GLAS SVOBODE. Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Stey. 18 Chicago, 111. 29. aprila 1904. Leto \ Komu yerovati?— Pameti! Vsa Evropa, torej tudi Rimljani % in prvi Kristjani, so prvotno računali čas od rojstva Julij Cezara, kateri se je narodil leta ioo in bit zavratno umorjen leta 44 pred Kristusovim rojstvom. Ruska vlada in sploh vsi pravoslavni Kristjani računajo še danes po tej dobi. Julij Cezar (Julius Caesar), Plato in Aleksander Veliki so se častili in molili več sto let kot bogovi tudi od prvih Kristjanov. Tudi Apelonius, Sarapis, Bachus, Herku-les, Prometeus, Apolo, Jupiter in drugi so bili od prvotnih Kristjanov čaščeni kot bogovi, dokler niso papeži in rHaki cesarji zatrli to pa-gansko bogočastenje. Katoliški župnik Renan pravi v svoji knjigi "Življenje Jezusa": "Prvi Kristjani, kateri so skušali preračunati rojstvo Jezusa, so se motili za 132 let." Scitiški menih Dionisius "Mali" je skušal v 6. stoletju natančno preračunati dan Kristusovega rojstva, a pomolil se je pri tem za štiri leta. Ako je Kristus živel za časa vladanja Heroda in Pontius Pilata, bi bil . moral biti štiri leta star v letu, katerega je menih Dionisius zaznamoval. Ta menih je bil prvi, kateri je skušal kronokjgično preračunati Kristusovo rojstvo, pravi William Henry Draper. "To kronologijo je cerkev potrdila šele v 8. stoletju. Nekateri škofje so pa kar naravnost rekli, da je brezuspešno podajati natančni dan Kristusovega roj3tva, če ni nikakih dokazov, ki bi to podprli. Mogočne in mnogobrojne sekte prvih Kristjanov, zvane D11-ceti, Marcioniti in Marhakanci, živeče v drugem stoletju, so zanikate celo deviško rojstvo Kristusovo in njegovo tridesetletno življenje. Trdile so ,da jo Krist vsled vsegamo-'-gočnosti nastopil na Jordanu kot polnoleten mož in pripravljen dati svoje življenje na križu. Tako pravi Gibbons, zgodovinar. Protestantski pastor, Robert Taylor, trdi, da so Eskulapa v Atenah nazivi j ali "našega odrešentka", mu skazovali božjo čast ter mu pripisovali vse čudeže, katere je baje Krist pozneje izvršil. Kant in Spinoza, obadva pravita, da je lahko mogoče, ni pa gotovo, da je zgodovinski Kristus živel,, temveč da kristjanstvo v tem imenu časti le uzor človeka. Neki kristjanski škof je v drugem, stoletju trdil, da Krist ni bil križan, jnar-več je umrl v 50. letu svoje dobe. # H. Milman pravi, da so bili kristjani do četrtega stoletja v popolni nevednosti glede poroda, življenja in smrti Marije, matere Krista. V tem času šele je cerkev potrdila pravljico o Mariji. Gibbon pravi, da je Menon, škof v Efesusu, kupil 30 do 40 glasov v cerkvenem zboru, ob-ravnajoČem to zadevo in da so se uporabljala vsake vrste nasilna sredstva v svrho potrjenja te pravljice na efesevskem koncilu. Vzhodnim bogovom solnca so pridevali dvanajst apostelnov, kateri so alegorično predstavljali dvanajst zodiakalnih znamenj. Dalje je bilo: dvanajstorica izraelskih plemen; dvanajstero nalog Herku-la; dvanajst bogov na gori Olimp; dvanajst bisernih, z dvanajsterimi dragocenimi kameni okrašenih uho-dov v Novem Jeruzalemu itd. Smrt, pokoo in vstajenje vsih bogov v pravljicah ni druzega kot alegorično predstavljanje solnca, kro-žečega črto in njegovo navidezno nepremakljivo stanje v teku treh dneh. Bili so trije Adamovi sinovi, da poljudvjo zemljo in dalje so bili trije sinovi Noeta, da poljudijo zemljo po takozvanem vesoljnem potopu. Trije židovski otroci so bili vrženi v gorečo peč in Jona je bil tri dni v trebuhu soma. Vsa imena, katere so razna človeška plemena pridevale svojim bogovom, kakor n. pr. Jehova, Bra-ma, Odin, Osiris, Zeus, Jupbter, Apolo. Ra, Sol, Bahus, Prometeus, Posejdon itd., so v resnici le znamenja, s katerimi se je svetlo, blagodejno solnce, izvir življenja in vsih dobrot, zaznamovalo. Verniki in Častile? solnca so v naj-vzgodne j sem času človeške dobe iz-najdli že svoje prvotne bogove —■ imeli so jih davno prej, ko k je za- r m ' drugo nevarno stran, ki je po v pogubonosna za delavstvo in kc mente vobče. Pravkar so razni čela doba kristjanov. Oni so iznašli vse dogme sedaj obstoječih veroizpovedanj. Nebo, peklo, vice in neumrljtvost duše — vse to sojsti nekoliko omejili proizvaj učili. Eskimo si predstavljajo pek- j ter tako ustvarili umetno lo polno ledu; Norsi so imeli svojo valhalo; Budisti imajo'svojo nir-vano; Indijanci svoje "srečna lov ska zemljišča; Slovenci pa kraj pod zemljo (nc glede na to, da je ista okrogla in da se suče okoli solnca in zajedno okoli svoje osi), kjer je polno ognja, smole, kač in druge take golazni, kakoršne si ravno iz misli posamezni "gaspud". Vse ve re imajo nebesa za svoje.prijatelje in peklo za svoje sovražnike. Kranj sko-rimska vera in njeni agentje farji, imajo v svojih nebesih pripravljene dobre sedeže za svoje doktor Žlindre; za sleparje "med živimi" i la dekan Koblar; za goljufive tercijalke, katere okradejo svoje sorodnike za dedščino in podarijo plen cerkvam, misle, da si operejo s tem svoje duše; za borde-lirje, kateri "ofrajo'' cerkvam mon-štrance; za Cirile, kateri vlečejo najgrje "frise" režečega hudiča kar za rep, v svrho da dobe Janezi "rešpekt" do tonzure in polnijo farjem bisage itd. Device Marijinih društev bodo tudi tam gori dobro preskrbljene, saj so vendar one na zemlji, v prvi vrsti poklicane "bozjim'*(?) služabnikom sladiti njih poklic in jim pomagati izdirati — trn. Kdor vse to ne verjame, plača groš, seve v — bisago. Na drugi strani pa pošiljajo a-gentje kranjsko-rimske vere svoje neprijatelje v peklo, kjer se v goreči smoli cvrejo trupla kakih liberalcev ali bolje "beleralcev". To so oni brezvestneži, kateri se pre-drznejo "cviblati", ali celo odi zavračati stvari, katere so, kakor prej povedano, iznašli krvavi barbari in divjaki. Dalje trdijo ti hudobni, zavrženi liberalci celo, da inn ljudstvo samb.' pravico govoriti in določevati, kaj je v hasen in kaj v zlo človeštvu. Preklemani ti "beleralci"! Kajpak, saj imajo še hujši greh za sabo. Oni delajo na to, da bi cerkvena bisaga shujšala in da bi slednjič morali duhovniki ravno tako skromno živeti, kakor n. pr. delavec. In glej zavrženosti teh liberalcev I Še celo nad kuharicami se spodtikajo. Ali mar ne vedo oni, da so farške kuharice zato na svetu, da varujejo čast, poštenje in čistost duhovnikov? Če vzlic svoji kuharici zaide kak duhovnik v "tuj zelnik", ali ni mar kuharica sama temu kriva? Pojdite, pojdite vi brezverski liberalci in učite se bolj temeljito ligourijanske morale I Tako upi jejo farji in kdor jim ne verjame, ta se bo gotovo takoj — če že ni — naročil na "Glas Svobode', kateri velja za vse leto samo en dolar in 50 centov. Ta list je v Ameriki edini, kateri l»ve Slovencem brez strahu in brez ozirov resnico, dognano na znanstvenem polju; kateri dalje brez usmiljenja biča vse vraže in sleparije, katere so se iznašle in se še iznajdujejo, da ljudstvo, delavsko ljudstvo tava v duševni temoti ter postaja na ta način žrtev duhovniških pijavk.