Št. 47. V Ljubljani, sobota 13. novembra 1920. Leto 1. NOVA PRAVCA GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIčNE STRANKE. Uredništvo: Ljubljana, Stati trg št. 19. Telefon št. 359. Izhaja dnevno Posamezna številka velja 1 krono Upravnlštvo: Ljubija««, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. Inserati po dogovoru. Volilni shodi NSS se vrše v nedeljo 14. t. m. v Kamniku, poroča tov. Rupnik, Ribnici, poroča tov. Juvan, .Škofji Loki, poroča tov. Fakin, Tržiču, poroča tov. Tavčar, Boh. Bistrici, goreča tov. Brandner, Srednji vasi, poroča tov. Florjančič, Mojstrani, poroča tov. Kozinc, Medvodah, poročevalec iz Ljubljane, Vrhniki, poroča tov. Kranjc, Novemmestu (13./NI), poroča tov. Kst, Št. Janžu, poroča tov. Est, Trebnjem, poroča tov. Est, Mokronogu, poroča tov. Est, Višnji gori, poroča tov. Korošec, Zagorju, poroča tov. Vojska, Slovenjgradcu, poroča tov. Deržič, Šoštanju, poroča tov. Deržič, Ormožu, poroča tov. Žabkar, Sl. Bistrici, poročata^ tov. Hiter in Jarh, Hočah, poroča tov. Škrjanc, Muti, poročevalec iz Maribora in Cirkovcih, poročevalec iz Maribora. „Cunja papirja*4 — podpisana. Curib, 12. nov. Iz Milana javljajo: Italijanski delegati so izgotovili besedilo pogodbe in ga predložili jugoslovanski delegaciji. Dosežen je bil tudi glede teksta popolen sporazum in danes popoldne je bila pogodba od obojestranskih zastopnikov podpisana! Posebne komisije bodo izdelale podrobnosti. Nesposobnost naših delegatov —krivec por -o 7ji Dejstvo, da je naša delegacija sprejela tako težke pogoje, je iznena-dila tudi vse člane ministrskega sveta. ,V ministerskem svetu se o Zadru sploh ni razpravljalo, ker so bili vsi prepričani, do bo Zadar pripadel Jugoslaviji in da bo dobil pri nas avtonomijo. Vest, d,a pride Zadar pod suverenitelo in dejstvo, da je Itaija stopila z eno nogo' na Balkansko ozemlje, je iznenadil vse aktiv: e ministre sedanje vlade, ki so v Beogradu. Eden od teh ie danes izjavil vašemu dopisniku, da je tudi Zader sedaj v živem mesu Jugoslavijo bodeč trn, s katerim bo Italija vedno skušala zastrupiti našo narodno državo. Značilna je izjava Sforze novinarjem, da je Zader rešen za Italijo. To se komentira tako, da je bila ital. delega-cja pripravljena, popustiti v Zaderskem vprašanju in se mestu odreči. Toda vsled sposobnosti italijanske delegacije, oziroma vsled nespretnosti naših zastopnikov so dobili Italijani tudi Zader. Zelo težko izgubo pomenja odstop železnice St. Peter — Reka, ker pride vsled tega Jugoslavija v gospodarsko odvisnost Italije. Istotuko je usodepolne. meja na Snežniku in Triglavu, ker drži z njo Italija vso Slovenijo v kleščah. V slučaju vojne je Slovenija popolnoma ogiožena. Poročilo o luki Baroš še m dospelo. _______ Klečeplazenje robske duše. S. Margherita, 12. nov. Jugoslovanski delegat ministrski preds. dr. Vesnič je poslal italijanskemu kralju brzojavko, v kateri se mu o priliki njegovega rojstnega dne poklanja in kjer izraža naj-is;krenejše želje za srečo in dobrobit kraljeve hiše in plemenitega (!!!) italijanskega naroda. V svoji zahvalni brzojavki izraza kralj svoje najglobokejše prepričanje, da bosta italijanski in jugoslovanski narod v bodoče v interesu sreče in mogočnosti obeh narodov ostala v popolnem sporazumu. S Margherita, 12. nov. Uradno se objavlja: V dopoldanski seji je izrazil ministrski predsednik dr. Vesnič v nekem govoru svoje veselje nad dejstvom da pade rojstni dan italijanskega kralja na dan srečnega (!!!) sporazuma med obema državama. Po njegovem mnenju je to dobrega pomena za prisrčne od-nošaje med obema državama. Ministrski predsednik Giolitti je odvrnil z zagotovilom, da bodo našle besede ministrskega predsednika Vesniča mogočen odmev v srcih Italijanov, ki si ničesar bolj ne žele kot intimnega prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo v skupnih interesih in v interesu splošnega miru. Tudi zadrsko okolico zahtevajo. S. Margherita, 12. nov. Včeraj popoldne ni bilo skupnega sestanka. Vprašanje obsega Zadra še ni rešeno. Vodijo se še razgovori. Kakor doznava naš poročevalec zahteva Italija obseg politične občine Zadra, nekaj vasi v zaledju in otok Ulja pred Zadrom. Zlasti izne-nadila je zahteva Italijanov po otoku Ulja, ker je bilo sklenjeno, da dobi Jugoslavija vse otoke razen. Lošinja, Cresa in Lastova. Beograd, 12. nov. Kakor doznava naš poročevalec iz dobro poučenega vira, vprašanje Zadra še ni končnove-Ijavno rešeno. Naša delegacija je v načelu pristala na to, da pride Zader pod italijansko suverenitelo. Toda italijanska delegacija zahteva razen Zadra še vso zadersko občino in še 22 vasi. Celo za-dersko ozemlje, ki ga zahteva Italija, šteje približno 40.000 prebivalcev. Isto tako še ni rešeno vprašanje mej reške države. O tem se še vodijo pogajanja, ki bodo trajala nekaj dni. Naša delegacija se vrača. Naši delegatje se vračajo. Danes tekom dopoldneva so prispeli v Logatec, kjer stopiio na svobodna jugoslovanska tla. Čaka jih tam seveda poseben vlak, ta jih odpelje preko Ljubljane in Zagreba v Beograd. V Ljubljano pridejo med 