Štev. 10.
Cena ednoga drobca 30 fil.
7. Marc. 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Hčeré sv. Ferenca v Žižkih.
Šolske sestre so prevzele šolo katoličansko v Žižkih, v fari Črensovskoj. Te redovnice so tretjerednice, hčeri sv. Frančiška ali Ferenca. Njegov düh je prišeo tak v to šolo, njegov čisti düh, njegov ljübeči düh.
Pozdravljamo je v Prekmurji. One so prve redovnice štere do deco včile v našem kraji. Seme so postale, štero mora sad roditi. I znate, kakši sad njim mi želemo? Najobilnejšega, stoteroga. Dreva naj bodo, štero na celo Prekmurje raztégne svoje vrhove, svoje vejke! Rože naj bodo, šterih düh naj napuni Dolensko, Goričko    i Ravensko,  šterih
lepota naj vleče k sebi male i velike da se spuni goreča želja njihovoga velikoga nastavitela. „Moj Bog i vse moje“. Pa nekaj naj še bodo! Žitnica slovenskoga düha, šteri bo nasito vse Prekmurce. Od njih naj se včijo ti ljübiti, poštüvati svoj materni jezik, svoj narod, svojo domovino.
Kda častite sestre z veselim srcom pozdravljamo na prekmurskih tleh stemi uspeh, želemo spuniti svojo dužnost, dužnost zahvale. Iz dna srca se zahvalimo Črensovskomi g. plivanoši, Čačič Jožefi, predsedniki šolskoga stolca, v Žižkih, ki je z Žižkovskov ob-činov sproso sestre za šolo V najvekše veselje njemi naj bodo i v povzdigo verskoga življenje cele fare, skromne hčeri velikoga sv. Frančiška.
Zahvalimo se višjemi i okrajnomi šolskami sveti za sprejem i slavnoj drüžbi šolskih sester, da nam je dale svoje hčeré na' prosto žižkovsko šolo.
V faro sv. Križa so prišle
častite sestre, ta zavest naj njim da moč na križnoj poti njihovoga pozvanja. A ta njim bodi tüdi v tolažbo: v križi je naima zveličanje. Tolaži naj je tüdi dejstvo, da so nej med tüjince prišle, nego med brate i sestre. Sedemsto sester i bratov iz tretjega reda je veselo i radostno pozdravlja v črensovskoj fari: Edni smo zvami, ne bojte se! Pozdravljene v Prekmurji!
Sprejem šolskih sestér v Žižkih.
Dneva 24. meseca februara se je sunce smejalo do! na zemljo. Pa smejao se je tak žmajno, da so ptičice začele čevketati" po pasekah, rožice so pa glavi porinole iz pod zemeljske . blazine vö.. i zvedo vole, zakaj se sunce tak sladko sméjé. Dečica žižkovska njim je ovadila Skrivnost. Pred seri emstoleti je živo eden jako jako sveti Človek, — sveti Ferenc njemi je biki imé —šteri je tak rad meo sunce, pa mesec, pa ptice pa vsako stvarico, ka je vse za svoje brate i sestre zvao. Tak si je naime premišlavao, ka je , vse edna roka, roka božja naredila, vsi smo si bratja zato. Tak je te pravo kovrani; bratec moj kovran, i' rožici sestrica moja! Pa dober Bog njemi je za to ljübezen do narave dao posebno moč nad njov: bogale so ga stvarce kak svojega najbolšega očo, ptice so njemi na glavo cedale i prepevale, rožice glavce nagibalo če je mirnoj njih šo, še divjáčine se mirno i krotko voščila kre-nfega.
Dnes, tak je pravila nadale roži-catn i ptičicam žižkovska dečica, — so hčeri toga vašega prijatel i očo prišle nas včit i k Jezuši vodit. Tomi se sunce smejé. I kda so to ptice i rože slišile, so še veselejše gratale — od veselja so se gibale, z vetričkom igrale ptice spevale, letale, rože di-šele ... Med tem so prišle tri sestre .v Črensovce na farov, žižkovska dečica se je pa zdignola i Šla z venček i lepo opletena z dugov procesijov z lepim obnašonjom po njé...