--Uhu Brrr. PODIRA SE. Čeprav bi kapitalistični proizvajalni sistem dosegel najvišjo stopinjo razvoja — ne da bi ga vžc prej nadomestil zadružni proizvajalni sistem — vendar ne bi izginile s površja zasebne koristi kapitalistov raznih držav, ker je vsaki kapitalistični proizvajalec zajedno tudi konsument, ali bolje rečeno — kupcc surovin. Tovarnar, ki izdeluje stroje je producent, a zajedno tudi konsument, ker kupuje železo, olje in druge reči, katere rabi pri izdelovanju strojev. Iz tega je razvidno, da bi se tudi tedaj ne odpravila nasprostva v kapitalističnem taboru, če bi se tudi vse obrti združile v raznih trustih. Vsak kapitalist stremi za tem, da vrže kolikor največ mogoče proizvodov na svetovni trg in. to dejstvo nam osvitljuje dovolj, da so gospodarske krize neizogibne pod takimi pogoji. Do sedaj so večino proizvajanja določevali posamezni kapitalisti, kar pa je danes absolutno nemogoče, ker so večinoma vse obrti združeni v trustih. Nalaganje kapitala v trustih ima pa zopet darsko krizo. S tem so dosegli z jednim mahlejem dvoje. Znižalj so delavcem plače, zajedno pa zvUali svojim izdelkom ceno. Znano je, da so kapitalisti že večkrat do »u-stili, da se jim je nakopičeno bi go v skladiščih pokvarilo, da so zai 10-gli tako zvišati cene, ker jim j< to več neslo, kakor če bi blago od ceno prodali. Toda te po kapitalistih itm« no uprizorjene gospodarske krize, so povsem različne od pravih gos >0-darskih polomov. In ti zadnji gospodarski polomi, ki tlačijo dela rca k tlom, ki ga silijo, da živi slab je, kakor suženj v starem veku, ne to-do preminoli preje, dokler zadrt eni proizvajalni sistem ne nadom isti zasebno kapitalističnega. Dd ler bodo delavci komaj deseti del t ga dobivali, kar proizvajajo, bodo gospodarski polomi na dnevnem r< Ju, ker narod ne more porabiti vs ga tega, kar je produciral. Le delavci imajo moč, če hočejo, da se ta ftri-vični družabni red odstrani tet^ se nadomesti s socialističnim, v katerem bode v resnici vsa obrt v&c-vala le v prospeh vsega narodi. Dokler se bodo le pojedini kapitalisti mastili o žuljih in sragah W roda, dotlej bode tudi večina-naroda živela v revščini in sirotna-, » stvu. Ako hočemo, da se ta gnili, ]ko-rumpirani družabni red, ki je fiic vseh hudodelstev in ki dopuščaj da morajo nači otroci v naj nežnejši mladosti v tvornico, da si zaslužijo ošček kruha, mesto da bi hodilo še je v šolo, podre, tedaj moralno socialistične vrste tet iti iTnjimi skupno v boj za: svobodo, jsditakoft in bratstvo l..... MESTO CHICAGO. - V pondeljek zjutraj obvršil se je pogreb v petek ob 10. uri dopolu-dne obešenih treh Čikaških bandi-tov. Približno vsakomur so znana njih roparska dela, ki so spravila vso Chicago in celo okolico na noge. Poboji, ropi in drugi vsakovrstni zločini so provzročili prezgodno smrt dvajset do dvaindvajsetletnih mladeničev. Spiošno senzacijo zbudil je Peter Niedermeier. Celo zadnji trenutek ga ni zapustil bandit-ski humor. Marx in Van Dine sta se spokorila (I) in spravila z bogom, med tem ko je trdovratni Niedermeier še takrat, ko mu.je že u-sodna vrv plesala na vratu, zatrjeval, da je ateist; češ, če je Bog vse-gaveden, mora sam dobro vedeti o njegovih činih in ne potrebuje tu nobenega duhovna ki bi potom "Macaronijevega" brezzičnega bf-zojava posredoval med njim in Bogom. Ko mu je rabelj pred ekse-kucijo pokazal usodno listino, da je njegovo (Niedermeierjevo) življenje zapadlo njemu, stegnil je roko po listu, češ da ga bo vzel s sabo v smrt. Na vprašanje, čemu mu bo list, je ironično odgovoril: "Pokazal ga bom sv. Petru in vas za-tožil, da ste me šiloma spravili iz tega sveta!" — V noči med 27. in 28. apr. se je krčmar Kristijan Payle na Full-erton Ave. 149 vsled slabih gmotnih razmer, rešil tužnega življenja s tem, da je spustil plin v svoji spal-tii sobi. — Včeraj zjutraj je umrl kroš-iijar Jakob Kohn, 25 let star. Spil je čašico karbolove kisline in se s tem zastrupil. Vzrok samomoru — brezposelnost. — Lahko bi navedli še mnogo takih in enakih slučajev, ki osvetlu-jejo dovolj jasno razmerje današnjega družabnega reda. Na tisoče brezposelnih delavcev tava po ulicah in išče dela; in kdo bi Se tedaj čudil, ako itori eden ali drugi takih nesrečnikov kak pregrešek, da si uteši glad. Tvoja dolžnost delavec-trpin pa je, da storiš vse, kar bi za-moglo odpraviti današnji krivični sistem. Z odpravo kapitalističnega humbuga. bodo šele ponehali vsakdanji ropi in umori. Socialni klub v Chlcagi ima svoje redne seje vsako prvo in vsako tretjo nedeljo v mesec a. ob 3 uri popoldne na Blue Island Razgled po syetu. Iz rusko-japonskbga bojišča. Odkar se je potopil "Petropav-losk", so postali Rusi vsekako bolj oprezni in zasledujejo vsako japonsko gibanje z največjo pazljivostjo. In to je vzrok, da se ne morejo Japonci vzlic velikanski premoči na morju, nikakor pohvaliti s kakim večjim uspehom, kar se je po zadnji bitki preti Port Arturom splošno pričakovalo. Da, še več I Vsa javnost je bila mnenja, da se i vladivo-stoška eskadra ne upa več iz pristanišča; da je Vladivostok iz morske strani zastražen od Japoncev itd., kar naenkrat pa pride iz Londona, torej Rusom sovražnega vira, poročilo, da se je prav sedaj ruska vladivostoška eskadra pojavila pred Vonsanom (Gensan) v Koreji. Vse vojaške kroge je iznenadila ta novica in sovražniki Rusov so tega jjledc obsojali malomarnost Japoncev. Ako bi rumeiiopolteži pazili na gibanje vladivostoške eskadre, bi ta gotovo ne mogla prepluti 330 milj, brez d3 bi je Japonci ne opazili. Tudi prvotno poročilo, da so Japonci izkrcali veliko vojaštva v Vonsanu, mora biti lažnjivo, sicer bi se pristanišča ne pustilo brez straže. Soel, 27. aprila. — Ruska vladivostoška eskadra, obstoječa iz kri-žark "Rosija" in "Gromobolj" ene križarke tretjega reda ter dveh tor-pedovk, je zopet odplula iz gensan-škega pristanišča, ko je prej potopila japonsko trgovsko ladijo "Goyo Maru", katere moštvo se je rešilo na sulio. Oddelek ruskega vojaštva se je celo izkrcal, a bil je kmalu poklican nazaj na krov, na kar so ruske bojne ladije zapustile prit stanišče. Mnogo Japoncev in Korejcev je pobegnilo, ko so zagledali rusko mornarico. Sodi se, da nameravajo Rusi zajeti japonske transportne ladije, ki bi plule brez spremstva vojnih ladij. Petrograd, 27. aprila. — V višjih vojaških krogih se domneva, da bo general Kuropatkin prevzel vrhovno poveljništvo čez vso premično armado in mornarico. Admiral Aleksijev bo ostal samo še kratek čas na daljnem vztoku, toda njegovo carsko nainestništvo je že sedaj malone podobno senčnatemu pod-kraljestvu. Zgubil je popolnoma vso veljavo in zdaj se išče le še sredstva, da bi se ga na lep način odpravilo iz pozorišča, Kuropatkin in Aleksijev se sicer še vedno razmeroma dobro razumeta, toliko