12. in 13. uro. Vlada je dobila poročilo, da odpotuje danes dr. Vesnič iz S. Marghe-rite v Beograd, kamor dospe v nedeljo zjutraj. Naše kandidatne liste. Razširjajte,,NOVO PRAVDO"! Več kot enkrat smo že govorili na tem mestu o važnosti volitev y konstituanto, kjer se bodo reševala življenjska vprašanja za našo državo in nag narod. Zato danes, ko objavljamo naše kandidatne liste, ne bomo več govorili obširno o tem. Naša stranka se je rodila iz trdne volje delavskega ljudstva, povsod prevaranega in od vseh dosedanjih voditeljev izdanega. Rodila se je iz trpljenja, žulje-vih rok in njeno rojstvo pomenja glasen krik odpora proti nadaljnemu izkoriščanju in zagotovilo za boljšo bodočnost. Brez ozira gre narodna-soci-jalistična stranka za svojimi cilji, ki so: pravica, enakopravnost, poštenje. Volilci! Možje, tovariši, ki stoje danes na kandidatni listi, in ki Vam jih najtopleje priporočamo, so.izšli iz Vas samih. Poznajo naše težave in naše trpljenje, in s svojim dosedanjim delom so pokazali, da so zmožni in vredni zastopati naše interese v kon-stituanti. Somišljeniki! v boj zanje, da bomo enkrat imeli zastopnike čistih rok, katerim je blagobit delavskega ljudstva nad lastnim žepom. Narod je poklical stranko, narod je postavil naše kandidate; narod bo 28. novembra poskrbel za sijajno zmago narodno-socijalistične misli. Naši kandidatje so: za mesto Ljubljana: 1. Deržič Ivan, železniški uradnik v Ljubljani. 2. Brandner Anton, strokovni tajnik v Ljubljani. 3. Podbevgek Ferdinand, kovač v Ljubljani. 4. Hiter Ivan, hranilnični uradnik v Ljubljani. za kranjsko okrožje: v 1. Juvan Rudolf, uradnik v Ljubljani. 2. Ravnik Josip, delavec na Jcse-nicah-Fužine. 3. Florjančič Janko, poštar na Bledu. 4. Bizjak Luka, skladiščnik, Gradec pri Litiji. 5. §e§ko Josip, gostilničar v Kočevju. 6. Trebušak Lovro, mizar v Za-gorju. • 7. Vojska Drago, uradnik v Ljubljani. 8- Sterlič Matevž, posestnik in čevljar v Žirih. 9. Est Rudolf, blagajnik v Ljubljani. 10. Pečenko Fran, postajni odpravnik, Mirna peč pri Novemmestu. 11. Lovšin Ivan, kavarnar v Ribnici. 12. Rupnik Fran, strojevodja v Ljubljani. II. 13. Dr. Jamar Anton, zdravnik v Ljubljani. 11- §ink Štefan, notarski kandidat v Ljubljani. 15- Sernec Janko, okrajni sodnik V Šoštanju. Njih namestniki: Lenart Josip, okrajni sodnik v Mariboru. Dobovišek Rudolf, odvetniški kandidat v Št. Jurju ob južni žel. Dr. Peterlin Viktor, profesor v Ljubljani. za štajersko okrožje: 1. Deržič Ivan, železniški uradnik v Ljubljani. 2. Zupanc Blaž. brivec v Laškem. 3. Selinšek Franc, delovodja v Mariboru. 4. Žabkar Dragotin, skladiščnik južne železnice v Celju. 5- Mikuletič Bernard, sodni kan-clist v Ptuju. G. Kočner Anton, delavec v Sevnici. 7. Škerjanc Ivan, prožni mojster v Mariboru. 8. Gobec Dragotin, knjigovodja v Celju. 9. Jarh Franc, višji revident v Mariboru. 10- Hren Anton, nadučitelj v Studencih pri Mariboru. 11. Modic David, sodni oficijal v Celju. 12. Sulič Josip, čevljarski mojster v Mariboru. 13. Zaveljčina Jernej, obratovod-ja v Št- Pavlu pri Preboldu. 14. Dobravc Ferdo, finančni uradnik v Mariboru. 15- Vončina Josip, čevljar v Ptuju. 10- Roglič Ivan, revident v Ma-'riboru. II. 1. Dobovigek Rudolf, odvetniški kandidat v Št- Jttrju ob južni žel. en 2. Dr. Rostohar Franc, profesor v Mariboru. 3- Cimerman Jakob, profesor v Mariboru. 4. Dr. Peterlin Viktor, profesor v Ljubljani. 5. Dr- Jamar Anton, zdravnik v Ljubljani. Njih namestniki: 1. Šink Stefan, notarski kandidat v Ljubljani. 2. Dr. Jenko Ljudevit, zdravnik v Ptuju. 3. Dr, Majcen Josip, zdravnik v Mariboru. 4. Dr. Zorjan Ivan, zdavnik v Mariboru. 5. Dr. Krivic Rudolf, odvetniški kandidat v Ljubljani. K našemu socijainemu programu. (Nadaljevanje.) Po dosedanjem razpoloženju naših zakonodajnih oblasti sodeči, smo zelo skeptični tudi glede nadaljnih panog socijalnega zavarovanja: za sta- rost, onemoglost in brezposelnost ter za vdove in sirote po namezdnih delavcih. Gospodarske razmere natnezd-nemu delavcu ne dopuščajo, da bi si v dobi svoje polne sile pripravil toliko, da bi zadostovalo za njega in njegovo družino v starosti in onemoglosti, ali da hi žena in otroci mogli živeti od njegovih prihrankov. Pri državnih uradnikih je država že davno uvidela to resnico in vsak državni uradnik dobi po gotovi dobi dela pokojnino. Tudi za nekatere druge kategorije produktivnih moči je država uvidela, da mora zanje skrbeti v slučaju starosti in onemoglosti ter je uvedla pokojninsko zavarovanje za vse one privatne nameščence, ki opravljajo pretežno duševno delo. Seveda je to pokojninsko zavarovanje sila po- manjkljivo in nikakor nc odgovarja socijalnim zahtevam. Samo za na-mczdnega delavca danes v tem oziru ni ničesar storjenega, kakor da bi bilo delo tovarniškega delavca za industrijo in državo manj vredno kakor pa delo tovarniškega inženerja. Zadnji je za slučaj onemoglosti — po zakonu preskrbljen — čeprav slabo, namezdni, ročni delavec pa je v trenutku, ko vsled dela obnemore ali postane prestar, vržen na cesto, kjer naj prosi miloščino. Zavarovanje za starost in