IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 8
šTKV. x	MAREC 1940.	LETO XIX.
Okrožni sveti
Odbor PZ jo na svoji seji dne 12. marca sklenil, da se bodo vršili pomladanski okrožni sveti na sledeče dneve: 31. marca, 7. aprila in 14. aprila. Tem potoni pozivamo okrožne odbore, da si izberejo in določijo eno izmed zgoraj imenovanih nedelj za svoj okrožni dekanijski svet. Določijo naj tudi uro in kraj. kjer se ho ta svet vršil. Vsa društva so obvezana, da se vsaj po enem če ne po več članih tega sveta udeleže. Na vsak svet pošlje Zveza svojega zastopnika. Na tem svetu se ho razpravljalo o sledeči tvarini:
1.	Prireditve po dekanijah in društvih v letu 1940.
2.	Kako poživeti treznostno gibanje in kako preprečiti padanje rojstev?
3.	Kako je izpadla protikomunistična akcija po društvih?
4.	Dramatične predstave na naših odrih.
5.	Delo štiriletke.
(>.	Kako se vrši zbiranje prispevkov za Slovenski doin v Ljubljani? Društveni zastopniki naj pripravijo tozadevne predloge in poročila.
V	Ljubljani. 12. marca (940.
Miloš Stare, odvetnik. I. r. tajnik.
Dr. F. K. Lukman, univ. prof.. 1.
predsednik.
Pri materi
Prvi:
Zborna molitev otrok za materinski dan
Joža Vovk
Drugi:
Lep oltar smo naredili, I obe smo si izvolili. I i mogočno nam kral ju j. I i zvesto nad nami on j!
Mamica nam je zbolela iin še dolgo bo trpela, če ji ne pomagaš I i in spet zdravja vmoiš ji.
Glej. od vsepovsod odšli smo. nate pozabili niismo, I i poslušaj na« ljubo, željo nosi nam v nebo.
Zopet bomo vsi veseli, semkaj k lebi prihiteli, iu I i z zdravo mamico spet zapeli pesmico.
korakoma, slkolkoma smo šli kvišku iu ni v tem napredku zajeta le meščanska družba, ves naš narod je Obogatila prosveta, da ni prepada med ljudstvom iin izobraženstvom, kar se pri mnogih sosednih narodih še opaža. Iu posebno je treba poudariti, da je Slovenec to. kar je, postal iz samega sebe, brez podpor in opor vladajočih tujcev, celo v hudih bojih za svojo narodnost in je zato njegova narodnost kot kulturna vrednota le tem večja in njegova življenjska sila tem bolj očitna.
Vse to. Ikar smo razmišljali, je zgodovinska resnica. Poda na nekaj ne smemo pozabiti: kakor je jezik živ in se razvija, raste, tako je tudi narodna zavednost nekaj živega in potrebuje neprestano sonca ljubezni in trdega dela. Narodna zavednost ne kane nikomur kar sama od sebe v glavo in srce. Ljubezen do naroda, spoštovanje do vseli naših izročil, češčenje naših narodnih svetinj in trdno verovanje — vse to mora biti privzgojeno. Z materino hrano mora Otrok vsrkati vase voljo: Hočem živeti narodno življenje, spoštovati in ceniti dediščino svojih očetov. Povsod iu za vsako ceno. Naša zemlja in naš narod, to je naša neprecenljiva dobrina. naše posestvo. Kakor pa posestvo dober gospodar v potu svojega obraza boljša, širi, pa ga bodo kljub očetovemu trudu otroci zapravili, ako menijo: nam ni treba truda in naporov, saj je oče že naredil in pridobil. Posestvo bo zanemarjeno, bo propadalo in se zrušilo. Talko z narodom. Dedje in očetje so ustvarjali s silnimi žrtvami, sinovi naj bodo brezbrižni — narod bo poginil. Zato narodna zavednost potrebuje nege, vzgoje v domači hiši, v šoli potem pa v organizacijah. Mlad človek mora vse vedeti o svojem narodu: njegovo zgodovino, lepoto zemlje, šege. trpljenje in borbe. Iz spoznanja se mu bo rodila l jubezen, iz nje borba za ohranitev vseh teh dobrin, spoštovanje izročene dediščine in tudi pripravljenost za žrtve v dobro naroda.
Vse to pa je izraz rlesnične narodne zavednosti.
Narodna zavednost
Razt mi te vsesplošne medsebojne povezanosti človeštva, je pa še druga vse bolj tesna zveza ljudi istega rodu. iste krv i. istega jezika. I a povezanost ni zgolj gospodarska, je tudi duševna, kulturna in prav zato še posebno živa stvarnost, trdna resničnost. Ta družinska skupnost, ki ji pravimo narod, je naravna zahteva našega uma in našega srca. V svojem narodu se počutimo zares doma. a tie samo v svojem rojstnem domu. v domači vasi; ne, kamor koli pridemo na ozemlju, kjer bivajo naši bratje po krv i in duhu, povsod vemo. da nismo v tujini in med tujci. Zavedamo se, da srno doma med svojimi. Saj smo že poskusili, če potujemo po tujini čisto sami. kako se zavedamo, da smo tujci. In če nas na tujem dobi naš rojak, kako nas pozdravi, kako ves zažari od veselja. Naša beseda in naša oseba mu je prinesla zvok z domače v asi. vonj domačih travnikov in soj naših gora. O tem torej, da je narodnost naravna naša dobrina, da nam je nekaj v rojenega, z materino hrano danega, ni nobenega dvoma. In če se danes kje goje zamisli, da naj bi bilo človeštvo povezano zgolj gospodarsko. materialno, da je narodnost z vsemi sto in stoletnimi kulturnimi pridobitvami za sodobnost brez pomena, se silno motijo. Človeške narave ni mogoče preusitvariti. uprla se Ih> sama in prišli bodo do svetopisemske resnice: Človek ne živi samo od kruha ..