Tü so tri deklice najprle pozdravim sestre i vsakoj ponüdile en
šopek cvetne. V pozdravi so jih prosile, naj njim ne zamerilo Če je za sestre zové dečica kak drügi, kak matere svoje de je Ijübila, zato kaso One naime tiste matere, štere so dečico k Jezusi prinesle, po njih je bo On blagoslovo.
Precesija se je zdignola zdaj v cerkev. Tü je dečica s č. sestrami en čas bogamolit; zatém so dobili vsi od g. pleb. Čačiča blagoslov i ov precesij šli v Žižke. Sprevodili so sem Č. sestre tüdi g plebanoš i urednik naših Novin, Kralj Stefan, župan, ki se je teliko trüdio- za lepi sprejem, Žižek Martin oskrbnik šolskoga stolca, Stanko Mihal i veliko število občinstva, posebno mladine.
V šolo pridoč je slavolok pozdravo sestre z napisom: Bog vas živi med nami. V šoli je g. pleb. Čačič pozdravo sestre, njim želo uspehe, je proso njihovo potrpljivost í naglašüvao, naj predvsem včijo v našoj domačoj reči i sé njim ponüdo da njim bo v vsakoj .potrebi na pomoč. Potem njim je zročo šolo, opomeno deco, naj bogajo sestre, ta je pa trumoma romala pred č. sestre, naj je spozna,. Stere je tCèk Želno čakala.
Hvala celoj občini, ka je tak Iepo sprejela sestre, ka je dobrovoljno dala milodare v prvoj sili njim na pomoč Nadaljšnjoj dobrovoljnost! veščanov zročimo č. sestre, posebno, sosedom i je oprosimo, naj bodo sestram tak naklonjeni, kak so hvale vredno bili bivšem! g. vučiteli.
Vučitelica je sesti a Pavel Ladislava, Prekmurska, rojena na Cankovi ; ročne delo bo včila sestra Petronila Kegel^/ojena pri Sv. Križi i gospodárstvo pá bo vodila Rudolfma Domajnko, rojena pri Kapeli. Vse tri so z naših bližnjih krajov doma.
Daj dober Bog vsem trem se včakati tistoga, kaj njim je nedužna dečica z* celoga grla želela: Bog vas iivi med nami! Da, Bog večna radost, dáj njim veselo prebivanja v Prekmurji !
Ste dobili do rok?
Kaj? Županom (rihtarom) i krčmarom je poslana bila nepodpisana 20 strani obšégajoča brošura (litografirana) pod naslovom:
1920. marc. 7.
NOVINE
2
Povabilo za proglarszitev k ednomi domácsemi obrambnami drüstvi z
glavnim cilom nasega vérsztvenoga razvoja i napredüvanja z vszejmi nasimi mocsmi.“
Té spis če ste do rok dobili, odgovorte na njega to, ka vi že mate to drüstvo šteromi je ime „kmečka zveza.“ Ta šče ravno to, ka je v tom spisi omenjeno i jo že davno mamo. Drügoga društva nam ne trebe. To je od vlade potrjeno, novo pa ne. To je krščansko tak za katoličance kak za evangeličance. Novo bi pa rado na socialnodemokratičnoj podlogi to je na brezverskom fundamenti zidalo. Na pesek zidati! Bi se obneslo to? Pa v tom dühi bi rado tüdi novine izdavalo i širilo svoje proti verske misli. Rado bi to novo drüštvo zidalo železnice i moste, podiralo pa vero i poštenjé. Zato bi potrebüvalo vaše podpise i vaše peneze. Té spis je djalina. Ve znate ka je to djalina? Djalini pravijo na Ravenskom tisto reč, štera se naleče stem namenom, da bi se ponesrečo tisti, ki na njo stopi. Té spis je djalina, ne stopite na njo, da vas nesreča ne doleti.
