letalo vsako minuto. Na njem pristajajo tudi »Jumbo-jeti«. NOVI TTEDNIK - Glasilo občuiskih organizacij Socaahsučne zveze delavnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjlj Šentjur, Šmarje pn Jelšah ш 2aiec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina m oglasi: I* V. kongresa 10 - Glavna m odgovorni uredmk: Bojan Volk; tehnično urednik: Drago Medved — iledakcija: Milan Bo* Jure Krašovec, Mateja í^xlJвd. Müan Semčar Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, IVIüenko Strašek, Janez Vedetf Tone VrabJ — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, LJubljana - Elokopisov ne vračamo - Сеоза posarne^ itevilke 2 din - Celoletna naročnina 75 din. polletna 37 lin Teko« račim ,50100-601-20012 ĆGP »DELO« LJubljana relef. uredništvo 22-369 ш 23-105. mah oglasa m naročnine 22-ROf, j