Poda ljudje smo že taki. da se mnogokrat najlboljših dobrin, ki jih imamo. vse premalo ali celo kar nič ne zavedamo. Smo kakor bogati otroci, ki ne vedo. kako dragoceno so oblečeni, kako v izobilju z vsem oskrbljeni. Le kar odkritosrčno si priznajmo, da je šinilo po svetovni vojski, po našem združenju v jugoslovansko državo glede narodne zavednosti prav dosti take otroške nezavednosti v nas. Očitna resnica je, da noben narod me sme obtičati na mrtvi točki. Nepirestani razvoj v gospodarstvu, v ohlliki in omiki je njegov delež. C'e bi zaimrl ta razvoj v narodu, bi začel narodi hirati
iu jo počasna smrt zanj neizogibna. Nam Slovencem ne more nihče očitati. da se nista v povojnih letih med nami gospodarstvo in kultura zelo razmahnila. Kljub prizadevanju in naporu posameznih, kljub zelo živi narodni misli v premnogih pa moramo na žalost trditi, da je vsesplošno, zlasti v širokih ljudskih in meščanskih plasteh narodna zavednost nekam preveč otopela. Če mi vsak član narodne skupnosti, od v senčil išikega profesorja do kmeta, delavca in šolskega učenca prosim jen od žive zavednosti. ka j so skupne narodne svetinje, ki jih časti, ljubi, »e zanje bori in tudi žrtvuje, če je treba, potem narod kot narod š|e ni na višku. Viljemi ni spoznanja. kaka dobrina je narodna svoboda. v njem tiči še hlapčevski duh. ki tehta in tuhta samo to, k je bi slučajno ujel navidezno boljši grižljaj kakor koli. tudi za svoje ponižanje in za prodano svobodo. Strup take miselnosti pa se nevarno zajeda v premnoga srca. Izgovor, da so časi hudi, ne drži. Na svetu so bili večkrat hudi kot pa lepi časi, a ti so zavedne narode le bistrili in krepili za še odločnejšo borbo za svoj obstanek in svoj napredek. Le pomislimo na Vodnikovo dobo in na Prešernovo. Pod tujimi oblastniki, v večnih bojih za vsako trohico slovenske svobode in omike ne omagajo. Zidajo od kamenčka do kamenčka v zvestobi do svojega naroda in žrtvujejo zanj tudi vse osebne koristi. Živa narodna zavednost nam je dala po Slomšku najstarejšo knjižno družbo Mohorjevo. Narodna zavednost raznih mož nam je priborila Slovensko Matico. Ali ni bila živa narodna zavednost, ki je skrbela, da tudi revni slov enski sinov i pridejo med izobražence? In zato je bilo toliko dobrotnikov iz vseh stanov, ki so darovali morda vse živl jenje trdo prištedeui denar za di jaške ustanove. Ali ni liila narodna zavednost, ki je zbirala v prvih slovenskih taborih na tisoče in tisoče navdušenega ljudstva, ko so bili slovenski izobraženci med tujci kar skope izjeme? Ali niso bili vsi boji za združeno Slovenijo sad narodne zavednosti? Ko bi bili ti
uspeli, gotovo bi naše narodno ozemlji' ne bilo tako skrčeno kot je danes. Ali niso bile mnoge žrtve in tudi lepi uspehi Ciril in Metodove družbe, Slovenske straže izraz narodne zavednosti? I)a, tudi kmečki boj zoper izletnike potujčevalnega društva je imel korenine v narodni zavednosti preprostega 1 j udstva.
In danes? Priznam, da bi bila huda krivica, če bi trdil, da v Slovencih narodne zavednosti ni. Toda resnica pa je, da jih je mnogo, ki jih je življenje v narodni državi zazibalo v mirni sen, češ sedaj imamo že vse. Ni res! Razvoj naroda zahteva neprestanega dela in žrtev. Zato bi moral biti danes prežet že vsak otrok z gorečo narodno zavednostjo. Šolski otroci sosednih naših narodov so nam lahko za zgled. Otroku se mora vzbuditi že v domači hiši in še bolj urejeno v šoli ljubezen in spoštovanje do vsega, kar je pristno naše: do lepote mašili krajev. do lepe preprostosti slovenske hiše, do vsakega dela na polju in obrti, do lepote jezika, do modrosti naših pregovorov, do starih in novih umetnin, do umetnih obrtnih izdelkov. naj je to kolovrat z odlično pres-lico, naj je skrinja, peča ali avba, naj je narodna pesem, vse je izraz slovenske duše. vse dih našega naroda. Otrok in ljudstvo je seveda tako, da rado vse posnema. Od vsepovsod navlečejo ljudje v naše življenje tuje vzorce. Narod naj si le osvoji, kar je koristnega, toda nikar na j ne potepta svojega. Le okoristimo se s svetovnimi pridobitvami, toda te ne sinejo biti za to, da iizmaličijo pristno lice naših kra jev in zabrišejo obličje naše slovenske duše. Kjer Se to dogaja, tam nujno gine narodna zavednost.