hujša nasprotnika sta si pa carski namestnik in podadmiral Skrydlov. Zadnji zopet stoji v najboljši prijateljski zvezi s Kuropatkinom in tako je pričakovati vsak dan odpokli-canje Aleksijeva. General Rennenkampf je na povelje generala Kuropatkina z večjo polovico svoje kozaške divizije zasedel zgornji tok reke Jnlu in množice ruskih jezdecev, katere so že pred par dnevi prekoračile reko Tu-men, se pomikajo sedaj južnozapad-no z namenom zasesti vse važne stroške v strategičnem smislu k Rennenkampfškim kozakom. S to močjo, morebiti 2000 iflož, namerava Kuropatkin napasti japonskega generalnega lajtnanta Inuye iz strani, ako bi hotel ta prekoračiti reko Jalu. Rcnnenkampfški jezdeci so zc|g_ agilni in bodo lahko uspešno vznemirjali sovražnika. General Sasulič poroča, da so Japonci v bližini Viju in Sigu izkrcali mnogo materijala za zgradbo pon-tonskega mostu in druzih potrebščin več. Južno od Siaopusike sta dve stotniji japonske pehote in oddelek jezdecev prekoračili reko Jalu. General Sasulič je takoj pomnožil svojo prednjo stražo in se krepko zavaroval proti sovražniku. Tudi na drugi strani se pripravljajo Japonci, da bi prekoračili reko in prišli tako Rusom za hrbet. Da se jim to ne posreči, bodo vsekako skrbeli ruski kozaki I Iz Port Artura se dementuje vest, da bi Japonci pri Daljnem izkrcali 20,000 mož. Položaj na in okoli polutoka Liaotung je nespremenjen. Paris, 27. aprila. — Neki brzojav iz Vladivostok poroča, da je pristanišče jwpolnoma ledu prosto in da so se v bližini prikazale japonske vojne ladije. Splošno prevladuje bojazen, da bodo Japonci od- rezali povratek vladivostoški eska dri in jo prisilili k bitki na odprtem morju. Seoul, 27. aprila. — Ravno, ko je japonska pehota korakala skozi eno sotesko, jc eksplodirala ena mina, katero so položili Rusi, Mnogo vojakov je bilo ubitih in ranjenih. Posameznosti o tem je težko dobiti. Tientsin, 27. aprila. — Poroča se, da je japonska mornarica prošlo noč bombardirala Newčvang. Tu kajšnji Rusi zavračajo odločno to novico. Turčija. Atene, 27. aprila. — "Sultan ima strah", se glasi brzojav, "in je voljan z grško vlado nemudoma poravnati afero M. Delyannis-a, pribočnika grškega konzulata, kojega so Turki pred par dnevi napadli in nevarno ranili. Grška eskadra, ko-ja je plula proti Smyrni, je zbodla nos Otomanov." — Nadalje se poroča iz Carigrada, da se turški čast niki in drugi vojniki pripravljajo na eventuvelni odhod v prednje straže proti Bolgariji. Bolgarija se že giblje in vsak čas se pričakujejo manjši ali večji spopadi. Avstrija se tudi za vsak slučaj pripravlja in mobilizuje tilioma vojne čete, katere bo vtaborila v bližini Bolgarije, tako, da v slučaju potrebe lahko vsak čas poseže med Bolgarijo in Turčijo. Ogrska. Velikanska stavka na ogrskih državnih železnicah, ki je zbudila toliko pozornosti v vseh delavskih krogih širom sveta, je skoraj popolnoma končana. Osobni in tovorni vlaki so zopet v prometu, kakor navadno. Vzlic temu pa, da je vlada dosegla nekaki uspeh in se je štrajk deloma zaključil, preti ta izbruhniti znova s podvojeno silo. V Budimpešti stavka čez 5000 voznikov; v Debreczinu (glavnem mestu hajduškega okrožja) je osta-vilo delo čez 16,000 delavcev in približno enako število v Szegedinu. Bati se je enakih izbruhov tudi po drugih krajih, vzlic temu da je vojaštvo vedno pri rokah in pripravljeno vsak čas udariti po štrajku-jočih delavcih. Španija. Iz Madrida se poroča, da se je vže v drugič skrivna zarota anar-histov(?) umoriti premirja Maura, izjalovila. Na potu iz Barcelone v Madrid je neka oseba, koje policija še ni prijela, večkrat vstrelila skozi okno na premirja, vendar ga ni zadela. Dva tedna prej je bil napaden z bodalcem ter bil le lahko ranjen. Ta dva napada na premirja in kralja Alfonza, sta provzročila policiji obilo truda in težav. Zatrjuje se ,da je to ena in ista zarota, katere ni se do danes policija zasledila. 27. apr. je prišlo do tretjega atentata na premirja Maura. Neki anarhist (?) mu je skušal priti do živega direktno na vlaku. Streljal je pa dobro srečo skozi streho, a vkljub temu, da so padale krogle kot toča, ga ni nobena zadela in se je premir srečno vrnil v Madrid. Naznanilo. Tem potom tinznnnjam vsem čin-noni društva "Triglav'1, 8. N. I'. J., da sc bode društvena seja vršila vsako prvo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja dne 1. maja, točno ob $2. uri pojioludne v prostorih g. Tony Koatello. 1st Str. Omenjenega dne bo plnčuti mesečni asesment in sprejemali se lxw!o novi udi. l'ri-stopninn $1. Vse člane društva "Triglav"! prosim najvljudneje, tla se zanesljivo udeleže seje. ker je društvo novo in bo morebiti treba kake točke preurediti. Do svidenja! Daniel Badovlnatz La Salle, III. tajnik P. N. NAROCNIKOMI Ker je mnogim cenj. noročni-kom In somišljenikom našim potekla naročnina, prosimo opetova-no za točnejše poravnanj« svojih obveznosti. Nikakor ne moremo vspevati z listom, ako se nam celo tistih par centov za naročnino odteguje. Vsako delo jo svojega plačila vredno, tako I to. Upamo, da ta opomin ne ostane brez vspoha in da bo storil v bodoče vsak naročnik svojo dolžnost. UPR. "QL. SV". Ameriško resti. Evanstonska policija aretiraj vnuka senatorja Hana. Ko je Walter B. Pearson z avtomobilom po evans,tonskih 1 cah, napadla ga je naenkrat šolskih paglavcev in ga obmetav| z gnilimi jajci. Med napadalci znal je Pearson tudi vnuka umr senatorja Hana ter ga ovadil evaj tonski policiji, katera je mlade Hana aretirala in vrgla v ječo, kj počaka sodnjiske obravnave. Da se le obnesel moto:: "Pred post smo vsi jednaki I" Povodenj. Iz Kansas City, Mo., se brzoja Ija, da je povodenj omajala zad zgradbo mostu na James ulici, prevoz iz Montane v Missouri preprečen. Most Rock Island Icznice je pod vodo, radi česar promet silno oviran. Velike rijelne zgube ima tudi "Newber Packing House". Voda je zal^ vse ceste in ulice v spodnjem murdalu in Argentinu. škodo ceni že sedaj v ogromne svote vendar voda Še ne pada. Nadalje se poroča iz St. da je Mississippi prestopila var no znamje in da še vedno narnš po jeden palec in pol na uro. Pc ki okoli East St. Louisa, 111., vsled silnega pritiska Mississipl prestopili struge ter poplavili vi" okolico. Parniki na reki Missi| sippi so v varnih pristaniščih. Pr met je vsestransko oviran. Lji stvo je zbegano in se boji hudih sledic. ••Redi devll vagoni." Washington, 27. aprila. — Prii P11 Lun Tsi, vnuk kitajskega sarja, kateri bo prisostvoval svete ni razstavi v St. Louisu, se je nes prvič v svojem "svetem" ži\| ljenju vozil v avtomobilu. Tako Je čudil elegantni vožnji in tako soko še spoštuje "redi devil va ne", da ni mogel predsedniku Rc sevelPu in drugim spremjevalc preh valiti imenitne iznajdbe a\ mobila. Mogoče je, da si jednt takovega "devila" omisli sedaj tutj princ Pu Lun in da vzame "s 'sat svojo domovino ter