onemoglost je naša najvažnejša zahteva. To zahteva naša kultura, naša hvaležnost napram onim, ki so za državno gospodarstvo pustili svoje moči. Tako dolgo so vse pokojnine neupravičene, dokler ni v tem oziru tudi za namezd-nega delavca poskrbljeno. Nič drugega ne zahtevamo, kakor to, kar je država svojim nameščencem in nekaterim drugim privatnim nameščencem že dala, namreč: preskrbo vdovi in otrokom, ako oče, mož umrje. Nobena izmed obstoječih strank se za to socijalno pravičnost ni zavzela tako, kakor bi nujnost stvari zaslužila. Dve leti imamo svobodo, pa niti v Ljubljani, niti v Beogradu še nimamo nobenega organa, ki bi zbiral rnateri-jal in pripravljal te toli važne soci-jalne zakone. Niti dobre volje ne vidimo nikjer. Resnega, objektivnega zanimanja za stvar ni. Povsod igrajo ulogo samo strankarsko-politični oziri in osebne koristi. In dobe se delavci, ki še danes verjamejo besedam svojih dolgoletnih voditeljev. Po dejanjih jih sodite 1 Če je bila kedaj preje zahteva po preskrbi brezposelnih upravičena, je gotovo v današnjem času potrebno, da je to socijalno delo postavljeno na trd, zakonito podlago. Samo z dobrim zakonom o zavarovanju za slučaj brezposelnosti bomo zabranili, da uživajo podporo oni, ki jo ne zaslužijo in dosegli, da jo dobe vsi tisti, ki so potrebni in ki brezposelnosti niso zakrivili sami. Samo dober državni zakon more zabraniti korupcijo in protekci-jo, kar moramo zahtevati brezpogojno za ozdravljenje celega našega gospodarskega življenja. Tudi druge, države so neurejene in imajo razdrapano gospodarstvo in raztrgane finance, vendar imajo že uvedeno to važno socijalno uredbo. (Dalje prih.) Proti korupciji in za pravico. (Iz železničarskih krogov.) Nedelavnost »Narodnega predstavništva« mogoče ni skusil nobeden stan tako bridko kakor naše železničarstvo. Z nesmiselno koruptivno politiko so spravili dosedanji politiki železnice v tak stan, da se nam je resno bati, da na zgubimo našega kruha. Mi železničarji dobro vemo, da nam je dobra bodočnost le tedaj zasigurana, ako bodo naše železnice v redu. Čim bolje bodo urejene železnice, tein bolje se nam bo godilo. Vsak, prav vsak se je čutil poklicanega reševati naše železnice. Reševali so jih seveda tako, da so skušali cepiti enotnost osobia. Vsak ki je prišel, je obljubljal, da bo napravil železničarjem že kar na tem svetu nebesa, če pojdejo z njegovo stranko. Nekateri so res nasedli, toda dosegli niso pričakovanih nebes, pač pa s tem dosti pripomogli k žalostnemu položaju, v katerem se danes nahajamo vsi. Spominjamo se še prav dobro, kako so vse dosedanje stranke govorile kadar so nas lovile, spominjamo se pa tudi, kako so nas ravno-te stranke prodajale, kadar so mislile, da bodo imele od tega kakšen dobiček. Znano je našim tovarišem kako smo se borili za enotno pragmatiko, znano je tudi kako so obljubovali razni politiki, zlasti oni od JDS, da bodo napeli vse sile, da dobijo železničarji enotno pragmatiko, kakor so jo zahtevali. Socijalni demokrati in komunisti so bili proti službeni pragmatiki in enotnim plačam. Na vladi so bili demokrati in socijalni demokrati.. Socijalni demokrati so hoteli porabiti ugodno priliko in udariti oni del železničarstva, ki ni bil povsem njihovega mišljenja. Demokrati, kateri so bili odvisni od glasov socijalnih demokratov pa so jim pomagali in tedanja vlada je začela spletkariti z rdečimi organizacijami ter skuhala ž njimi nek sporazum, in to samo radi tega, da bi se ne vpeljala službena pragmatika in enotne plače. Taki. so bili naši takozvani ljudski zastopniki. Govorili so nam tako, delali so pa tako, kakor je bilo to njim v prid in korist. Socijalistični železničarji sprevide-vajo danes, kako grdo so jih varali njihovi zastopniki in obupno vprašujejo zakaj se jih je tako vodilo za nos. Tudi mi smo verjeli sladkim obljubam gospodov od demokratske stranke, toda oni so se nam od spredaj smehljali, za kulisami so nas pa prodajali. — Toda nikdar več! Ta mesec bodo nove volitve. Z pridobljenimi skušnjami pojdemo v volilni boj in nas se ne bo varalo kakor se pustijo varati drugi stanovi. Mi železničarji bodemo nastopili kakor en mož za tisto stranko, katera nam nudi največ upov, da bode delala pošteno in odkrito za nas in našo državo. Mi smo prepričani, da je narodnost pri nas še bistven del našega socijalnega gibanja, prepričani smo, da je naša bodočnost v poštenem in premišljenem socijalizmu, in radi tega bomo volili stranko, ki ima čimdalje več pristašev in najbolj poštene voditelje/to je, na-rodno-socijalististično stranko. Najdejo se žalibog v naših vrstah ljudje, ki radi osebnosti ali radi osebnih dobičkov agitirajo za druge stranke. Nas ti ljudje ne bodo premotili. Poznamo jih in njihove stranko. Obžalujemo samo omejenost nekaterih, da še pustijo izrabljati od strank, ki ne le, da niso napravile ničesar za železničarsto, temveč so mu celo občutno škodovale. Ker oni bodo soodgovorni, ako bodo prišli na krmilo zopet ljudje, kakor smo jih imeli v preteklosti. Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru je na svoji odborovi seji, dne 25. okt. 1920 soglasno sklenilo naslednjo resolucijo: Povodom drage obletnice ujedinje-nja moramo zopet z žalostjo ugotoviti, da še vedno niso izpolnjeni upi in nade, ki smo jih po prevratu stavili v našo osvobojeno domovino. Še vedno vlada gnilo avstrijakanstvo in upognjena hrbtišča, navajena bičev avstrijskih valpetov se še n so zravnala. Potrebno pa je, da se enkrat za vselej iztrebi iz naše srede vse, kar nas še količkaj spominja na čas naše tisočletne sužnosti. Za to zahtevamo z vso odločnostjo od merodajnih oblasti: 1. Da se uvede v vse naše urade jugoslovanski državni jezik, a to ne samo na papirju, kakor doslej, marveč dejansko. Prenehati mora dosedanje švabčarenje po oblastnijah, ki je najjasnejši dokaz, da se še vedno ne moremo uživeti v nove svobodne čase. Z isto neupogljivo doslednostjo, kakor se je v prejšnih časih uvajata v urade nemščina, uvedimo slovenščino. Povdar-jamo, da bomo neizprosno stali na straži in vse slučaje omalovaževanja našega jezika javno ožigosali. 2. Zahtevamo daz isto doslednostjo, s katero preganjajo naše oblastnije svoje sorojake, začne preganjati tuje, rovarske elemente. Še je med nami na stotine nam sovražnih tujerodcev, ki izrabljajo našo potrpežljivost v svrho hujskanja proti jugoslovanski državi. Vsi ti ljudje imajo lepa, obširna stanovanja, naši ljudje pa prezebajo po vagonih in barakah. Vsled tega zahtevamo, da se tem elementom odvzamejo stanovanja, in se izženejo tja, kamor spadajo in kamor jih vleče srce. Ravno tako naj se iz vseh uradov in obratov odstranijo vse nezanesljive osebe, njihova mesta pa prepustijo koroškim beguncem. 3. Odločno obsojamo gonjo, ki so jo pričeli povodom zadnjih izgredov gotovi slovenski časop.ii, ki ima v ozadju ogabne volitvene špekulacije. Ne moremo dovolj ožigosati kooperacijo gotovih slove- skih strank z Nemci pri predstoječi' volitvah. Na ta način do- kazujemo ravno našim nasprotnikom, da so še vedno odločujoč faktor. To mnenje jim pa moramo enkrat za vselej izbiti iz glavo. 4. Zahtevamo od merodajnih oblasti, da poskrbe, da bodo nove napisne table pisane v pravilni slovenščini. Ne smerno dopustiti, da bi nas še nadalje izzivali ljudje, ki žive od slovenskih žuljev s svojo spakedrano slovenščino. 5. H koncu apeliramo še enkrat na naše oblasti, da slečejo rokavice in nehajo z protežiranjem in božanjem nasprotnikov. Zlasti v našem obmejnem Mariboru je nujno potrebno, da zlomimo njih odpor in jim pokažemo, da hočemo napraviti red, če bo potreba tudi z železno roko. Rudarsko gibanje. Dne 10. nov. so se vršila zaključna pogajanja med Trboveljsko družbo in rudarji. Vlada je enostavno sprejela predlog Trboveljske družbe, ne da bi se pri tem ozirala na predlog zastopnikov delavstva. Ponudila je približno 10 odstotno povišanje, kar znese dnevno povprečno 4 K. Samoobsebi umevno je da zastopniki delavstva na to ponudbo niso mogli pristati. — Pri pogajanjih se je pokazala popolna enotnost vseh strokovnih organizacij. Zastopnik NSZ je vlado opozoril na dalekosežne posledice, ki bodo nastale vsled trdovratnosti družbe. Dejstvo je, da delavstvo s sedanjimi plačami ne more živeti, da ima družba milijonske dobičke in da bi pri malenkostni dobri volji vlada lahko ustregla upravičenim zahtevam rudarjev. Če pa hoče vlada v vsakem slučaju ščititi tuj kapital mesto delavstvo, potem pa od delavstva ne more zahtevati, da bi bilo zadovoljno in mu ne srne očitati, da rovari proti državi, če bo prišlo do energičnih, vladi neljubih korakov. Delavstvo je pokazalo dobro voljo, da se mirnim potom sporazumi, odklanja pa vsako odgovornost za posledice, čc vlada njegovih želja noče vpoštevati. Zastopnik Saveza rudarskih radnika je pokazal črvivo moko, ki se razdeluje delavstvu. Inž. Šuklje je stavil smešno zahtevo, da naj se vpraša izvedence, če črviva moka morda le ni užitna. — Pogajanja so v splošnem pokazala, da vlada nima nobenega čuta za delavstvo, in ščiti v vsakem slučaju le kapitaliste. Politične vesti. Radi spomenika cesarja Jožefa. V imenu kluba nemških socijalno-demokratičnih poslancev sta danes dopoldne poslanca dr. Czech in Czer-mak z ministrskim predsednikom razpravljala o političnem položaju, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov. Zahte vala sta, da se razveljavi odredba glede odstranitve spomenika cesarja Jožefa v Teplicah. Ministrski pred sednik je izjavil, da so se, kolikor on ve, češke stranke bavile z vprašanjem, kako bi se moglo rešiti vprašanje glede spomenika končnoveljavno ali začasno na način, ki bi zadovoljil oba naroda. Ker je zlasti poslanec dr. Czech zahteval, da se z administrativno odredbo prizna prizivu tepliškega mestnega zastopstva odloživo moč, je izjavil ministrski predsednik, da bi se moglo iti po tej poti, ako bi stranke pritrdile tej odredbi. Danes zvečer so imeli predsednik Masaryk ter poslanca dr. Czech in Czermak porazgovor o političnem položaju; imenovana poslanca sta obrazložila nazore svoje stranke o rešitvi konflikta, ki ogroža nadaljna pogajanja, morda celo konference zbornice. Govorilo