Narodna izavednost pa raste iz ljubezni do naroda. Vsaka ljubezen pa zahteva žrtev. In zato ne sme biti izraz narodne zavednosti samo nekak razumski pouk. treba je tudi za svoj narod žrtvovati. Na splošno Slovenci, ker smo majhen narod, plačujemo nenavadno visok prostovoljni kulturni davek: za knjige, za časopise, za društvene domove itd. Že kar ni uboge vdove, ki ne bi prispevala svojega

1 <>-4-0
vinarja v ta nainien. Toda, še so pomanjkljivosti. ki si jih moramo priznati. Ni pri nas silnih bogatinov, leda mnogo pa je vendarle imovitih ljudi, ki se premalo zavedajo svoje narodne dolžnosti. Mnogi teh rsc kupujejo kdovekaj knjig. »Me ne zanima. nimam kani z njimi.« Tak je izgovor. Ne drži. Kdor zmore«, kupi dobro, lepo knjigo! Če je nočeš zase, daruj jo ubogemu dijaku, šolski ali društveni knjižnici in zlasti še našim bratom izseljencem. Kako prosijo ti reveži za knjige! Taka podpora so narodne žrtve, naložene na dobre obresti. Podobno je s slikami. Danes imamo že mnogo odličnih mojstrov. Kako naj žive, če ni .kupcev za njih dela! Revež si ne more kupiti izvirnega dela. Le škoda, da so naše slike na steklo pregnali iz naših hiš malo-v redni tiski na papir. Naj rajši preže 110, kjer jih še niso. iz naših imo-vitih domov malovrediie tuje barvo-
tiske res izvirna slovenska dola. Tudi to je treba ugotoviti, da bi se spodobilo. da dcibi denar in vse tiskovine tudi slovenske napise. Prav tako bi ne smela v našo šolo nobena knjiga, ki nas ali prezira, ali naše narodne zadeve tako obravnava, da je za nas kritično in sramotno. Če bi bil ves narod prešinjen z živo narodno zavednostjo. bi bilo vse to že davno urejeno. \ si vemo, da med nami ni l judi, ki bi mogli darovati ali v oporokah nakloniti v narodne kulturne namene: za vseučilišče, za Narodno galerijo, za Akademijo znanosti itd.. — kar težke milijone. Poda dejstvo, da se jih skoraj nihče ne spomni, je znak. da se ne zavedamo dovolj svoje narodne dolžnosti, ki izvira iz resnične narodne zavednosti.
Naj te bežne misli zadostujejo o nujnosti žrtev, ki bodo nam in tujcu vedno priča, da je narodna zavednost v nas zares živa. (Dalje prihodnjič.)
Ples in prosvetna društva
škofijski ordinariat v Ljubljani je Prosvetni zvezi sporočil, da so nekatera društva, ki so včlanjena pri P/ v letošnjem predpustu priredila zabavo s plesom. Odbor PZ je razpravljal o teli primerih na 15. seji dne 20. februarja 194-0. Odbor je ponovno sklonil, da je načelno stališče PZ in včlanjenih prosvetnih društev, da so plesno veselice v katoliških prosvetnih društvih prepovedane in jih zato nihče ne more dovoliti. Nekatera dru-
štva smatrajo kot manjše zlo. če so ples vrši pod nadzorstvom in v krogu članstva in članic. Odbor PZ tudi v takem slučaju vztraja pri svojem sklepu, da prosvetna društva pod svojim naslovom tudi v tih primerih ne smejo dovoliti plesa. S tem je menila dovolj jasno povedano naše stališče. Zato bo v bodoče Zveza zahtevala, da se to stališče tudi upošteva pri. včlanjenih društvih.