tam tnal preplaši kitajske velikaše. Or naj se še, da se je princ z obema kama držal za kozla, bojč se (bil j| ves bled in preplašen), da bi "redi devil' ne zapeljal v peklo. "Pustite otročiče k moni." Williamsport, Pa., 27. apr. Viktor Garak, prečastiti rek polsko-katoliške cerkve v Sno Shoe, je bil aretiran pod zatožb da je i61etnega Andreja Loška tepel do smrti s težkim knipelne .Mladenič se je baje branil itf v kev. Tik pred svojo smrtjo je povedal dr. K. J. Youngu, da ga j^ far Garak strašno pretepel in z gami osuval. — Zopet en apostell kristjanske ljubezni do bližnjega!) Poziv. S tem se vsi društven i ki društ "Slavija" vljudno poživljajo, da 1 zanesljivo udeleže mine društvi tuj seje v nedeljo dno 1. muja ob 2. \ popoludne v "Narodni dvorani", 587 S. Centre Ave. Kdor še ni ravnal pristopnine k H. N. P. J. it ni bil še zdravniško,, preiskan, ako ga ne l>o v nedeljo k seji, zgut vse pravice do društva in se ga pozneje smatralo kot novo[ pivšegn čilimi društva oziroma Je noto. Pri tonedeljski seji se mc vsak brat izkazati z zdravnišl spričevalom; nkoni bil kateri h«] zdravniku, naj nemudoma ol društvenega zdravnika dr. Mn Ivca, kateri jo o tem obveščen. Martin Ivec stanuje na 34 W. nS PI., Chicago inonlinira vsak več razen nedelje, od 7. ure naf Živila S. N. P. J.I Odbor. POZOR ROJAKU Naznanjamo tem potom vi onim, ki so se žo oglasili in gim, da imamo knjižico: "ŽI RAZMER" ali »ZAPISKI Kr SKEOA KAPLANA", U Od danes naprej nam je vsako ročilo dobro doito la bo točne vršeno. Cena knjižici s 1 vred, j« 25c. Uprav. »Ol. S Svobodo" svobodomiselni list za slo-venski narod v Ameriki, ijatelja in urednika: MARTIN V. KONDA FHANK M. MEDICA "QJas Svobode" izido vsaki polh volja za Ameriko: za celo leto----$1.50 za pol leta---.- 75c ZA EVROPO; *a celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" (The voice of Liberty] the oidy union lnlxir paper in morion: edited & published every riday jn the olovenio language by V. KONDA, & F.M. MEDICA, Entered July 2,1903, at Chicago, 1., as second-class matter, under ct of Congress of March 3.1879" Sultsoriptlon '$1.50 per year. Advertisements on agreement; Naslov za dopise in pošiljatve jo edeei: "GLAS SVOBODE" 563 Tiiroop St. Pilson Sta. Chicago, 111. 1 * * » DOPISI. * * * Iz Leadvllla, Colorado. Cenjeni urednik I Ker niste do sdaj še nikomur odrekli prostora predalih "GL Sv.", upam da tudi leni ne bodete. Tukaj imamo imskega maziljenca, imenom Pcr-c, ki ne zna pet cerkvenih zapove-li. Na Veliki petek pride k njemu leki ženitvanjski kandidat z željo, la bi se nemudoma vršila |>oroka. prce je zaigralo radosti našemu prešmentanemu Peršetu, češ: zopet »o nekaj za mojo malhico. Na vi-lez se je sicer upiral želji oziroma >rošnji prositelja, a ko privleče ta la svitlo bankovec z "numerco io" — kar pomeni deset dolarjev — in nu ga pomoli pod nos, prešli so mu fiaenkrat vsi pomisleki. V hipu je >il po koncu. No, kako se imenu-eš? katero boš vzel? itd., stavil je ,* eni sapi več /prašanj. S tem |»ramotnim postopanjem pa je maji tiljeni grešnik jasno dokazal, da nu je Bog le — dolar. Njemu ni jilo za Veliki petek in ne za cer- W. 21. Stbekt okrajni notar v zvezi s c. k. austr. ogr. konzulatom'. Glavni agent Methoi'oli-tas Like in Nat. Nuiitwestehn fibe insl'kence. URBAN BUG'S pogiebniki. \m W. lAth. St.Chicago, III. CENA IN DOBRA POSTREŽBA ZA ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, so dobe samo pri Slovencu J 0I111 dol oh 20:1 biti hue St. JOLIET, ILL. F. J. SKALA k CO ga, ker le socializem zamore odstraniti cosiKxlarskc polome ki so ponosna, ker ji predseduje Came- h delavno Ij^stvo grozni m stras-gie mesto Hanne, kajti Hannu se'111- vsaj ni moglo očitati sokrivde na delavskih umorih. Carnegie je sprejel to mesto v New Yorku na nekem banketu,ki se je vršil |>od podkrovi-teljstvom demokratskega politikar-ja Oskarja Straus-a." Na ti slav-nosti, ki naj bi spojila dve nasprotujoči si sili — delo m kapital — so bili navzoči tudi zastopniki delavskih organizacij, kojih imena pribijemo tu javno na steno: P. H. Morissey, predsednik "Brotherhood of Trainmen '; E. E. Clark od "Railway Conductors Association"; Henry White, predsednik "United Garment Workers of America"; James Duncan, prvv pod -predsednik ''American Federation of Labor"; W. D. Mahon, predsednik "Street Railway Employes Association"; James P. Archibald, predsednik "Paperhangers Union"; William Weihe, ki je leta 1892. kot predsednik "Amalgamated Association of Iron & Steel Workers" vodil štrajk v Tomesteadu in slednjič njegov tedanji adjutant, Mah Ion Garland. — Fej I Sram jih bilol Omega. Podira »e! 1 Dokler podjetniki ene države vsled naravnih moči, potom intenzivnega izkoriščanja in razdeljevanja dela in izrabljenja strojnih in človeških delavnih sil lahko na svetovnem trgu — seveda, vedno le v korist posedujočih — vspešno konkurirajo, dotlej se jim posreči, da glavna industrija države vspeva, kar zopet pripomore drugim obr-tim, ki so odvisne od prve, do dobrega obstanka. Pogostokrat so sredstva v to svrho tudi umetna, n. pr. vojska, ali otvoritev novih obrt'' nih podjetij. Marsikatera obrt se posebno1 dobro obnese na svetovnem trgu ,ikar pomeni za delavce dotične obrti zvišanje mezde. Ako tedaj delavske plače rastejo, tedaj raste tudi njih konsumotorična moč in to dejstvo daje zopet delavcem druzih obrti obilo dela. No, in končno, ako glavna industrija države dobro vspeva, sklepam6 iz tega lahko, da so vse obrti deležne te prospei itete; zaupanje raste, dobiček podjetnikov se množi, vera na stalne dobre čase se krepi, kupoval-na moč naroda narašča, dotlej mrtvi kapital se vporablja v popolnoma novih podjetjih, da bi se tem večji dobiček iz njega izčrpal — delavci pa se zazibtjejo v spanje, da bode vedno talko v državi. Ali na trgu, na katerem je glavna industrija državr največ razpe-čala svojega blaga, je povpraševanje po blagu kar nakrat zaostalo radi povišane produkcij«, ki je v kratkem • času napolnila s svojim blagom vsa skladisča. Kapitalisti pa vendar ne odnehajo s protzvaja- tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih styarij i>o celem svetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščiue. Zastopniki družb: breinske, ham-burške, antverpske, rottcrdauiske in francoske prekomorsko- vožne črt«, V New Yorku in ostalih ev-ropejskih pristaniščih sprejmo |>ot-nike naši zastopniki. V slučaji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas. KAA mož potrebuje za Rainer jevopivoin Bourbon Wis ky piti, fino smodke kaditi in Be ve seliti. Razpošilja staro belo in Btaro čr no vino po 50 centov, ter star grupo brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. Ako hočeš imeti fin« slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. Petrova skala. V. K. iz Rima, 25. nov. XIII. Tudi cerkvene naprave niso večne, in Petrovo skalo