se je tudi o tepliških predlogih in o posledicah, ki bi nastale, ako bi se težkoče ne odpravile v zadnjem trenotku. Jubilej francoske republike. Danes slavi zavezniški francoski narod velik narodni praznik, ker praznuje 501etnico francoske republike obletnico integralne priklopitve Al zacije - Lorene ter obletnico premirja po krvavi svetovni vojni. Ob tej priliki se je na tukajšnjem pokopališču na grobih umrlih francoskih vojakov vršila posebna svečanost, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki naših uradnih krogov. Bana je zastopal sekcijski svetnik dr. Milovan Zoričič, vojsko poveljnik savske divizije s polnoštevilnim častniškim zborom, župana je zastopal občinski svetnik. Muževič. Svečanosti se je udeležila tudi častna četa z godbo. Tukajšnji francoski konzul je imel nad grobi spominski govor ter so vsi prisotni izkazali čast umrlim francoskim vojakom. Ob 11« dopoldne se je pričelo v francoskem konzulatu ter je ob tej priliki v imenu vlade čestital ban dr. Laginja, za njim nadškof dr- Bauer, zastopniki vojske, mestni župan ter vsi tuji konzuli in drugi odličnjaki. Pariz, 11. nov. Današnji dan se je slovesno praznoval kot 501etnica proglasitve francoske republike ter obletnice premirja. Središče svečanosti je tvorila poklonitev manom Gam-bette in smrtnim ostankom nepoznanega vojaka. V Pantheonu je imel predsednik Millerand pred mnogoštevilnim občinstvom slavnostni govor, v katerem se je spominjal bitke ob Marni in ponosnega francoskega ljudstva. .Omenjal je, da sc je zopet začelo delo in da so k starim dolžnostim prišle še nove. Kar je porušenega, se mora zopet zgraditi. Kar bi moglo državi škodovati, se mora odvračati. Nato se je razvil sprevod, v katerem so nosili relikvije Gambetta in nepoznanega vojaka. Sprevod je gel po najvažnejših cestah med gostim špalirjem občinstva, ki je metalo na pozemelj-ske obstanke cvetlice. Pri slavoloku, kjer se je vršila svečana apotheoza, so se slovesnosti končale. Bolgarija in zveze narodov. Kakor poroča ,,Temps“ je prejelo generalno tajništvo zveze narodov noto bolgarskega min. preds., v kateri prosi Bolgarija, da bi jo pripustili k zvezi narodov. V noti se izvaja, da bolgarski narod ni odgovoren za sklepe, katere je leta 1914 in 1915 storil bivši kralj in njegova vlada. Današnja Bolgarija želi popoln sporazum s svojimi sosedi in je svojo politiko končnoveljavno orijentirala po politiki entente. Upor na ruski križarki. ..Berlinske Tidende“ poročajo iz Helsingforsa: Večina semkaj dospelih’ ruskih časopisov javlja, da je v Kron-stadtu na križarki ,,Gromoboj“ izbruhnil upor. Moštvo je umorilo vse boljševiške častnike in potopilo ladjo v luki. Poljsko - boljševiška mirovna pogajanja. Sovjetski delegati v Rigi so naznanili poljski vladi, da se sovjetska vlada strinja s tem, da se takoj za-počno pogajanja glede repatriacije vojnih ujetnikov, talcev in beguncev. Poljski zastopniki so si takoj preskrbeli potrebna pooblastila in so se napotili z oddelkom Rdečega križa v Rigo. Madžarska mirovna pogodba. Poročilo državnopravdnega odseka narodne skupščine o ratifikaciji mirovne pogodbe ugotavlja, da ta ne izvira iz svobodnega dogovora pogodbo sklepajočih strank, ampak, da je dokument, enostransko sestavljen po zavezniških in pridružnih državah« Treba se bo udati. sili in jo sprejeti. Pri povzročitvi svetovne vojne ni bila Ogrska nič udeležena, kakor pričajo uradni spisi. Poročilo naglasa, da narodi naOgrskem niso bili nikdar zatirani. — Naposled se zahteva, da se Cehoslovaška izrecno zaveže, ščititi narodne manjšine. Poročilo odseka za zunanje posle, kakor tudi poročilo gospodarskega odseka priporoča z ozirom na prisilno stanje brez utemeljitve, da se sprejmejo mirovne pogodbe. Izredne mere na Madžarskem. Z ozirom na umor policistov je izjavil ministrski predsednik Teleky, da so zločini,-ki i’ izvajajo uniformirane osebe, ter izcedi dosegli tako stopnjo, da se je v resnici bati revolucijskih dejanj. Vlada je bila zato prisiljena, da ukrene vse potrebno proti temu. Policija je v štirih hotelih' aretirala 32 oseb, proti katerim je uvedla preiskavo. Policija priredi po večjih mestih razrije. Kot posledico tega izda ministrstvo za notranje po- sle posebno naredbo, po kateri bo zborovalno pravo zelo omejeno. Po mesecu oktobru 1. 1018. ustanovljena društva morajo predložiti svoja pravila ministrstvu za notranje posle v svrho revizije. Razpu§čenje društev v splošnem ni nameravano. Edino izjemo bo tvorilo društvo probujajoče se madžarske. Dalje vlada predlaga, da se postopanje po prekem sodu razširi na gotove izgrede. Pogrebščina. Na Dunaju je bil ustanovljen urad, ki naj bi izvedel likvidacijo stare Avstrije ter razdelil to, kar je po .monarhiji ostalo, tudi dolgove, med nove države, nastale na teritoriju stare Avstrije. Ta urad, ki je bil ustanovljen vsled zahteve mirovne konference, stane ogromne svote in če bo reparacijska komisija (to je namreč oficijelno ime tega urada) še dolgo poslovala, po Avstriji sploh ničesar več ostalo ne bo, ker bo ta urad vse požrl. Stroški za to