Prosvetni večeri
Kakor druga leta je tudi letos IV za jesensko-ziir.slko sezono 1979/40 priredila v frančiškanski dvorani v Ljubljani 17 prosvetnih večerov, katerih se je udeležilo okrog 4000 oseb. \ e-čeri so bili sledeči din so postavljeni v red, kakor je znašal obisk. Največjega obiska je bilo deležno predavanje o Finski, nad 600 oseb. Nato .predavanje: Slovenci pri Sv. očetu. Iz mojega nahrbtnika, Naš kmet, njegov jezik in država, Matija Major Ziljski,
Plečnikovo delo za Ljubljano, Svetovna razstava v Nevv ^ orku. Slovenci na jugu naše države. Ob 400 letnici Sv. gore. Kongres Kristusa Kralja, Ženski samostani. .Naroda rast in zdravje družin. Kmečki upori. Slovenske pravne starine. Srednjeveški cehi, Slovenska žena v luči zgodov ine, Lega slovenskega ozemlja in njen pomoti za Evropo. Pri najbolj obiskanem predavanju je prišlo v blagajno 1052 din. Pri najslabšem obisku pa 66
(lin. IV. /.r 15. leto^prireja la predavanja. ki so društvom po deželi na razpolago. Prav je. da (udi društva pripravijo že na jesen delovni program, lako za dramatične predstave, fantovske sestanke. Meistanke dekl. krožka, kakor ludi program prosvetnih večerov. /a vzgled navajamo program, kakršnega si je zastavilo in tudi izpeljalo Prosvetno društvo v Celju: I. kongres Kristusa kralja v Ljub-
ljani. 2. Svetovna razstava v Nevv V 01 ku. Družinski v ečer članov . 4. Naroda rast in zdravje družin. 5. Iz mojega nahrbtnika. (>. Drugi družinski večer članov. 7. Sredn jeveški ceh i med Slovenci. 8. Ženski samostani na Slovenskem. 9. kmečki upori. 10. Slovenci pri sv. Očetu Piju XII. U. Tretji družinski večer članov. 12. Materinska proslava.
Ljudski oder
v. z.
Mrtvaški plos (Lippl, A. Sovre) Že slovenska narodna pciscin pripoveduje, da so lj,udje verovali, da pomoči ob uiri duhov mrliči na pokopališčih vstajajo iz grobov in da plešejo. Večkrat se je zgodilo, da so v I les povabili tudi žive. Taka snov j.' gotovo dramatsko zelo hvaležna, ker si stojita tukaj nasproti življenje in smrt. Gospod Bog pošlje poslanko smrt na svet, da pokosi vsakogar, ki bi ji prišel nasproti. \ tej pesnitvi se smrt sreča z oskrbnikom, ki hoče živeti. a ga smrt požanje. Nato sreča smrt berača. IVdosrčna trgovka je tretja žrtev, ki gre v cerkev, a med potjo zmerja berača. Ona misli, da je tudi smrt beračica. Zalo s prezirali jem gloda nanjo, naenkrat spozna, da je smrt. in da bo treba umreti, zato kliče svoj denar na pomoč, da bi jo la rešil smrti. Prav vojaško je srečanje smrti z vojakom na straži. Hraber vojak se spusti v boj z njo. pa ji podleže. Nadvse lepa je podoba, ko mati z otrokom sreča smrt. Dolga pot od doma do zdravnika jo je utrudila, zato počiva in tedaj ji smrt ponudi, da bi pomagala otroku. Mati vsa vesela, da bo otrok rešen bolezni, izroči otroka. Y trenutku pa spozna, da je otrok mrtev, red a j se zave mati. da je to laži-zdravnik. zato jo prevzame divja jeza, končno se umiri in v ljubezni do otroka hiti za njo. dokler tudi sama ne pade v naročje smrti. Pretresljiv je prizor, ko se srečata smrt in dekle, ki hiti na ples s svojim fantom. Zaplesala sta posledmjič mrtvaški ples. Tudi cesarju ne prizanese.
ko človek čila to kn jigo, ga nekateri prizori naravnost pretrese jo. Zato'bo imela igra na naših odrih gotovo vol kanski uspeli, ko bo slehernemu klicala v spomin, da bo treba umreti. Beseda prevajalca je čudovito lepa. močna in se omenjenim prizorom prav lepo prilega. Za postni čas in za ad-veotno dobo ne moremo društvom priporočali boljše igre od Mrvaškega plesa. Dobi se v Prosvetni zvezi ali pri založnici Mohorjevi družbi v Ce-I ju.
Dramatični tečaj
Prosvetna zveza je na svoji skupni seji v Celju razpravljala med drugim tudi o udejstvovanju članov na odru. Obe zvezi sta razpravljali, kako bi organizirali daljše dramatične tečaje, ker je kader starejših igralcev že izumrl, mlajši pa se nikakor ne morejo utopiti v dobro igranje brez. predhodne odrske izobrazbe. Da bi Zveza pridobila dobrih režiserjev, je priredila v nedeljo 5. marca v Mari-janišču režiserski tečaj za abihirionte in abiturientinje ljubljanskega učiteljišča. I ečaja so je udeležilo okrog 50 dijakov in dijakinj, to je bodočih učiteljev in učiteljic. Prav ti nujno potrebujejo pri svojem delu na deželi vsaj poglavitnih pojmov o igranju. Načelno predavanje o poglobitvi igranja je podal ravnatelj Marijan i-šča dr. Pogačnik, (ločim je vodil tečaj operni režiser gospod Ciril Debevec. S tem tečajem so bili udeleženci zelo zadovoljni. V kratkem stedi za iste niaskcrski in organizatorični tečaj.