jc novo na naraslovju sloneče naziranje že hudo izpodkopalo in izdolblo. Tekom zadnjih sto let se je svet pre drugačil tako, da se lahko reče: tisoč let srednjeveškega življenja narodov ni nič proti razvoju zadnjih sto let. Tudi manjši narodi, ki žive meti naprednimi narodi, si morajo pridobiti vso ono omiko, ki jo podaja novodobna kultura. V to jih sili skrb za obstanek. Doli na Balkanu lahko še prezirajo moderno kulturo, tam morejo danes še zaostajati za 200 let za evropsko civilizacijo, toda Slovenci tega ne moremo in ne smemo. Narod, ki je v našem položaju in si ne pridobi moderne kulture, je rokodelec brez orodja, tak narod postane gnoj za razvoj druzih narodov. Slovenci bivamo med dvema velikima naprednima narodoma. Plavati moramo znati, sicer utonemo. A glavna ovira, da ne moremo plavati, glavna ovira našega napredovanja je stari, iz srednjega veka preostali sistem rimskega klerikali-zma, čigar nositelj je katoliško du-hovništvo. Da je pri nas sploh mogoča znatna klerikalna stranka, to je najboljši dokaz naše zaostalosti. Ako nečemo postati hlapci drugih narodov, se moramo otresti spon, v katerih nas drži klerikalizem — v to p£ je treba, ne le da poznamp bistvo klerikalizma, nego tudi njegove reprezentante in njih značaj ter njih vzgojo. V ulici San Nicolo di Tolentino v Rimu stoji velika palača, v kateri je nastanjen -takoimenovani "Collegium Germanicum". Sicer pravi star pregovor "doctor romanus — . _ asi,,,,!: Rermamis", „1 „«c temu K 587 S. Centre Ave. je Slovanom najbolj priljubljena za vsakojukeyebelice, predavanja, plese, zborovanja itd. Nadalje priporočam slovenskemu občinstvu Bvoj lepo urejeni "SALOON", JOSEF 0B0RNY, lastnik. Slovenska babica. Ako želite imeti pri porodih zanesljivo, skušeno babico, obrnite se na Marijo BasaJ Lotrič, 649-W. 18th Pl. Ona poseduje 1 »letno skušnjo, poleg spričevala v svoji stroki. Anton Sukle rečenem kolegiju vzgajajo prav' nevarni ljudje. Ignacij Loyola, u-stanovitelj jezuvitskega reda, jc posvetil omenjeno palačo za vzgoje-vališče bodočih duhovnikov za Nemčijo in Madjarsko. Potrdil je to ustanovitev papež Julij II. 1552. V tem jezuvitskem zavodu vzgajajo vedno-tudi nekaj slovenskih rojakov za duhovski stan. Po končani dresuri v tem kolegiju se na-meste gojenci pri uredništvih katoliških časopisov, v lemenatih kot učitelji, na važnejše službe v mestih in se porabljajo tudi za poslance. Ta dres ura traja sedem let — torej časa dovolj zastrupiti najčistejše srce in pokvariti najlepši značaj. Prva tri leta se uče gojenci tega zavoda nekakega modroslovja, štiri (Dalje na 3- strani.) Priporočam svojo gostilno, kjer točim vodno sveže pivo in žganje. Telefon 692 Red. in 373 Black Pozor! Kaj pustil od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pust Bi jih zaliti b zlatom ali snflfrom kar ti za vselej dobro in po najnii ceni napravi B. K. SIM0NEK I , hi blue island ate. chicago, ill. Tel i Morgan 438, Novoletne obtoke in površniki -overcoats,- najnovejše mode, najnovejšega siikna in dobrega kroja. Ni ajyoda v Chicagu kateri bi imel lepšo in (PT Cn HC veČjoiizber,, kakor jo dobite pri nns za ceno od iDliUU UULUi Moški moderni klobuki, mehki in trdi, vseh najnovejših mod, fabrlkatov in barv, jamčenl: $1.45, $1.95, $2.45, $3.00, juino-iahod. vogel Blue Island Avenue In 18. ulice. JELINEK in MAYER, lastnik«. SLIKA PREDSTAVLJA uro /a dame. Pokrovi so pretognjeni z zlatom) Gold filed, jamčeni za 20 let. Kole-sovjo na razpolago Elgin ali Waltham. Zdaj saiuo $12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonicli 89 K. MadlNon St. Chicago, III. l 1041 SLOVAN K SLOVANU! LETO JE TUI Nasii bogata zaloga unijskih najmodnejših oblek in površnikov je popolna. Vsa obleka je izdelana od unijskih krojaeev 111 ao naj-inodnejše in najcenejše na trgu. Pri nakupu oziroma naročilu te nove zaloge Bino dali posebno pozornost na to, da bi te naso obleke najdalje v modi ostal« in da bi cenj. odjemalcem, kakor smo dose-daj, tudi v bodočo ugajali. Cene naših oblek in površnikov so OD $6.00 DO 120.00 Izvolite si naročiti najmodnejšo obleko ali površnik ? ^Jašn več-letna skušnja v tem poslu vam jamči, da vam napravim?Tpo vasi volji in okusu obleko in površnike iz naše velike zaloge vsakovrstnega domačega ali importiranega sukna za tako nizko ceno, kakor nikjer drugod. Naročena obleka ali površnik od ?U0U naprej. Oovorimo slovensko. Vprašaj po številki 10 SOLIDNA TRGOVINA I II 3B5-367 Blue Island Ave. col M Str. Naša zaloga moških in mladeniš-kili spomladnih in poletnih oblek je dogotovljena. Obleke najboljšega kroja po primerni ceni. M0SKE OBLEKE In površne »pomladne nukige mylep- „„ >regn kroja po................................................. MOŠKE OBLEKE Iz najboljšega sukna in podlage naj- novejše mode po.............................................. OBLEKE ZA DEČKE IN 0TK0KE, noTomod- . , .. ne In libomega kroja od......................#£,0U DU #1.311 Pridi in prepričaj st! sum. Solidna postrežba in za vsakega enaka cena bo naš Bmoter 365-367 Blue Island Ave. cor. 14. St. Slovenska Narodna Podporna Jednota g sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonic, 586 S. Centre Ave., Chicago, III. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 5Jo prebavljanjc, sololi slal>ost. Kaj temu vzrok? Vaš želodec jc preslab, nima moči pridobivati soka v zadostnem številu za redno prebavljanjc. Vsled tega jc vaša kri gosta, nečista, počasi pretakajoča. Trinerjcvo ameriško zdravilno grenko vino je v takih slučajih edino pomožno sredstvo, ker isto deluje direktno na želodcc, uravna pravilno prebavljanjc in krepi mišice. Ono vam da reden zahod in odpravi zaprtje; ono privede vase prebav-ljavne organe zopet do naravnega zdravstvenega stanja. Pozor torej vselej! Isto sc rabi lahko za vsakega uda družine, ker nima nobenih strupenih snovij v sebi, marveč obstoji iz čistega naravnega grozdja in izbranih zelišč. Dobi se v vseli lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Triner-ju, 799 So. Ashland avc., Tilsen Station, Chicago, 111. NAZNANILO. 0|)ozarjam slovensko trgovce— saloonarjo in tudi drugo p. 11. ob-činstvo na importirano brinje iz Ljubljane, i/, katerega kiihum sain nnjbolji brinjevec! Kdor hoče dobro kapljico brlnjevca piti, naj se obrne nn J0I111 Kraeor" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsoee-itiu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igriilnu miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 817 S. Center Ave. blizo 19 ulioe Chicago, III. C. G. FOUCEK Cenlie Ave. na vogalu IB. ul.: Nuj boljša čeHko-sIovanska lekarna v Clkugu V nji.se nahaja tudi pošta, kjer je mogoče pošiljati novce povHi Amerki in v Evropo. Prodaja znamk in Bprejo-manje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči.—— • Brzojavni urad ha vse strani. E|vBprosni urad, pošiljajo se kov-oegi in drugo na vse strani Zed. držav. V lekarniordinirajonaslednji zdravniki: Dr. Martin Iveo, vsak večer od (J. do7. ure: Dr Stulik od 10. do 12. dopoldne in od 7.-0. zvečer: Dr. Kolar, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunut. Ako ste bolni, stopite V mojo lekarno in pomagalo bo Vam bode. uum h o- Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. radu canai «76 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. 1)11. WEISSKOPF je Čeli. iu odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. K KALIFORNIJSKO TINO na prodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro črno in belo vino po 35 do 45 centov galon; staro belo ali Črno vino 50 centov galon; risling 55o. Kdor kupi manj kot 60 galonov vina, mora dati $3 za posodo. Drožnik po $2.35 do $2.75 gal.; slivovic po $8 gal. Pri večjem na-roiilu dam popust. V nmogobrojna naročila se pri-poročam STEFAN JAKNHE Box 77 Crockett, Cal. Kaj pa je? Par let nazaj ste lahko brez skrbi V .I'll, K ; .................. (J ti J ftupil^ 11» IIVIVI '»"»"»I vratmi, ko so nune nekemu Zidu ]oliie or^iihe, toni več tudi dolnje na ves Živini sistem, ga ojačl In uravna celo truplo, da se ri lahko ubrani poznejših p uupadov bolezni. Nikar 110 va- ||j 1'i^j m a 111 o a Mt'llC. No napenjaj proveč svojih močij in, 110 čakaj, dokler to bolezen ne spravi v posteljo! Težko bi bilo preceniti dobra dela, ki so jih žn storita Dr« Cpllinsova zdravila ali, množino sreče, ki so to prinesla v ameriške hiše zadnjih ia let, odkar jih je prviC ponudil ljudstvu in mu povedal, da z njimi lahko prepreči ali ozdravi skoro vse bolezni, ki prete življenju stariSev In otrok. Vsako obljubo je držal, kolikor zmore človeSka moč in danes so l)r. Collinsova zdravila pri-poznana ne-le samo med ljudstvom, ampak tudi med zdravniki, po zdravniških šolah in celem zdravniškem svetu. Sokvarjenl želodec ozdravljen. Bolan sem bil na želodcu ijvjetrah, od leta 1878, to je 15 let. Poskusil sem mnogo ljekov in bil sem pri različnih zdravnikov, pa nobeden mi ni mogel pomoči. Konečno obrnil sem se na Prof. Dr. Collinsa in on mi je poslal ljeke, po katerih sem sc kmalo popolnima ozdravil. Vsakemu bolniku svetujem toraj naj se na njega obrne, ker on ga gotovo ozdravi. Ostanem Vam do groba zahvaljen, Vaš llartol Jenček. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomors*ka vožnja čez sredo-zemkoadrljanBko morje, prolsku&ena Cunard Line ustanovljena leta 1840, Najatarejia prekomoraka črta. S 20. aprilom bo upetjala Cunard Lino vožnjo is Now Yorka direktno v Trst In na Reko, s preBtankom • v Neapolju. Ti lzbornl ln moderni parnlki t dvojnim vijakom, odpljujejo Iz Now Yorka kakor sledi: 8LAVONIA (novi parnlk 1 dvojnim vijakom, 10.5Q0 ton) v torek, 2G. aprila. ULTONIA (s dvojnim vijakom, 8.848 ton) v torek, 24. maja. PANNON1A (nov parnlk t dvojnim vijakom, 10,500 ton) r torek, 31. junij«. Nadaljno obvestilo odpotovanj sledi. Nail tretji razredi nudijo potnikom . tzvenredne ugodnosti. Olede natanč | nostl obrnite ae na naBe agente ali pa na direktorja agencije, T. C. Whiting-a, na voglu Dearbonr In Randolph ata., Chicago, III. StiiOK Livar, 41 North Front St., Reading, Pa. Od plučnlce ozdravljen. New York, 7. marca 1904. Cenjeni gospod zdravniki Priloženo Vam pošljem mojo sliko z pošujo da isto z pismom vred javno priobčite. Bolana sem bila mnogo let na razširjenjih jetrah, slabem želodcu, nervoznosti in maternici. Slišala sem od Vas in poskušila Vaše ljeke, ter se po Vaših navodilah ravnala, tako da sem bila po nekaterih tednov prosta vseh omenjenih bolesti. Srčna zahvala Vam za ozdravljenje od teh bolesti ter svetujem vsem ženam, katere trpe na teh slabosti, da se obrnejo na Vas, ker jim boste gotovo do zdravja pomogli. Vaša hvaležna 69 Third Avenue. M' Čampaniak. Prof. Collins je brezdvomno dokazal, da njegovo zdravilo za prolilf^ienje ozdravi nova prehlajenja, zastarela prehlajenja in prepreči pljučnico, bronhitis, gripo, katar in celo nevarnejše bolezni. Njegovo zdravilo za revmatlzem ozdravi gotovo najrazličnejše oblike revmatizma. Navadno odpravi bolečine v 1 j urah. Njegovo zdravilo za ledvice je ozdravilo več bolezmj ledvic in pregnalo vefi slučajev Bright-ove bolezni, kakor katero drugo danes znano zdravilo. Njegovo zdravilo za jetra ill kri dolujekot čudež s tem, dt ozdravi zabasanost, rumenico, kožne izpuhline, glavobole. ♦ Njegovo zdravilo za kašelj ozdravi kašelj in mu brani razširiti se dalje po sapniku in to bolj gotovo kakor katerokoli drugo zdravilo. Njegova oNtala zdravila so istotako vspešna pri zdravljenju bolezni, istotako vaana in istotako gotova v svojih vspehih kakor zgoraj omenjena zdravila. ^Vli m! bolan? Piši Dr. Colllnsu o svoji bolezni brez odloga in on Ti bo poslal zdravil, ki Te bodo ozdravila in Te privedla nazaj k popolnemu zdravlju. PROF. Dr. E. C. COLLINS, NEW YORK MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34fh St., New York. ...... , . .....-'-'i'"" ': Opatov praporščak. Zgodoviska po-rs t. Spisal F. R. xxvi. Več mesecev potent, ko je bil Rovan vložil svoje pritožbe, je prišel v Zatičino glasnik rcinskegit opata, vi'zitatorja Angclusa in kakor blisk se je raznesla vest, da je prišel dan odločitve. Glasnik rcinskega opata je prinesel celo vrsto pisem, za opata Albertusa, za prijorja Markvarda, za senijorja Andreja in za Rovana. In ta pisma so pomenila mnogo. S temi pismi je vizitator Angelus naročil opatu Albertusu, da mora priti na odgovor v Rein, Rovanu je naročil, da mora priti tja kot priča, prijoTju Markvardu in senijorju Andreju pa je naročil, naj pošljejo menihi sedem bratov v Rein, ki bodo pooblaščeni, ne samo povedati" svoje pritožbe proti opatu, nego tudi voliti novega opata. Opatovi nasprotniki so triumfi-rali in vse ljudstvo se je veselilo ž njimi, da se vendar iznebi božje šibe v duhovski obleki. , Opat in vojvoclinja Virida sta napela zadnje moči, da bi preprečila grozečo nesrečo. Opat je najprej sani poskušal pregovoriti menihe, da bi ppšlali v Rcin njemu naklonjene može, ki bi ga branili, povrh je pa še vojvodinja poklicala raz-. lične uglednejše menihe k sebi in jih skušala pridobiti za opata. Prekanjeni menihi pa niso hoteli pokazati prave barve. Zagotavljali so vojvodinjo, da so prijatelji d^atovi in ji svečano obljubo val t, da bodo volili po svoji vesti, in kakor jim bo narekoval sveti Duh. Vojvodinja se je dala s temi izgovori pomiriti, opat je pa poznal svoje ljudi in je dobro vedel, da za temi obljubami ničesar ne tiči. Dne 6. julija 1. 