Pisatelji te brožurice ponüdimo »Novine« krščanske, narodne, Jedini kinč pismeni v Prekmurji, tű lehko objavlja svoje gospodarske reči, radi privolimo. Namen njegov, pomagati Prekmurcom je hvalevreden i slüži, našo podporo a odkrito samo na krščanskoj podlogi. Vere ne damo podkapati ne katoličanske ne evangeličanske nikomi, zato ka brez vere je človek nema stvar pa še od té hüjši.
Dvoje samo ne moremo razumeli pri tom spisi i čakamo odgovora od g. komisara:
1.) Gda je povsod vpelan Slovenski pravopis (čeravno v prekmurščini, vendar v Gajici še ta se piše,) zakaj se rabi pri tom »Povabil!« madjarski pravopis? Ve. je to »Povabil* sklenjeno v pisarni komisariata ? Je znao za to g. komisar ali nej ?
2.) Zakaj se pošilja té spis županom (ritárom), kak da bi
oni dužni bili to drüštvo širiti i se stem dava uradno lice celoj reči ? -
Zveza prekmurskih dijakov.
Febr. 8. so zborovali naši dijak! v Ljubljani. Razpravljali .so. ,1. od tistih sklepov, štere so dokančali pri seji doma k božiči, 2. Predsednik Godina je poročao od orlovskoga tečaja v Beltincih i na srbe večao dijakom, naj se dobro navčijo v čem stoji orlovsko drüštvo, ka do znali našim dečkom v počitnicah na pomoč biti, posebno pa naj se brigajo za izobraževalno drüštvo, 3. Naj se naprosijo potom Novin odbornika kmečke zveze, ki bi za knjižnice farne pobirali knjige po vesnicah. 4. Prošena podpora se da na razdelitev ravnateljskomi deli zveze v Črensovce. 5 Višji šolski svet je skleno, da se dijakom srednjih šol dovoli zdrüženje samo na posameznih zavodah pod pazkov ednoga profesora, „Mi prekmurski dijak! bomo šli naprej po tistoj poti kak Slovenska dijaška zveza.,,	/. Godina predsednik.
Kmečka zveza.
Sobočka katoličanska šola izpraznjena. Predsednik ’ kmečke zveze za Prekmurje jé podpolkovnik! g. Dereaniji poslao-pismo, v. šterom prosi izpraznitév sobočke k. šole. Pismo omenja, ka kda je vučitel že čtenja;: za te šo.o i kda so vse drüge šole v Soboti odprte, jedino ta zaprta, bi ljüdstvo po pravici sodilo, da se to namenoma godi i bi zasedbo šole držalo za preganjanje svojega verskoga čüta.
Kak nam naznanja g. c. komisar, je šolo vojaštvo opraznilo. Sobočki farniki so lehko veseli, da se v njihovoj šoli páli začne včenjé. G. podpolkovniki bodi srčena hvala, da je poslühne naše pravične prošnje.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Do Samove smrti (l. 653) je bio mir. Potem se je pa razdelilo njegovo veliko kralestvo in tak so se sosidni Avarci znova zdignali proti Slovencom. Pisatel naših „Starin“ pravi: „Po toga vitežkoga Samoja smrti so grutni Avarci pali gospodje tü gratali; vse gladko vösporobili, vesnice in obdelano zemlo tak na nikoj djali, da je gornja in dolnja slovenščina griva püščava postala in počasi z grmovjom in logami zarasla; močnejše moške
in živino pa ali spoklali ali pa s sebom odvlekli; šteri so pa ostali doma, stradali so zadosta“. Te Avarci so pa ne napadali vse Slovence nego samo tiste v Panoniji. To je trpelo skoro 100 let.
Bog je pa poslao ednoga slavnoga in krščanskoga vladara, namreč Karola Velikoga, casara Frankov. Vladao je od leta 763. da 814. Te pride z velikov vojskov na Ávarce, ne zato da bi rešo nas Slovence, nego da bi nas vse pod svojo korono spravo. Tak se je tüdi zgodilo. Celo slovensko pokrajino od Donave pa do Adrije je razdelo v dve grofiji. Prva je segala od Adrije do Drave in se je zvala „Furlanska mejna grofija“; drüga je segala po celoj Panoniji od Drave pa do Donave in se je zvala „Vzhodna mejna grofija“. V toj smo bili tüdi mi.