Knjižnica
Lipniški grad pri Radovljici
/godov i n.sik a povest iz 14. in 15. stoletja. 19~9. Radovljica. — Pisatelj Lavtižar je fenomen. Ni ga 'bilo med našimi literati, in gotovo je tudi med drugorodnimi izreden človek, ki ibi bil pisal v svojem 88. letu še sočne povesti in izdajal knjige. Saj se navaden človek pri tej starosti komaj še čitljivo podpiše, ne pa, da bi imel opravka še s pisalnimi potrebščinami, korekturni-mi polarni in tiskarnami. Toda Lav-tižar jo po svojem telesnem zdravju in duševni čilosti izreden tnož. Bo že res, kar o sebi pove: »Bolj ko sem star, bol j se čutim svežega.«
/daj je izšla njegova zgodovinska povest »Lipniški grad pri Radovljici«, nad katero je visel prošlo poletje. Snov je vzeta iz dobe zadnjih Orten-buržanov, ki so bili lastniki domala vso. zemlje od Planice dol do Sore. Njih rodni dom jo bil Lipniški grad pri Radovljici, danes razvalina. Dogodki. ki so ise odražali v 14. in deloma v 15. stoletju v našem ožjem svetu ali bili z Lip,niškim gradom kakor koli v dotiki ali stiku, so dali Lavtižar ju snov za to zgodovinsko pov est.
Ni v nji prelestnih naravnih opisov ali globokoumnih orisov značajev, tudi no pretresljivih zapletov in prizorov: vse zgodbo vanje teče tako neprisiljeno in pristno domače, kakor pripoveduje ded za pečjo otrokom o preteklosti, da te naveže knjiga s prvo stranjo in le obdrži v pozornosti do zadnje — ko bi tudi bralec ne imel več smisla za zgodovinski okvir povesti. Pa je prav ta okvir knjigi namen, da osvetli s preprosto pripovedjo ljudsko razmere tedanjega časa in posebe radovljiškega okoliša. Kako malo ve naš narod o svoji davni preteklosti! Temu je hotel odipomoči pisatelj Lavtižar tudi s to knjigo, kakor sam pove na koncu povesti: \ eč-krat slišimo trditev, da jo neznana in temna naša zgodovina... lomna je talko dolgo, dokler je ne razsvetlimo s preiskovan jem. Preba je vprašati ipo starih listinah: citati, kaj poročajo
pisatelji o naših pradedih: pregledovati zgradbe starih cerkva in slikali po grobljah gradov. Potem bo izginila tema in prišlo bo dosti svetlobe v slovensko preteklost, iz katere borno •poznali, kako slavno zgodovino ima naš narod.
Knjiga Lipniški grad torej ni samo zabavno, ampak tudi poučno bo-rivo. gotiko priporočljivo inteligeniu kot preprostemu bralcu. Založilo je knjigo radovljiško Prosvetno društvo in s tem pokazalo hvalevreden smisel za ljudsko izobrazbo, knjigo k rase štiri lepe slike na finem papirju: Radovljica — dekanijska cerkev. Radovljica /. Lipniškim gradom v času 1. V.'Valvazorja (1541 —1695). Lipniški grad pri Radovljici — razvalino. Radovljiška graščina — prenovljena I9"9. Cena lepo vezanemu izvodu je T0 din.
Otvoritev prenovljene knjižnice v
Sv. Juriju ob juž. žel. Odbor Prosvetnega društva je posvetil lotos posebno pažnjo svoji knjižnici. Poslužil so je popusta, ki so ga nudile zadnje mesece naše knjigarne in dokupil vse one lope knjige, ki jih dobra podeželska knjižnica mora imeti. I ako je izdal za 49 knjig 1555 din, brez vštetih leposlovnih in prosvetnih revij. Knjižničar pa je samostojno uredil mladinsko in nabožno knjižnico ter reorganiziral poslovanje. Danes in odslej vsako nedeljo je knjižnica odprta od 8 do 10 in se vsem priporoča.
Slovenci in Jugoslavija, mala knjižica 76 strani, ki jo jo spisal dr. Jože Jeraj. naj služi za ljudsko držav l janko vzgojo. Na poljuden in jasen način obravnava vsa težka in veleresna vprašanja, ki danes s skrbjo navdajajo vsakega Slovenca in vsakega jugoslovanskega državljana. Četudi vemo za svoje državl janske dolžnosti, se pa morda ne zavedamo dovolj, da posebno nam Slovencem naš izreden položaj in naša narodna bodočnost nalagata v sedanjem težkem času še posebno skrb za to. da bo v nas prava, živa državljanska zavest!