1405 so se zbrali menihi v veliki dvorani zatiškega samostana, da izvolijo svoje pooblaščence. Navzočen je bil tudi cesarski notar Andrej Leutwin iz Ljubljane, ki je sestavil zapisnik, in navzočen je bil tudi opat. Menihi so se napram opatu vedli j ako spoštljivo in izredno prijazno, tako da je ta gojil novo nado, da zmaga. Totiko bolj ga je podrl izid volitve. Izvoljeni so bili sami naja hujšj njegovi nasprotniki, na čelu jim prijor Markvard. Ko je cesarski notar naznanil izid volitve, je opat ves besen planil po konci in zaklical presenečenim menihom: — Še me niste odstranili in tudi če me strmoglavite, pride dan, ko Vam to plačam. Menihi pa so hinavsko zavijali oči, zdihovali, da jim dela opat krivico, in zagotavljali, da so volili tako, kakor jim je veleval sv. Duh. Ko pa je opat odšel, niso več prikrivali svoje radosti m so v zati-ških krčmah slovesno praznovali svojo zmago. .Opat se je bil koj po volitvi peljal v St. Lambert, kjer je imel z vojvodinjo Virido dolgo posvetovanje. Vojvodinja je takoj pisala vojvodi Viljemu in ga prosila, naj se zavzame za opata in mu vsaj zagotovi dostojno eksistenco, če bi ga že kapitelj odstavil. — Ali ni nobenega sredstva, da bi se vsa stvar preprečila, je končno vprašala Virida. i— Edino sredstvo, je dejal tem-nogledi opat, je to, da bi Rovan ne prišel pričat. Ali kdo naj1 to izpo-sluje? — Kaj ko bi ga povabila k sebi in ga nagovorila, naj ne gre v Rein. Morda bi se ga dalo pridobiti. — Morda .. . sicer ne verjamem, ali poskusi se to vendar lahko. Vojvodinja ni odlašala in je poslala svojega dvornika viteza Bar-lettija do Rovana. Ker je Barletti Rovanu zastavil svojo častno besedo, da se bo neovirano vrnil na Smreko, je Rovan res prišel. Ponosno je stal pred vojvodinjo in se vljudno, a možato priklonil - njej in Margareti, ki je morala na izrečno željo vojvodinje biti na-vzočna pri tem pogovoru. —' Slišala sem že mnogo o Vaših sposobnostih in vrlinah, gospod Rovan. je začela vojvodinja. Pravil mi'je o njih gospod opat. Vi mi- - slite, da jt Vaš sovražnik. A temu ni tako. Opat je Vaš prijatelj. — O opatovem prijateljstvu, presvetla vojvodinjo, sem se že sam prepričal, je z bridkim usmevom dejal Rovan. — Vi delate opatu krrvico, gospod Rovan, je ugovarjala vojvodinja. Veliko krivico mu delate. — če ste me zato poklicali, presvetla vojvodinja, da bi ml pripovedovali o opatovem prijateljstvu, potem dovolite, da grem. Kar je ___ meni opat storil, to se da pravita- noč bili na straži, kdaj da pride prav poravnati samo s krvjo, ali na glasnik z dotičnim sporočilom. dvoboj ga ne morem pozvati, ker je duhovnik, ubiti ga pa nečem, ker odhajali od maše, ko je v divjem nisem razbojnik, nego pošten mož diru prijezdil pred samostan — Ma- — Saj bi se vendar lahko po- tija Jezbec. Kakor bi trenil, so se ravnali ž njim, gospod Rovan, je ljudje vsuli okrog njega. Vivat — vivat I menila vojvodinja. Nikdar 1 je zaklical Rovan. In ko bi moral živ na grmado zadoščenje moram dobiti vsaj v tej je odstavljen! je vpil Matija in veselo sukal svoj zaprašeni klobuk. Vivat I Zmagali smol Opat obliki, du bo opat odstavljen. — Premislite, je prigovarjala veselje. Vriskali so in vpili in šele vojvodinja Rovanu, predno greste zdaj se je videlo, kako so sovražili v Rein. Če ostanete tu in pustite, da se menihi med seboj poravnajo, vam obljubim, prositi vojvodo Viljema, da Vam podeli plemstvo. opata. Ž vseh strani so drli skupaj in kmalu je bil prostor pred samostanom natlačeno poln. Na Matijo se jc vsulo toliko vprašanj, da niti I IXAiCJI UIC11I3LYU. v ... , ,, . - Hvala, presvetla gospa, je odgovarjati m mogel. Tudi meni- kratko in zaničljivo odgovoril Ro- M i" M** samostana so privreli ' ... - ■ .. nn ,r.r In nllflWlll rwl M .T 11 lf> fW. van. Jaz sem rajši značajen človek brez plemstva, kakor plemič brez značaja. — In tudi dobro službo bi Vam jyeskrbela. Lahko bi postali oskrbnik pri vojvodi Viljemu . . . — Torej podkupiti me hočete? se je razsrdil Rovan. Kaj mislite, da nimam nič časti ,v sebi, ker nisem plemič. Opat Albertus je zaslužil vešala. Zakaj sem mu prizanašal ,tega sam ne razumem. Ali zaklinjam se — Nakrat je Rovan umolknil in po-bcsil glafo. Vojvodinja se je začudeno obrnila, da vidi, kaj je vzrok, da je Rovan umolknil in videla, da jc bila Margareta proseče sklenila roke in da je s svojim milim pogledom Rovanu prestrigla nit govora. čez velo lice vojvodinje Viride jc šinil rahel smehljaj in obšlo jo je neko veselo čustvo. — Torej ti je vendar priti do živega, moj ponosni fantič, je šepetala sama zase in sedaj vem, da ne pojdeš v Rein. Vojvodinja ni Rovana več zadrževala. Odslovila ga je s prav prijaznimi besedami in istotako Margareto, potem pa poslala po opata. XXVII. Vojvodinja Virida je po tem, kar ja sama videla, bila popolnoma prepričana, da bi Margareta lahko pre-prosila Rovana, da bi ta ne šel pričat proti opatu. — Verjemi mi, je rekla opatu kadar sta bila sama sta se vedno tikala — Rovan je zaljubljen v Margareto. — To ni mogoče, je ugovarjal opat. Če bi bil količkaj zaljubljen v Margareto, bi bil že davno pozabil na Polonico in bi ne iskal s tako trdovratnostjo zadoščenja. — Jaz pa ti pravim, da je Rovan zaljubljen v Margareto, je ponavljala vojvodinja. Ženske to hitreje opazimo, kakor moški. Morda Rovan danes še sam ne ve, da se je zagledal v Margareto in niti ne sluti, kaka čutila se porajajo v njegovem srcu, a vendar ga ima dekle v oblasti, da, popolnoma v oblasti. Le dobro besedo naj mu privošči in Rovan se uda. Pa — če je tudi vse res, ka< praviš, je menil opat, kaj, ko. vem, da Margareta ne stori niti koraka, pa če bi jo na kolenih prosil. Tega sicer ne mislim, da bi bila zaverovana v tega Rovana, ali neko posebno simpatijo ima vendar zanj. Zato pa je najbolje, da jo v miru pustiva Ali -r- to bi bilo vendar škoda — tako lepa prilika —je ugovarjala vojvodinja. — Nič se ne boj, se je smehljal opat in položil svojo tolsto prelatsko roko vojvodinji okrog pasa, saj se da stvar drugače izkoristiti. Naj gre Rovan v Rein. Kapitel je skli can na dan 13, julija. Tisti dan mora priti v Rein poseben sel in prinesti Rovanu pismo, v katerem ga prosi Margareta, naj se odpove pričevanju. 