V vsakoj grofiji je bio eden grof šteromi so vsi mogli podložni biti. Casar je pa Slovencom dovolo, da so si poleg grofa smeli zbirati svoje vojvode in leneze (hercege). Ešče zdaj znamo imena ništernih slovenskih vojvodov iz onoga časa, tak na pr. Inko, Pribislav, Semika, Stojmir, Pribina, Kocel.
(Nadaljavanje.)
Dom i svet.
Naša nova vlada. Ministerski predsednik Stojan Protič, predsednik in železnice minister dr. Anton Korošec (ki so nas lani meseca oktobra obiskali), za zvünešnje reči: dr. Trumbič, njegov namestnik, dr. Spalajkovic, znotrašnje reči: Marko Trifkovic, penezi: dr. Velizar Jankovič, včenjé (prosveta): dr. Trifnovic, pravda: dr. Momčilo Ninčič trštvo: Stojan Ribárac, agrarna reforma: dr. Krnic, kmetijstvo: Ivan Roškar, šume i rüde: dr. Kovačevič pošta: dr. Mahko Drinkovic, javna dela Joca Jovanovic, socialna politika dr. Šurmin prehrana: dr. Stanišič, vojska: Branko Jovanovic, vera: dr. Fran Jankovič — Vlada je že zaprisežena. Minister Roškar je slovenski kmet.
Naloga nove vlade je vküp pozvati parlament to je narodno spravišče, sklenoti pravdo od volilnoga reda, popraviti valuto, to je ceno naših penez, štere so socialisti i demokratje ali liberalci tak dolpobili.
3
NOVINE
1920. marc. 7.
Naša kmečka zveza močno dela, da vsa ženske dobijo volilno pravico, to je ka do smele poslance (követe) devati, voliti. Nova vlada že tüdi dobro pomeče, čisti stare smeti. 1000 vagonov kukorice so šteli prvejši ministri vöšfércati, ka bi si žepe napunili, mi bi pa tem bole stradali. Té izvoz je nova vlada prepovedala, Kak je prvajša socialna i liberalna vlada delala, naj razsveti en zgled.
Prepovedala je belice vövoziti. (Zato je spadnola cena belic). A dovolo je pa liberalski minister Kramer bratoma Mihajlovič 10 vagonov belic vövoziti ne da bi plačala carino. Država je stem ravno 1 milijon kron kvara mela, naši kmeti pa pri belicah ne menje, samo tisti gospodje so si napunili žepe, štere tak jako hvali „samostojna kmečka stranka“, sovražnica naše krščanske kmečke zveze. Minister Bukšeg, da je nepošteno gospodaro, pride pred sod. Horvacki ban je dr. Matko Laginja. Predsednik deželne vlade v Ljubljani za Slovenijo pa páli dr. Brejc, ki je lansko leto bio.
Madjarsko. Dela se zato, da bi se N. Austrija i Madjarska zdrüžile z Nemčijov. Madjari želejo v Parizi, naj se njihove meje proti Jugoslaviji, Čehom i Romanom preglednejo. Urednika socialdemokratičnoga, Boga tolkokrat preklinjajočega lista „Népszava,“ Somogyi Belo i sotrüdnika Baczó Bélo so neznani ljüdjé vmorili.
Rusija. Boljševiki so zavzeli mesto archangelsk iz rok Angležov, pri Tarispoli so pa zgrabili 2900 Romanov.
Španska vlada je odstopila. Poljsko Ruski boljševiki so napadnoli Poljsko republiki. Glasi se, da so odbiti.
Glasi.