knjižica naj priSe v roko vsakemu Slovencu! Cena ji je določena na 2 din. da si jo lahko vsak oskrbi. Društva pa, ki ima jo dolžnost, da posebno še svoje članstvo vzgojijo za značajne
Društveni
Domžale, katoliško prosvetno društvo v Domžalah je imelo 21. januarja svoj redni občni zbor. Franc Ber-liilk. predsednik društva, je poročal o delovan ju društva v preteklem letu. Iz v seli poroči 11 je razvidno, da je društvo zelo delavno. Vršilo se je več predavanj s skioptičnimi slikami. Na občnem zboru se ji* tudi govorilo o preureditvi knjižnice. Zadnje čase .jc bila knjižnica bolj zanemarjena oz. se ni izposo jevalo toliko knjig, kakor prejšnja leta. Zato upamo, da bo knjižnica sedaj, ko jo je prevzel kaplan Stojan Novak, zopet začela delovati. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. — \ nedel jo 4. II. sta fantovski odsek in dekliški krožek priredila v društvenem domu l\. telovadno akademijo združeno z družabnim večerom, ki je nad vse lepo uspela. Že eno uro pred pričetikom akademije so začeli prihajati gostje, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Akademijo je otvoril predsednik F() brat Ravnikar Franc, ki je v svojem govoru orisal delovanje FO v preteklem letu. Zatem je domžalska godba zaigrala državno himno, kaiteri se je pridružila vsa dvorana. Nato so sledile točke po sporedu. Na jlepše iso izvajali vaje inaraščajiniki pod vodstvom brata Ahčina Franca ter so bili deležni zaslužnega aplavza. Tudi gojenke in mladenke so s svojimi lepimi vajami osvojile srca vseh gledalcev. Ena izmed zelo lepih točk pa je bilo ziljsko rajanje, gledalcem se je ta točka tako dopadla, da so jo morale članice ponoviti. Na akademiji je nastopila tudi telovadna tekmovalna vrsta. Skupinska slika pa je bila zadn ja točka akademije. Po akademiji je bil 'družabni večer. Naši igralci so nam pa postregli še z nekaj burkicanii. Bog živi!
iu močne državljane, pa pri odvzemu večjega števila dobijo poseben popust.
Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
obzornik
Mengeš. Prosvetno društvo je priredilo sk i optično predavanje: kraji kristusovoga trpljenja. Jeruzalem je za katoličana mesto najsvetejših sponi i nov. \ mesto kristusove smrti se vsipl jejo vedno nove trume romarjev in vsak prinese v sveto mesto s seboj to želijo, da bi stopal po isti poti. po kaiteri je naš Gospod hodil od zadnje večerje pa do kal vari je. In po teh stopinjah nas je vodil 18. februarja vseuč. profesor g. dr. Andrej Snoj v skiopličneni predavanju. Te svete kraje je sam večkrat obhodil in jih raziskava!, kar je povečalo zanimivost predavanja. — Prava verska zavest in junaštvo se zrcali v vernikih srednjega veka. ko so brez pravih prevoznih sredstev in brez urejenih prometnih zvez, odhajali v Sveto deželo, da bi jo iztrgali izpod oblasti divjih tuo-hamedancev, ki so z ognjleni in utečeni uničevali in skruuili svetišča in svete kraje in tudi pretili, da preplavijo Evropo z mohamodansko vero. Ob času križarskih vojska je bilo lo. In v lo zgodovinsko dobo nais je vpeljal zgodovinski film: »križarske vojske«, katerega ismo videli 3. marca v prosvetni dvorani.
Groblje. Na prijazno povabilo bratskih prosvetnih društev na Homcu in na Selili pri Kamniku so uprizorili naši igralci dramo »krvava Španija« tudi v teh dveh krajih, in sicer na Honicu v nedeljo 23. februarja, na Selili pči naslednjo nedeljo 3. marca. \ obeh krajih sta bili dvorani prosvetnega doma popolnoma zasedeni, kar kaže, da ta igra povsod vzbuja zanimanje zaradi svoje aktualnosti. Igralci so se kot drugod tudi tu potrudili, da je igra napravila čim večji vtis na ljudi. Obema bratskima društvoma se lepo zahvalimo za priiaz-
nost. posebno še gostoljubnega g.župniku na Se lih. Ob zaključku teh gostovanj smemo dati našim igralcem tudi malo priznanja za njihovo požrtvovalnost. Od (). januarja do zdaj so nastopili s »Krvavo Španijo« na sedmih 'različnih krajih. Žrtvovati so morali skoro vse nedel je. Poleg tega so morali hoditi v item ostrem mrazu, večkrat peš in še obloženi s prtl jago. Kljub temu so to z veseljem storili, ker so hoteli čim več ljudem pokazati to lepo dramo in z njo tudi od svoje strani nekoliko pomagati v boju proti komunizmu, kar je dolžnost vsakega zavednega katoličana. Želimo, da bi se tudi za naprej zavzemali za take idealne namene. Prav talko ipa želimo, da bi tudi druga prosvetna društva storila čim več, da se čim temel jiteje odstrani ta največja nevarnost za krščanstvo.
Slomškovo prosvetno društvo v Zagrebu. Lep uspeh je doživel v nedeljo 3. t. m. dramatični odsek Slomškovega prosvetnega društva z uprizoritvijo drame »Žrtev s,povedne molčečnosti«. Vsi igralci kot tudi režiser g. Tone Pernic" so vložili v igro. ki je zapustila pri gledalcih najboljši vtis. vse svoje moči. znanje in sposobnosti ter zaslužijo za svoj trud pohvalo in priznanje. Tudi Slovensko prosvetno društvo v Kustosi j i se je otreslo mrtvila in se prebudilo iz dolgega spanja z uprizoritvijo komedije »Španska muha«, ki je prav dobro uspela. Obisk igre je pokazal in dokazal, da je tudi med Slovenci v Kustosi j i veliko zanimanje za slovenske kulturne prireditve ter zato želimo Slovenskemu prosvetnemu društvu v Kustošiji, da bi vztrajno nadaljevalo započelto delo in nas kaj kmalu zopet razveselilo s kako lepo prireditvijo. — V nedeljo 7. aprila 1940 bo zaključilo Slomškovo prosvetno društvo letošnjo igralno sezono z Voinbergarjevo komedijo »Voda«, ki jo bo uprizorilo v Jero-minški dvorani ob pol 4 popoldne. Ker bo to zadnja igra v letošnji sezoni, ste vsi ljubitelji resničnih dogodivščin in smeha še prav posebno vabljeni.