4 — Mari misliš, da bo hotela Margareta tako pismo pisati, se je ču dila vojvodinja. — Saj vendar ni treba, da bi ravno Marcarcta pisala to pismo, dovolj je, če je njeno ime podpisano. V takem pismu se da še veliko več povedati, nego bi Margareta v najboljšem slučaju hotela izustiti. Ali me razumeš, ljubica? — Razumem, razumem, se je smejala vojvodinja in se stisnila k opatu. Lokav si, da ti ni nihče kos. Prepričana sem, da se ti tudi ta načrt posreči ne obljube. Bila je nedelja. Ljudje so ravno Ljudi se je polastilo nepopisno na trg in zahtevali od Matije pojasnil. Končno so Matijo spravili na samostansko dvorišče, kjer se jc najprej okrepčal in potem zbrani množici povediil, kako se je zgodilo v Reinu. Opat Albertus se je sam odpovedal, je pravil Matija. Ko so bili gospodje zbrani in je bil poklican med nje Rovan, da bi pričal, je padel opat Albertus na kolena in prosil odpuščanja, če jc kaj krivičnega storil. Rekel je, da neče delati zdražbe med redovniki in dajati pohujšanja, zato da prostovoljno odstopi, Vsled te njegove izjave je potem sploh odpadla obravnava. Pritožba se ni prečitala in tudi Rovan ni bil zaslišan. Opatova odpoved se je sprejela in potem se je vršila volitev novega opata. In kdo je bil izvoljen? Kdo je novi opat? Kakšen je novi opat? Taka in podobna vprašanja so lete la od vseh strani na Matijo. — Predno je bila volitev novega opata, je nadaljeval Matija, se je oglasi! Hugon Alba in je priporočal naj se izvoli mož slovenskega rodu, ki zna slovenski jezik. Lepo je popisal, kako krivico so delali nem.'ki opatje slovenskim kmetom in kako trpi vsled tega vera, ker skoro noben menih ni narodovega jezika popolnoma zmožen. Prijor Markvard je bil s tem govorom jako nezadovoljen ali kakor se je tudi trudil, ' 1 bi Hugona Albo pobil, upravil ni vendar nič. Prijor jc upal, da bo pač sam izvoljen za opata, pa ni do bil inobenega glasu. Izvoljen je Peter LimbŠak, ki je bil doslej višji kletar samostana v Reinu. Kmet-ski sin je in dober človek, kakor sji mi pravili menihi v Reinu, Vsi rekli, da bo s Wneti lepo in pravično ravnal. Matijevo sporočilo je še pove čalo splošno vesclost in ljudje so naznanilo o novem opatu sprejeli z burnimi klici: "Vivat novi opat"— 'Vivat opat Peter" se je razlegalo po samostanskem dvorišču in /e ko se jc bilo ljudstvo davno razšlo, so se culi taki klici iz raznih hiš in iz krčem. Ljudstvo je povsod praznovalo odstavljenjc opata Albertusa. t ounVvmrTu J. SMOliKOTIC, ugleden meščan v Now Salom, Pa„ ni mogel dobitolajšanja vavoji dolgi bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino ga je popolnoma ozdravilo. "Podpisani, Čutim se hvaležnega in Vam naklonjenega za popolno ozdravljenje mojega že dolgo časa bolnega želodca. Mnogo denarja sem potrosil za različna zdravila in zdravnike, ali olajšanja vender nisem mogel dobiti. Trinerjovo ameriško zdravilno grenko vino, -ni snmo hitro odstranilo vbadauje, pno pa me je po-polnoma ozdravilo. .Jaz sem zdaj popolnoma zdrav. Vam udani J. Smolkovic," Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino Bluži vedno najbolje za odstranitev vsakovrstnih bolezni, so-sebuo želodčnih. Zalije in ojaoi želodčne organe, kateri bo bili že popolnoma pokvarjeni radi zavživanja pokvarjenih zdravil; spravi jih v normalni red, da zopet pravilno izvršujejo svoje dela. Varujte so pred ponarejenimi vini v lekarnah. JOSEPH TRINER, 799 South Ashland Avenue Pilsen Station 9 * 9 CHICAGO, ILLINOIS. "GRAD ZAGREB" jo najetareiši hrvatski "SALOON" na zapadni stnmi mesta Chicago. Postrežba izvrstna. HrvatHko-Slovenska dvorana za zborovanja, svadbe In plese. A LOUIS PAUŠE lastnik, 814 \V. IHth St. Chicago, 111. Cimard Linc- (Vstanovljena 1. 1340.) NEW .Y0RK-8REd0ZEM8K0-ADRI-JATlSKO MORSKA VOŽNJA. Ogrska \laila Je sklenila, da smejo Izseljenci U Ogrske v Ameriko v bodoče lo skozi Reko, v ta namen Je vlada sklenila pogodbo s Cunard kom-panljo, da bo samo ona prevažala potnike po sredozemskem in adrljanskem morju. "Carpathia" In "Aurania" boileta po srečno prebitem zimskem času vozila BedaJ vsak torok med New Yorkom la Llverpool-om. Njuni posel v sredozemskem iu adrljanskem morju bodo prevzeli sledeči parnlkl: "8iavonla", (nov) 10,600 ton z dvojnim vijakom. "Pannonla", (nov) 10,600 ton t dvojnim vijakom. "Uitonia", 8,844 ton z dvojnim vijakom, kateri bodo prepluli črto med New Yorkom in ,Reko-Trst v 14 dneh. Prevažali se bodo potniki v kajltah In medkrovju; za razne potrebe Je vsestransko preskrbljena Vsa avstrlj-, ska, ogrska, hrvatska, dalmatinska Itd. mesta so pristopna Reki ln Trstu. Vož-ne cene ln čas se pripravljajo. THE CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd. 29 Broadway, New York; 126 State Str.. Boston; 67 Dearborn Str„ Chicago, III. # MATIJA KR K LAT EC, g jt 488 W. 17th St. Chicago, III. & £ edini slov. krope v Chicagi, jjfr g* s« pri|xjroca rojakom v izde-5J loranje novo in popravljanj« 2 staro obleke, katera bo izgle- J* $ dala kakor nova. Vso po ** (jt zmerno nizkih cenah. ZNIŽANE CENE v WELL0W8T0NE PARK. Za sezono 1904 Je Northern Pacltlo železnica razglasila veliko znižanje vožnje cene iz CHicafl«, St. Paula, Duluth ln drugih severozapadnih mest v Yellowstone Park. Novi hot«ll so se postavili. 8taro-vsakem oxiru, tu [jvrai«.,. davna vila, moderna v vsakem ozlru, Zaklenila sta vrata tn pozabila, posUv]jeI1B iz h)odov bUz» gtarodav- da je opat storil vsakovrstne sloves- nIh gejBerJev Je v resnici znamenito . . . _____.kI..JA«ni«ln nroilnn poslopje ln vsega občudovanja, vredno. Vol o i rim nnmcif so se izvolie- Vsaktert hotel v parku ima prostora Nekaj dni nozneje so se ^ oU " ln Je % „«,! ugodnost- ni zastopniki zatiskih menihov od- » ^BkrblJ«n. peljali v Rein. Sli so oreko Ljubljane, med tem ko se je opat peljal ja čez Šmartno. Z Zatičini in v okolici sp z na- re~agenU N. P. u\mn\m ali pa piii petefetjo in nestrpnostjo pričakovali, A M CWandi 0an. Passg's Agent, kaj da sklene kapkelj v Reinu in — • zatiški menihi so takorekoŽ dan m tisKin m| preskrbljen. Sli so oreko Ljub- 8ezona se prične ■ 1. Junlj«m In tra do 30. septembra. Vožnja preko N. . R.. Livingston Gardiner. Za svet se obrneft lahko na vsakte- 8t. Paul, Minn., In poilJl •«* cefitov za knjižico "Wonderland 1904". Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lopo urejeni "SALOON". Točim vedno sveie pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni Čedna prenočišča In dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOKAR, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon štev. 1721 Morgan. ■I^HEK^ Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Koščlika. *_-al Najbolji izmed vseh je Wilke-za-nesljivi fotograf -v 1r --- 391-393 Blue Island Ave, na vogalu 1lt| PL Ženitvanske in sliko v skupinah so naže posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka Tstaiiovljeiia leta 1N83. Ob nedeljah odprto od ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno najnas * ^ . - kadar hočete odpreti saloon W W n" *menltl M plV0< Lahko govorite z nami v slovenskem joziku. anJe lzborno plro je po eviopelto kuhano, tako/ da bodete vselej delali dobro kuprU«. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefon.rajt« nam, la kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih m izvrstno dežano pivo (Lager-Beer) jjteklenicali. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. & Blue Island Ave. OBV ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel, ••Saloon" rojaka Jak. Martinciča v Sumit, III. Moje načelo /te in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejše, vsled česap u- , pam, da se bode tudi meni izkazovala tiBta naklonjenost,'ka- kor mojemu predniku. Posetuike prijatelje in c. rojake/v ob- | čo zagotavljam, da bodo vsak čfia postreieni točno z izvrstnimi smodkami. svežo pivo, raznimi likeiji, "Portvini", Trinetjevim , r* i ________ i___i!!«?. n. _