Samouprava Prekmurja. Kak strela z čiste nebe nas je zadeo glas, ka v zadnji vüri svoje samovlade nas štela liberalno-socijalna vlada posrečiti z samoupravov, z autonomijov in nam na čelo štela postaviti moža, šteroga ime je v Prekmurji popolnoma neznano, nikšega dr. Schittnigga. Prekmurci kak najodločnej protestiramo proti takšemi napadi. Mislimo, da smo dnes opravičeni zahtevati, da se opitá v takših važnih zadevah tüdi prekmursko lüdstvo, jeli njemi to po voli ali ne.
Nesreča. Na sprevod sta se pelala z Črensovec na D. Bistrico gg. Hauko Jožef kaplan i Luthar Števan, školnik. Ne daleč od cerkvi so se konji spačili, kantár kočijaši z rok strgali i v divjom begi bežali proti mosti. Gospoda se prestrašita i skočita dol, ali oba nesrečno. G. školnik
spadnejo nazaj i si roko skučejo, da njim je močno otekle, g. kaplan so si pa brado razbili, roko stukli i še po lici ranili. Rane so pa ne nevarne i Iepo celijo. Hvala Bogi; da se je vekša nesreča nej zgodila.
Vmro je v Beltincih. mladi apotekar Szepessy Gustav od Španjolskoga betega komaj 31 let star. Žena je lüdi v tom betegi trpela, kda jé on mrtev ležao na odri. Povrgo je edno dete. -
Marijine Liste smo odposlan na vse fare. Če je kje ne bi dobili, naj se zglasijo v Črensovcih pri uredništvi Novin, ka je dopošljemo.
Na podporo M. Lista i Novin so darüvali tekoče leto" v koronah : Štimec Jurij z Sv. Bistrice 10, Lutar Katá z D. .Bistrice 4, Horvat AÍarko z Trnja 3, Domobranci 20 dpp. po Špilak Števani z Bratonec 45, (Darüvali so Horvat Gregor, Špilak Štefan z Bratonec, Zver Ignac, Gornjec Ludvik z Dokležovja, Pücko Števan, Puhan Janoš z Bogojine, Črnela Janoš z Filovec, Zver Mihal od Lipe, Korpič Janoš z Bakovec)', Čačič J. pleb. z Črensovec 20. Alojzij Kokelj, župnik, Vurberg 2, Žilavec Franc, Gerlinci, 6, Levašič Verona D. Lendava 10, Černi Marko Renkovci VSO, Tkalec Jožef, G. Bistrica 2, Plej Bara 1. dr. Kočar Jožef n. civ. kom. D. Lendava 100, Sever Božidar župan, D. Lendava 30, Rože J, Radosti z V. Polane 22, ■Tkalec Katá, O. Bistrica 10, Šerüga Janoš od Sv. Sebestjana 2, Jerjék Ana 2. Šarüga Jožef 10, občina Nedelica 71. Gumilár Karol Cankova 16, Sömen Ana, D. Bistrički 2, N. Türnišče 2, Cigan Matjaš, Žižki 2 kroni. (Dalje.)
Seja šolskoga sveta je pozvana 'na 6. marc. na soboto páli, kda dühovnik! nájveč posla majo doma.
Šolskim stolcom. G. civ. komisar nas je obvesto, da v njegovom imeni naznanimo šolskim stolcom to: šolski stolci to je stari, majo oblast dale voditi šolske posle kak dozdáj, dokeč še nove kotriga ne zvolijo.
Zahvala. Upravitelstvo občne javne bolnice v Radgoni se najsrč-nejše zahvali vsem onim velikodüínim darovnikom v Bogojini ki so darüvali koncern meseca januara t. 1. vekšo množino raznih živil občinoj javnoj bolnici v Radgoni po prošnji tükajš-njih sester od Sv. Križa, prekmurskih rojakinj.
Merjenje zemlje, grünta, raz-merjenje posestev sprejme Bačič Árpád, stavbenik i inženir, pod Lipov p. Turnišče, Prekmurje.