Šmartno pod Šmarno goro. Od
15. novembra lanskega leta je bil pri nas gospodinjski tečaj, ki bo v nedeljo 25. t. m. zaključen z gospodinjsko razstavo, leča j obiskuje 16 deklet, ki z veliko vnemo slede teoretičnemu in praktičnemu pouku, tla se bo vsaka. ko pride čas znala uveljaviti kot dobra, skrbna in razumna gospodinja, žena in mati. Z razstavo pa nam bodo dekleta pokazala nekaj skrivnosti iz kuharske umetnosti, v šivalnem oddelku pa perilo, krpanje, maščuje, ročna dela itd. Razstava bo v društveni dvorani in bo odprta od 7 zjutraj do 16. Vsi. ki se zanimate za gospodinjsko izobrazbo naših deklet, (tiščite razstavo v Šmartnem pod Šmarno goro.
Cerklje pri Kranju. Križarske vojske« je bil naslov filmu, ki so ga predvajali v nedeljo 25. februarja v Ljudskem domu. Čisti dobiček je šel za »Slovanski dom v Ljubljani in znaša 1000 din.
Dobrepolje. Pri nas imamo sedaj razne tečaje: gospodinjski tečaj za dekleta, kmetijsko-nadaljevalni tečaj za može in fante in tečaj za obrtne vajence. Gospodinjski tečaj vodita ga. Zalclkarjeva in gdč. Briški. Dekleta se z veliko marljivostjo in veseljem tečaja udeležujejo. — Kmetijskega tečaja se je izprva udeleževalo veliko število mož in fantov, toda mraz in slabil pot jih mnoge zadržuje, da ne morejo redno prihajati k predavanjem. Ker se vreme zboljšava. upamo, da se bodo .'pet vsi prav pridno udeleževali. Predavanja so zelo zanimiva in za kmete koristna. Zelo pirav je, da se v rši tudi obrtmi tečaj, ker ima naša dolina v eliko obrtniških vajencev. Čas zahteva, da tudi obrtniki napredujejo, brez pouka pa ni napredka. — Pasijon: \ Dobrepoljah imamo Jakličev doni. v katerem je velika dvorana za 1000 ljudii. Oder je zelo obširen, tako da lahko nastopajo večje igralske skuipine. Z.ato smo se odločili, da letos priredim«) znano pasionsko igro »Ob času obiskan ja«. Nastopilo bo 80 igralcev . Igrali i bomo
na cvetno nedeljo, na praznik sv. Jožefa. veliki četrtek Zvečer in velikonočni ponedeljek. Ker čujemo, da je za to igro o trpljenju Kristusovem zanimanje zelo veliko, zato ibomo na željo mnogih štirikrat igrali. — Vabimo vse od blizu in daleč, da pridete gledat to krasno igro.
Slovenji Gradec. Prosvetno društvo je letos postalo res agilno. V svoj program si je stavilo ciklms predavanj. Na predzadnjem sestanku v sredo, 14. t. m. je predaval g. dr. Peter Len-če. sekundarij bolnišnice, o raku. Minulo sredo zvečer je predaval upravnik bolnišnice in'predsednik društva g. dr. Lojze Simon it i: »Ob bregovih Soče«. Poslušalci, katerih je pri vsakem predavanju vedno več in več, so predavatelja za njegova res lepa izvajanja večkrat nagradili s ploskanjem. Prihodnjo sredo bo predaval nieščansko-šolski učitelj g. žiželk Alojz o življenju v vsemirju. Dne 6. marca pa bo imel predavanje g. prof. Baš iz Maribora: o vlogi Slovencev v zgodovini i.
Tomišelj. Katoliško prosvetno društvo »Podkrim« v Tomišlju je uprizorilo na cvetno nedeljo 17. marca ob 3 popoldne dramo /I urški križ«.
Brezovica pri Ljubljani. Na cvetno nedeljo so priredili v Katoliškem domu ob 3 popoldne iu db pol 8 zvečer lepo igro »Krvava Španija«. Zanimivo pri tej igri je to, da so jo uprizorili sami dijaki.
Ig. Prosvetno društvo na Igu jo uprizorilo na cvetno nedeljo popoldne ob 3 igro »Podrti križ«. Igra je znana, doživela ji' lop uspeh že na mnogih odrih.
Vače pri Litiji. Fantovski odsek priredi na belo nedeljo igro »Izpod Golice«. Že vnaprej vabimo! — Tudi mladci se pripravljajo na svojo akademijo.