komisijo znašajo letno pol milijarde, kajti personal se izplačuje v zlatu! Predstojnik enega oddelka ima 100.000 K v zlatu, kar .znaša pri današnjem kurzu šest milijonov avstrijskih kron, to je pol milijona mesečno! To je šestdesetkrat tolika plača, kot jo ima danes avstrijski minister. Predstojnikov namestnik trpa 50.000 K v zlatu, t. j. v papirju tri milijone kron, njegov tajnik pa 2,400 0(K) K. Gospodična uradnica dobiva 1000 K v zlatu, t. j. 60.000 avstrijskih kron mesečno. Reparacijska komisija je nastanjena v palači bivšega avstr, vojnega ministrstva. Na razpolago ima G00 sob. Tako se živi na račun ostankov Avstrije. Da je pri tem prizadeta tudi naša država, je jasno. Vprašanje južne železnice. Generalni ravnatelj južne železnice je razposlal nastopno obvestilo: V današnji seji upravnega sveta južne železnice je poročal gneralni ravnatelj dr. Fali o razgovorih, ki jih je imel v Rimu z italijansko vlado. Kakor se da posneti iz njegovega govora, se bo vršila v mirovnih pogodbah v St. Ger-mainu in Trianonu predvidena konferenca štirih držav, ki so udeležena pri južni železnici ge meseca novembra in sicer v Parizu. Francoska vlada je dala k temu inicijativo in je pozvala vse štiri interesirane vlade, da pošljejo k pogajanjem svoje zastopnike. Dalje se je pri tej seji odobril mezdni red za avstrijsko osobje južne železnice, po vzorcu mezdnega reda, ki velja za osobje avstrijskih državnih železnic. Agrarni svet. V ministrstvu za agrarno reformo je ustanovljen na podlagi naredbe ministra za agrarno reformo poseben agrarni svet, ki bo izrekel svoje mnenje o vseh važnih vprašanjih. Kot člani tega sveta so določeni: 1. načelniki vseh oddelkov ministrstva, 2. zastopniki visokih gospodarskih gol v Zagrebu in Belgradu, 3. zastopniki kmetijskih zadrug. * Pred izpremembo socijalno-demo-kratičnega programa. V oktoberskem zborovanju v Kaselu, ki se je vršilo istočasno z zborovanjem neodvisne socijalnc demokracije v Halle, kjer so se kot znano neodvisni razcepili, je nemška večinska socijalna demokracija (Scheidemanova) sprejela predlog referenta Adolfa Brauna, da naj se izvoli sedemčlanska komisija za revizijo programa. Zborovanje je določilo naknadno kot osmega člana še Edvarda Bernsteina. Tudi češka socijalna demokracija (desnica) oglaša v dnevnem redu svojega decemberske-ga zborovanja volitev komisije za formuliranje programa. Značilno je, da izhaja inicijativa za revizijo socijalno-demokratičnega programa iz desnih in ne z levih strani; tudi na tem se vidi čim dalje večja miselna in politična vrzel med obema smerema; levica se drži starega .poj-movanja, medtem ko se skuša desnica bolj prilagoditi novim razmeram tudi v kolikor se tiče nazora o družabnem redu. Ne vemo sicer, kako daleč hoče češka socijalna demokracija spremeniti svoj doseda- nji program, ki ga je podedovala, kakor tudi naša soc. dem. po avstrijski socijalni demokraciji, a z debat na zborovanju nemške socijalnc demokracije je jasno, da se revizija ne bo tikala samo praktičnih zahtev^ izmed katerih so mnoge tekom časa postale brezpremetne, temveč tudi teoretičnih osnov stranke. O smernicah revizije na zborovanju nemške socijalne demokracije niso bili vsi enih misli. Gregor Smidt je poudarjal agrarni program, Molkenbuhr socijalizacijski program, medtem ko je Bernstein opozoril na potrebo teoretične revizije, ki naj se izvrši na marksistični osnovi, pri čemur pa je pripomnil, da se ne sme jahati na Marksovih besedah, s katerimi se da vse dokazati. — Mi smo radovedni, kdaj bodo toliko potrebno revizijo svojega programa izvršili naši socijalni demokratje. Tuui komunist! Due 9. t. m. ob priliki klerikalnega protestnega shoda se je gospod katoliški duhovnik kaplan Kos javno proglasil za komunista. Ker kod značaj-neži vzamemo stvar za resno, čestitamo komunistični stranici za tako važno osebno pridobitev in izrekamo rimskemu klerusu za izgubo vnetega črno internacionalnega agitatorja, kar je kaplan Kos dosedaj bil, svoje izkreno sožalje. Zagorjani. V odgovor g. dr. Kramerju, uredniku „Jutra“. Na Vašo včerajšnjo notico v .Jutru", s katero grozite predsedniku na-rodno-socijalistične stranke tovarišu Deržiču, Vam čisto lepo mirno odgovarjamo, da nikar ne zamenjujte našega urednigtva z načelnikom stranke Deržičem, kakor tudi mi ne delamo odgovorne Vaše gg. §efe dr. Kukovca in dr. Ivan Tavčarja za brezstidna namigavanja o dr. Rybaru v Vašem cenj. listu in za nesramna obrekovanja nage stranke po Vaših odličnih so-trudnikih in somišljenikih! In še eno, da se ne boste zaman trudili: tovariša Deržiča ne boste preplašili, ker ima moralno zaslombo proti napadom cele JDSstranke v svoji mirni vesti, čistih in nevezanih rokah. Torej to glede načelnika narodno- socijalistične stranke. — Sedaj pa še o naši že pred tednom priobčeni notici glede svinca. Prvič: ali čutite enkrat, kako je prijetno, če se človeka piči, človek se pa čuti nedolžnega? Da smo zabeležili ljubljansko govorico glede svinca, smo hoteli vrniti milo za drago. Drugič: Vam in nikomur nismo ničesar podtikali, ravnali smo le kot kronisti, ki zabeležujemo govorice. Uredništvo ,,Nove Pravde". Dnevne vesti. Beguncem iz zasedenega ozemlja. Generalni civilni komi.