Ponarejene peneze (nedobro markirane) dobi tiaše ljüdstvo pri Odaji svoje živine. G. Benko tüdi z takšimi plačüje. Sami smo vidili več takših jezerk. Da je ta trgovina
vlade, gotovo je ta odgovorna za kvár naših ljüdi. Oprosimo g. c. komisara, komi je to trštvo pod pazko postavleno, naj opomene svojé küpce, ka do pravi penez rabili pri .ízpla-čanji, nadale pá náj' da ponarejene peneze zrheniti za práve. To se pa samo obsebi razmi, ka kvarm tű ne bodo naši ljüdje i ne smejo biti niti edno& filera..
Belice i obűteo. V Cmureki — Cmurek je v N. Austriji ne daleč od Radgone — nove cipele davajo Ža za 125 belic, nove črevlje pa za 250 belic. Bi Ijublahska „Obuvelmca“ to ne mogla včiniti ? — Kmečka zveza jelo prosila, g. civ: Komisár pa bo prošnjo podpirao, ka nam je sam to obrovoljno naznáno.
Tolvajijo. Y Žižkih pri Kramar Martina ženi, v Trnji pri Sobočan Jožefi, v Črensovcih pri Špiclinovih i Vampatiči so-tolvajje odnesli, zrnje, živež i drüge reči. Vüzem. se Približava, piti de trbelo na vüzemsld pondeljek, more se zato naprej prskrbeti za peneze. Ta küga že leta duga kolo naš kraj. Da bi zarazmsla to oblatt i prepovedala te svétke igro.
Zrnje naših delavcov so Madjari ne .püstili prek mej. Mi smo to naznanili g. civ. komisari, naj njih« pomaga. Za odgovor smo dobili, da je že pred dvema mesecoma pisao v Ljubljano i zaproso vlado, naj vse potrebno včini, da Madjarska 'dovoli sem spraviti zaslüženo zrnje. Najmenje petkrat je ešče pisao g. c. komisar v Ljubljano i silo vlado, naj pomaga tu. Ta je odgovorila, da je prošnjo poslala v Belgrad i. oprosila o srednjo vlado, naj v toj zadevi taki popravi potrebne stopaja v Budapešti. Z Budapešta še ne prišo odgovor.
Mešno vino je poželo. Pred božičom je prišo eden 25 —30 let star človek v Ljutomeri na farov pa zdigno do leti lágviček, šteri držao 25 litrov. Nato je oproso g. dekana v imeni beltinskoga plivanoša, naj naidejo lágviček, ka je g. plivanoši ščista zmenjkálo vino i ka svetke de morejo niti mešüvati. Dober dekan so prošnjo poslűhnoli i dobro vino od 1. 1917 — 12 koron falej računali. Človek je vino plačao i odišeo. Beltinski g. plivanoš so té dni hoditi ir Ljutomeri i mrsko so tam glédali, kda so jih g. dekan pitali Če so dobili mešno vino do rok. Nepoštenjak je mešno Vino sám spio, meše jpia gotovo ne poslűšali.
PfišČenl..so z voze 25. fettr. intemirarici z D. Lendave. Srčna hvala g. civ. komisarL vojaškoj oblasti ta to vsnűijenoaL.
Ka delajo samostojni'? Kotrige ,,samostojne kmečke stranke,* z šterov so nešteti. gospodje v Soboti šteli našo »kmečko zvezo” razdreti, so napadnole pijane i nahujskane t
4
NOVINE
1920. marc. 7.
latami pri G. Sv. kungoli ljüdi‘iz kmečke zveze, šteri so tű meli zborovanje. To piše »Straža" 23. febr. Pri poračamo vsakomi, ki Čüti v sebi pozvanje na slüžbo razbijáčov, naj Sion: v »samostojno km. stranko", tu de ščista fino shájao, kak se vidi.