Vrhnika. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na V rbniki je uprizorilo na praznik sv. Jožefa ob 8 zvečer v Rokodelskem domu igro »Utopljenca«.
Smlednik. Naša deklelta so priredila v nedeljo 10. marca ob 3 popoldne »Materinski dan«. Na sporedu je bila deklamaci ja in otroški prizor ter igra »Izgubljeni raj«. — Na praznik sv. Jožefa sta priredila FO in l)K telovadno akademijo. — Na belo nedeljo se začne pri nas sv. misijon. Župnija se nanj že lepo pripravlja.
Anibrus. Na dan sv. Jožefa. 19. marca, smo ob zvočnih filmih »Mladinski tabor« (1. in 11. del) v Ljubljani obujali spomine na prelepe minule dni slovenske mladine. Obenem je bil predvajan film »Evharističmi kongres« in pogreb pok. nadškofa Jegliča. Predstave so bile po deseti maši in db 3 popoldne v dvorani Gasilskega doma.
Vinica. Občni zbor Prosvetnega društva na Vinici je bil 31. decembra 1939 v gostilni Berlkopec na Vinici. Dnevni red je obsegal naslednje točke: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Govor dijaka Šuteja Jožeta o ljubezni do domovine, vere in države. 3. Poročila odbornikov. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. I ajmica Cestnik Barbara je prečitala zapisnik zadnjega občnega zbora, ki so ga soglasno in brez ugovora odobrili. Nato je govoril dijak Jože Šu-tej o ljubezni do slovenske domovine, do slovenske pesmi, do naše vere in do državljanske zavednosti. Poročila so podali: Predsednik Berlkopec Slavo je poročal o dosedanjem delu društva in pozival člane naj bolj agilno delujejo pri društvu. Župnik Miklav-čič Anton je poročal o blagajniškem stanju društva. Po njegovem poročilu ima društvo 17.000 din naloženih v hranilnici za zgradbo društvenega doma. Tajniško poročilo je podala tajnica Barbara Cestnik. V novi društveni odbor so bili izvoljeni: predsednik Berlkopec Slavo, podpredsednik Trampus Jurij, tajnik Bahor Nina. blagajnik K ar in Anton, gospodar Kdnig Ivan, knjižničar Ostro nič Rudolf. Revizorja sta: Starešini« Franc in Belic Jože. Za treznostno delo: Barbara Cestnik. Za narodno obrambno delo: Bahor Jože. Duhovni vodja: Mi-klavčič Anton, župnik, članarina se
je določilu na 12 din letno. C lani se pozivajo, da prisostvujejo društvenim sestankom. Redni sestanki bodo vsako prvo nedeljo v mesecu. Govorilo se je o zgradbi prepotrobnega društvenega doma. Člani se pozivajo naj pomagajo s svojim delom, da bi ceneje prišli do novega doma.
št. Vid pri Lukoviei. Mnogo novega se je v preteklem letu pri nas zgodilo. Najvažnejše je pač to, da smo spravili naš Prosvetni dom pod streho. Vsa čast našim pridnim zidarjem, ki so velilko stavbo sezidali popolnoma zastonj, in sicer še spomladi pred zi-
darsko sezono. Čez polet je se je nova stavba dobro presušila. Mislili smo na jesen nadaljevati z delom, pa je nesrečna vojska vse zmešala. Imeli smo ravno na dan mobilizacije, na angelsko nedeljo prosvetno prireditev, ki je kljub nenavadnim okoliščinam prinesla moralni in materialni dobiček. Prav zdaj se snuje Prosvetno drt ištvo. ki bo nadaljevanje doma takoj vzelo v roke. Čez zimo bomo iz-gotovili mizarska dela. v zgodnji spomladi pa še zidarska. I ako upamo, da bo maja Dom že za vse uporabljiv. Saj na to naša mladina že nestrpno čaka.
Društva, ki so plačala članarino v januarju in februarju 1940.
Okrožje Ljubljana-okolica:
Kat.prosvetno društvo Jožica.
Dekanija Cerknica:
Prosvetno društvo Stari trg pri Rakeku.
Dekanija Kamnik:
I )ruštv o »Kamnik«. Kat. prosvetno društvo Selil. Prosvetno društvo Punjice. Slovensko kal. izobraževalno društvo Vodice nad Ljubljano.
Dekanija Kranj:
Kat. prosvetno društvo Cerklje. Kat. prosvetno društvo Voklo.
Dekanija Novo mesto: Kai. prosvetno društvo V avta v as.
Dekanija Radovljica:
Prosvetno društvo Breznica.
Dekanija Ribnica
Kat. prosvetno društvo škocijan pri I u r jak u.
Dekanija Škofja Loka: Kat. prosvetno društvo Lučine.
Dekanija \ rlinika:
Kat. prosvetno društvo Ilotedršica. Kat. prosvetno društvo Gor. Logatec.
Prosvetno društvo Rov te nad Logatcem.
Vsebina: Okrožni sveti. — Joža Vovk: Pri materi. — F. S. Finžgar: Naš kmet, njegov jezik, narodnost in država. — Ples in prosvetna društva. — Prosvetni večeri. — V. Z.: Ljudski oder.— Knjižnica. — Društveni obzornik.