^arijHt v Trstu je razglasil, da je vojnim beguncem dovoljen povratek tudi v one občine Julijske Benečije, v katere je bil do sedaj povratek zabranjen. Begunci imajo prosto vožnjo do 31. decembra 1920 Izplača se jim enkratno izredno podporo v znesku podpore za dva meseca. Po l.Januariu 1921 ne dobijo proste vožnje, pa tudi ne begunske podpore. Izvanredne ubožne podpore bodo dobivali samo oni begunci, ki so se po-vrnjh na svoj dom in se nahajo v taki revščini, da dohodki ali delavski zaslužek posameznih družinskih članov ne zadostuje za najnujnejše življenske potrebe. — Begunci, ki mislijo povrniti se v svojo ožjo domovino, naj se čim-preje zglasijo pri okrajnemu glavarstvu, ki jim izda kolka in pristojbine prosto prepustnico in nakaznico za prosto vožnjo. Stavka gledaliških igralcev končana. V sredo in četrtek so 'se vršile pod vodstvom g. Konjoviča, zastopnika ministrstva pogajanja med gledališko upravo in igralci. Gospod Ko-njovič se je postavil na stališče, da se pogajanja ne morejo voditi, dokler igralci stavkajo. Igralci so na njegov predlog pristali in so se zopet pričele redne predstave. Nadvojvoda Fridrich — tovafnar. Pred nekaj tedni so prinesli češki listi vest, da kupuje sladkorne tovarne v Zidlihovicah in Velkih Pavlovcih ter rafinerijo v Prušovanih neko nizozemsko društvo »La Plata«. Ko so se interesenti informirali v Amsterdamu, kakšna da je ta firma, so dobili odgovor, da pod tem imenom sploh ne obstoji nobena firma na Nizozemskem. Preiskava je potem dognala, da se skriva za imenovano firmo — bivši nadvojvoda Friderik. Neprevidne vožnje. Dne 9. t. m. je tovorni avtomobil glavne vojaške delavnice pred glavno pošto zadel v voz nekega izvoščka ter mu napravil 20.000 K škode. Voznik avtomobila H. S. ni imel luči, a tudi signalov ni dajal. Pri »Državni posredovalnici za delo« je razpisano mesto moške pisarniške moči z letno plačo 1200 dinarjev in dnevnicami. Prošnje je vlagati do 25. t. m. Pogoji najmanj 4 razrede srednje šole ali pa meščanska in trgovska šola. Prosilci s pisarniško prakso imajo prednost. Državna posredovalnica za delo naznanja, da so uvedene pri njenih podružnicah v Ljubljani in Mariboru odslej nepretrgane uradne ure od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer. Stranke se prosijo, naj se oglašajo po možnosti dopoldne. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1921. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 10. decembra t. I. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list: 2. domovinski list: 3. zadnje šolsko spričevalo: 4. učno spričevalo: 5. ubožni list in 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redne državne podpore ter imajo presto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. Policijsko ravnateljstvo objavlja: Pri včerajšnjih demonstracijah se je pripetilo, da so demonstranti psovali stražo z najhujšimi ostudnimi psovkami kakor: avstrijski hlapci, fašisti, karabi-nerji itd. To je razžalenje naihujše vrste in se vsak stražnik samoobsebi umevno čuti razžaljenega v svoji narodni časti. Ako bi se ponovila pri eventuelnih demonstracijah še taka izzivanja, bo straža najstrožje postopala. Prošnja Jugoslovanom. V severnem obmejnem pasu trikota Maribor— Špilje—Sv. Duh je ustanovitev »Potovalne knjižnice« neodložljiva potreba. Dobra knjiga naj krepi tukajšnji narodni živelj in podpira naša stremljenjeja! Obračam se do jugoslovanske javnosti z nujno prošnjo dejanske podpore- Ne odlašajte! Preglejte še danes vašo knjižnico in žrtvujte! Tudi najmmši prispevki ve sprejmejo s hvaležnostjo. Knjige oziroma denarne prispevke je nasloviti na šolsko vodstvo Sp. sv. Kungota, p. Pesnica. Rodoljubnim darovalcem že vnaprej iskrena zahvala. — Vekoslav Fr im, šolski vodja. V imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljaniie vpisan g. dr. Oiokar Rybar. Tedenski izkaz za ljubljansko občino izkazuje 27 novorojencev in 20 umrlih. Med umrlimi je 11 tujcev. Nalezljive bolezni so zelo pojenjale. Splošna organizacija vojnih vdov in sirot za Slovenjo priredi veliko veselico v soboto, dne 13. t. m. v hotelu »Union« ob 7. uri z ečer. Na sporedu je petje in ples. O^jta se obilna zabava. Gornjegrajsko kočo na Menini (pri Gornjem gradu) |e neznan zlikovec zažgal. Koča je bila last S. P. L). Ravnateljstvo Mariborske posojilnice razpisuje več ustanov za le-koče šolsko leto m sicer: dr. Fr. R t-počevo ustanovo 9. mest po 300 K za visokošolce, ter nastopne lastne ustanove: za vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru po 700 K, za kmetijsko šolo v Št. Jurju ob juž. žel. 400 K in za državno obrtno šolo v Ljubljani 600 K. Pisarna »Gosposvetskega zvona* se nahaja začasno v Dalmatinovi ulici št. 15 (pisarna dr Jos. C Oblaka), vpisujejo se tudi člani od 4.