Šteri Štemplni so ne pravi na bankovce!! 1000 kronskih. Najbolje se na rešpektio dajo spoznati. Ali s prostimi očmi tüdi se dostakrat lehko spoznajo. ‘ Farba je pomarančasta i modra pri pravih, če je zelenkasta ali bolje čmkasta, neso pravi. Pri pravih je beli rob okoli napisa vozek, krofia slon! na glavi oba Grla, teva mate kljüne odprte i jezike vödržita, mata štiri škrample, v répi pa štiri rumene štrafe; nadalje beli kri?, na desuo mora vezan biti z belim vekšim četvérokotom to je z vekšo v pi-kov na štiri kiklé. Kje so samo male pike, neso právi. Pri pravih je nadalje roža v koti i ne Zvezda. Pri iz-menjavi penez se te ponarejene banke z rdéčim naznanjajo, da več nikomi ne pridejo do rok. Če je več markov ali štemplnov na ednoj banki, je prava ta, če so Štemplni pravi i prav žigo-sani i telko vrednosti majo kak bi samo eden mogo meti.
Vstajenje naroda. Zadnjo nedelo je bio popoldne ob 3 vöri v Lendavskih goricah pri podžupani g. Vargi lepi' lüdski shod lendavskih Slovencov. Nad 200 jih je prišlo vküper. Govorili so g. nam. civ. komisara dr. Jožef Kočar, komandant vojaški v DOL Lendavi podpolkovnik (alèzredes) Mundžič iti lendavski, župan~ Božidar Sever od zgodovine Prekmurja, od lüdskih zahtev in potreb, pa od vnogo drügih hasnovitih reči.
Dolnja Lendava. V pondelek, T. marca se je odprla znova po dugih mesecaj eiementarska in eden razred polgarske šole Po slüžbi božoj štera se je ob 9 vüri slüžila v vseh treh cerkvah, so se zbiala" deca z stariših in zastopniki cerkvenih, vojaških in Civilni oblasti v polgárski Školi kje je lendavski župan g. Božidar Sever govor držao in pozdravo vse nazoče v slovenskom Vogrskom in nemškon! jeziki, in šolo izročo znova njenomi nameni: Včenje} mladine. Govorili so še nadučitelj Séči, profesor Medzihradski, č. kanonik Strausz, rabi nar dr. Rudolfer in farar .Teka. Želeti bi bilo, da se že po vseli štalah v Prekmurji začne včenje.
Eto nikaj, drži dobro!
Močni lüdje so na bojišti levali svojo drago, krv, ženske, padeca so delati mogli doma.Blago, z Šterim v mirnom časi so pune bile bonte, fabrike, je zdaj sfalilo. Menje bilo čižein, menje platna, mele itd. No, to se vidio
včasi na ceni. Mela se odala za 2-do 3 kron, Črevle za 200 pa ešče više. Zakaj je tak skočila cena? Sakšemi potrebno blago je zmenjkavalo, ali množina penez je pa porasla. Nej samo vrednost robe (blago) se je zdignola, spadnola je stem taki vrednost penez, ár ga z vsakšim dnevom več i več bilo.
V mirnom časi za papirnate jezerke so sakše banke vöplečale 100 zlatov. Probajmo tp deneš. Prosi dnes 100 zlatov za jezerke, Zagvüšno da se uradnik banki dobro nasmije i ti prve, da 3 zlate znabiti — dá, ali več nemogče. Kak to ? Tak, moj dober prijatel da so te z jezerkov prelivali H. istina, na štampano je na njej, da dežela 1000 kron vrednoga zlata plača za njo, ali či ga nema? Samo 3 zlata ti more dati, ar či bi sto zlatov plačala za tvojo papirnate jezerko, te bi velika svota (šuma) jezerk brez pokrita ostala, ka telko pomeni da niti ednoga zlata ne bi mogli dati za nje Ja, pa praviš ti, jezerka samo telko vredna kakšo vrednost ma zlat, šteri se dobi za njo. Istina! Či 3 falatov zlata mi dajo za jezerko, te samo telko jé prav za prav vredna.
(Nadaljavanje.)
Kino.
Te dni pride v Prekmurje jju-tomersko " kino i bo igralo za vse Prekmurske Slovence najvažnejše Zgodovinski fini »življenje, trpljenje i vstanenje Jezusa Kristusa “ Vsaki zaveden krščenik bodin mož ali žena, šolar ali detece, naj pride si pogleda! da skuz ofečüflive igre. Igra se rojstvo Jezusovo, njegovo včenje, Zadnja večerja na to strašno bičanje skronan-jom, nepopisno žalostna križna pot na goro kalvarijo, njegova smrt z znamenjom t mice, z bliskanjom vzetje z križami pokop, vstanenje odičeno na tretji den, nato razne njegove prikazni i slovesni odhod njegov v nebesa k svojemi oči.
Začeli bomo v Soboti, nadalje po vseh vesnicah, kje so šole i za nas primerni Prostori do D. Lendave i še hiže pa v Medjimurji Če bodo Prostori za nas.
Zavedni krščeniki, da ne pozabite dnéva, kda vas obiščemo v vašem kraji.
Z velepoštüivanjem
Vas pozdravljam
Ferdinand Kosi
lastnik gibajočega gledališča (kínematografa) v Ljutomeri (Lotmerki.)
Pošta.
Žilavec Jožef. Tropovci. Penezi so prišli. Gospod Janoš. Fokovci. Kmečka Zveza prosi vlado, da vam pri penezaj pride na pomoč. Ne pozabimo na goričko.
Bakanič Franc. Srdica. Kmečka Zveza je pisala že drügoč na vlado, da se vam poskrbi za delo na poli v Jugoslaviji. Odgovor pride v Novinah. Pa urednik Novin je spozosed še. pisao na Horvacko, da vam spravi delo na poli.
Najnovejše.
Ki nemajo penez štemplanih, naj do 10. Marca vložijo prošnjo za štemplanje. V prošnji naj naznanijo vzroke, zakaj so ne bili štemplani. Prošnja naj se pošlje na komisariat.
Civilni komisar za Prekmurje v Soboti, dne 26. 2. 1920.
Štev. 1739. Razglas. (Peneze)
Na naredbo ministra za finance od 30 januara 1920 J. br. 1545 (ur. lista štev: 18) in od 7. februarja 1920 J br. 2460 (ur. lista štev: 21) se odtégnejo v ozemlji celoga kraljestva. Srbov, Hrvatov in Slovencev dobro štemplani papirni pejnezi avstrovogrske banke i se zamenijo za kronsko-dinarske banke Narodne banke Srbov, Horvatov in Slovencov, šteri imajo na ednoj strani napisani znesek v dinaraj i na drügoj strani štirikrat telikajši znesek v kronah.
Zamena se se vrši tak, da se za določeno vnožino kronskih bank Avstro-ogrske banke dá tista vnožina kron v bankovcih Narodne banke kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, to je štirikrat manjša vnožina dinarov, nego koron se ne dá nikaj ne menje.
Zamenjava se je že začnola in pa se vrši ta zamenjava za Prekmurje pri davčnih uradah (adóhivatal, Šteueramt) v Soboti i v Lendavi. Zamenjava se konča 15. marca 1920. Te den prehenjajo biti kronske banke Avstro-ogrske banke po K 20, 50, 100 in 1000 K postavno plačilno sredstvo.
Kronski papirnati pejnezi Avstro-ogrske banke za eno krono, dve kroni in deset kron se za zdaj še ne bodo zamenjali in ostanejo še dalje v prometi (plačilno sredstvo). Ravno tak se bodo kesnej zamenjale potrdila za onih 20%. šteri so bili odtegnjeni o priliki zaznamenüvanja bank.
Opomni se še posebi, da so občinski zastopniki (rihtarji dužni iti k ljüdem, šteri so zavolo betega ali drügih nepričakanih okolščin zadržane od izmenjave, na dom in da tam prevzemejo pejneze na potrdilo zavolo izmenjave.
Što ne poskrbi da se njegovi pejnezi pravočasno zamenjajo, bode sam odgovoren za škodo, štero bode meo zavolo toga. Prošenj, da bi se zamenjava kasnej ešče ednok dovolila, se ne bode v račun vzelo. Civilni, komisar za Prekmurje: Berbuč s. r.