— 6. ure popoldne vsak dan. Članarina znaša mesečno 1 dinar. Pristopajo k društvu »Gosposvetskega zvona«. Dopisi. V Laškem trgu živi neki H.avčfl? uradnik z imenom Emil Pleskovič. Temu srboritemu petelinčku, ki je dru* gače neznatna in gibka postavica, je začel v zadnjem času grebenček tako rasti, da si drzne reva smatrati vse sloje in osebe pod VII. činovnim razredom za ničle in jih izziva po gostili nah v svoji pijanosti na najgrše na* čine. Pleskovič, ki je po dobroti „pri-jatelja“član občinskega in okrajnega šolskega sosveta, je tudi pri izvrševanju te časti napram ljudstvu skrajno drzen in surov. Vprašamo vlado t kako pravico zastopa P. gerenta pri občinskem poslovanju? Vprašamo finančne oblasti, z kako pravico laja P« v svoji pijanosti na miroljubne sotr-Žane in vznemirja s svojim postopanjem in grožnjami davkoplačevalce. Proti temu postopanju moramo Laščani najodločneje protestirati in prositi v imenu našega prebivalstva gospoda finančnega poverjenika, da nas reši te nestrpne nadloge. Gospodu Pleskoviču pa svetujemo, da brzda: svoj jezik in se proti sotržanom dostojno obnaša, ker drugače------------* Iz Litije. Gospod kaplan izŠmartna pri Litiji, ki sliši na ime Sparhakl, je začel s .polno paro loviti kaline za bodoče volitve. Lovi brezznačajneže, dirja po litijski okolici in popade vse, kar mu pride na pot. Ja, duhovski stan je res kakor vstvarjen za agitacijo, ker so agitatorji plačani od države. Slovensko ljudstvo vzdrami se in poženi vsiljivce izpred praga ter voli po svojem svobodnem prepričanju. Zagorje ob Savi. Nemški in nem-škutarski steklarji — delavci postajajo vsak dan bolj predrznim. Posebno jim je zrastel greben po koroškem plebiscitu in postali so tako nesramni, da napadajo in pobijajo Slovence, ki nočejo pristati na njihovo n e mš ko internaci-jorialo. Zadnjo nedeljo se je zopet zgodil tak slučaj in to v gostilni Slovenca. Pri tem se je eden steklarjev v svoji nadutosti pohvalil, da je »ein echter Deutscher«! Le nekoliko počakajte — po volitvah vam posvetimo nekolkO več pozornosti in poskrbimo da se poberete med svoje bratce v Avstrijo. Zagorje ob Savi. Dne 9. t. m. je SLS sklicala protestni shod proti na-redbi ministra za soc. skrbstvo dr. Kukovca o uvedbi 9 urnega dela za male obrti. Ker se je že vnaprej vedelo, da je smatrati ta protestni shod kod politični trik za volilno reklamo za kapitalistično SLS so se tega shoda udeležile vse socijalistične stranke v Zagorju. Mar. posl. Čobal je razkrinkaval SLS in povdarjal, da tak protest ni umesten za st;iro avstrijsko kapitalistično SLS, ki je protil|udska in je v letu 1914 glasovala za vojno. Kaplan Kos je zagovarjal svojo stranko in napadal Čohala osebno, da je ob>gitel oziroma si kupoval v zagorski okolici hišo, kar je privedlo do pravcatega spora med obema govornikoma. Zastopnik NSS je izrekel obžalovanje, da je delavstvo tako razcepljeno, povdarjal, da se SLS ne more smatrati za zastopnico delavstva, ker so v njej včlanjene banke, veleindustrijci in nebroj bogatašev, in da to vse skup ne more iti v en koš. Zahteval je naj se resoluciji še doda protest, ker je minister saobračaja dr. Korošec in njegov pomočnik Jelič uvedel na železnicah 12 umik pod pretvezo faktičnega dela, katere naredbe se privatne železnice že poslužujejo v uslužbencem krivičnem smislu Ta upravičen dodatek pa klerika Ciin ni ugajal in so se ga otresli z izg >vorom, da to njim ni znano. Resolucija se je sprejela z povdarkom, da se izreče protest preti vsem ministrom, ki izdajajo protidelavske oziroma proti-ijudske naredbe. Ne odobravamo taktike komu listov, ki so motili soc. dem. govornika z medklici na klerikalnem shodu. Če si imajo kaj za očitati naj storijo to med seboj na svojih shodih, na drugih shodih bi pa morali socija-Iisti vseh struj nastopiti enotno kot en mož proti spletkam kapitalističnih strank, to je naše mnenje. Izdaja konzorcij ,,Nove Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever, Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani, Če želito dobro in poceni blago za obleke po meri, sukno, platno perilo, nogavice itd, obiščite trgovino M Naznanjam cenjenemu občinstvu, 6) da imam v zalogi vedno * svežo n) svinjsko mast in debelo slanino, ^ kakor tudi žive dobro rejene svinje. | Leskovar Franjo ^ gostilničar In mcsnr v Pragerskem Kavarna „Pri Dravi" Franjo Hetzl Maribor se priporoča v obilen obisk. Carl Worsche Maribor, Gosposka ulica štev. 10 Pirporočam slavnemu ob čmstvu zalogo n>auufrtk-turc in vsakovrstnih v to stroko spadajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah Rudolf Uii fergal trgovina, Koroška ul.I, Maribor. Priporočamo tvrdko Josip Peteline ^ Ljubljena, Sv, Ptlra nasip štav. 7 ^ TuTurnlSkn zaloga Hvalnih stroje* za obrtno in rodbiuslio rabo ter njih posameznih delov. Potrebščine za kolesarje, šivilje, krojaie, čevljarje na ve’iko in na malo Priporočam slavnemu občinstvu lepo goveje, telečje in svinjsko meso po najnižjih dnevnih cenah. Prosim obilen obisk JAKOB STRAUS mesar, Maribor, Glavni trg;. J/ejlepše in najcenjše darilo jja Jtfitfavja Priporoča se trgovina z mešanim blagom Resnik &Vabič KrCevins pri Mariboru. Najtopleje se priporoča mesar in gostilničar knjižica tia$