» QLAS Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Stey. 44. Chicago, 111. 25. novembra 1903. JLcto la slovensko narodno Jednota. -A Rojaki, kar Vas jc v naprednem taboru, v taboru prosvetc in svobod-,nega razvitka med nami Slovchci, delujte nil to, osrečilo. S hudobijo in brez-srčnostjo neomejene dimenzije je hotela Cooper Co. {»kazati svojim nasprotnikom svojo moč na konto, vsih pravic oropanih, delavcev. ^ Samo ob sebi je umljivo, da je organizirano delavstvo v Montani napelo vse svoje moči, da bi poravnalo dalekosežna nasprostva med kapitalisti in zabranilo s tem strašne posledice med nesrečnim proletar-stvom, Tudi mestna skupščina v Butte City in civilni organizatorji, so vstrajno delovali na to, da ublažijo napetost med samopašnimi požeruhi. Samo radi tega, ker je kapitalistična Copper Co. zgubila neko pravdo na višji instanci, naj ljudstvo-orga-nizirano delavstvo trpi? Pač novo-moilno organiziranje, ki pa more biti vendar tudi državi sami na-srotno! Narod si je sicer mnoge prizadeval, da bi reguliral organizacije kapitala iz Shermanovo trustno postavo, ali žalibog, da je ni postave, ki bi zabranjevala Colorado Fuel & Iron Company zapiranje svojih pre-mogokopov, ali zapiranje mestnih skladb mesa v Čikagi in Kansasu itd. itd., ter kako onemogočila stradanje polovice ameriškega ljudstva. Kapitalistične organizacije so pro-kleto dobro zavarovane na vse strani. Vzvišujejo svoj promet v velikanski dobiček, da zamorejo tako kontrolirati državne in deželne zbore, eksekutivne izvoljence, občinske, okrajne, deželne in državne volitve v svoje privatne namene, med tem, ko ne dovolijo ljudstvu niti vsakdanjega kruha dovolj. Doslej smo našli v zgodovini le organizirane cerkve (v prvi vrsti rimo-katoliško), organizirano aristokracijo, tuintam tudi posamezna mesta, a sedaj imamo med sabo celo družbo, ki si je stavila direktno v nalogo uničevati revno ljudstvo. Svojeiasno so razne, med sabo Orgfcnizirane cerkve, s pomočjo organizirane aristokracije, vladale države in narode; ali pa so te vladali Organizirani aristokrati, podpirani od ccrkve. 1'rav na enaki način si j interesu modernega suženjstva, ka-podajajo danes roke milijonarski; tero je vzdrževal in vzdržuje še da-organizatorji in politikarji, • Žalost-, nes kapital, krateč pravice ljudstvu, na resnica I Nekdanje absolutno go- Ne bomo navajali kako in zakaj spodstvo vojaštva in cerkvenih lo- j to, je samo ob sebi umljivo — se je povskih vitezov ijc je umaknilo le, jgodlo ob vsaki priliki da so delav-ida je uapravilo prostor kapitalu sko organizacije nepotrebne, pribi-1 podvrženim ljudskim (?) zastopni-! jemo pa dejstvo, da so ravno tisti, kom. I ki se branijo priznati delavske orga- Kakor nam iz zgodovine znano, nizac'je, sami občutili (?) potrebo so Benetke najele brodovje in so 1 take organizacijo ali kaptalističh^ga I poslužile celo razbojniške pomoči | trusta, kateri je žel že jako lfctje samo zato, da bi si podvrgle še dru-, vspehe. Lanska zima nam ostfljc ga mesta in gospodovale tudi od- j v tem oziru neizbrisna. Premega daljen in krajem z namenom, nako-1 n c, živeža nič —, tako je moralo pičiti si kar največ bogatstva. Ena-! ljudstvo občutiti dvojno nadlog*?; ko ulogo v zgodovini jc igralo tudi stradanje in zmrzovanje, za povzdi- < ....... . mesto Genova. Danes regulira "United States Steel corporation" promet z želczni-110 celcga sveta. V srednjem veku so kralji in re-sarji primorali prosti narod prelivaj svojo kri xanje proti nepokor-niin in grabežljivim grofom in drugim takim roparskim vitezom. Kakor hitro so si pa utrdili svojo moč, prepustili so revno ljudstvo na milost in nemilost krutim, oholim grajščakom. Tekom časa so pač zginili ti odnošaji, a na mesto istih je stopil na krm lo zopet kapital, kajti ljudstvo — vzlic temu, da je v vednosti napredovalo in s tem trgalo na verigah sužnosti — vseeno še ni popolnoma dozorelo, da bi zadalo zadnjo brco vsim takim topovskim koristolovcem takozvanih "visokih krogov". Z lastno močjo je ljudstvo poklicalo razne delavske unije v svet in s tem napovedalo boj na življenje in smrt korporacijam, katere so si vzele v nalogo, obdržati prosti narod še nadalje v suženjski odvisnosti v svojo korist. No, ljudstvo je opetovano pokazalo, da ga le malo še drže vklenjenega sleparske dogme raznih, od pustolovcev Izstavljenih ver: le en korak še v mirnosti naprej m pretrgati se morejo verige tisočletnega suženjstva. Kristovi nauki vplivajo vedno bolj na ljudstvo in ne dolgo več in u-peljali se bodo po vsim širokem svetu. Z zlatimi črkami bodo zapisani njegovi nauki v srcih ljudstva, med temi v prvi vrsti: "Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe" in 'Vsi ljudje smo enaki, po bošji podobi vstvarjena bitja!" Da, kljub vsim zaprekam je ljudstvo zadnji čas precej napredovalo v svobodomiselnim oziru, teda za-b ti ne smemo na dejstvo, da je organizirana cerkev naša najhujša nasprotnica, nič manj organizirana aristokracija, koji slede organizirana mesta in slednjič združeni trgovski požeruhi, kateri vsi hočejo živeti na stroške izsesavanega ljudstva. Nič za delavstvo, današnje moderne sužnje, vse za kapital, govore celo državne postave. Kar ti eden ne vkrade, ti drugi s hudičem odvzame. Cerkev je imela samo v tisti piškoti Avstriji v enem letu čez 60,763.800 kron dohodkov, njeno premoženje pa znaša 813,612,301 kron (813 milijonov, 612 tisoč 301 kron!!) Zares mala svotal Redaki, le romajte k farški bisatji. Če le ni hudič, ta vas bo že osušila I Organizirani kapital ima v svo-jom programu predvsem, zabeleženo uničevanje vsaccga prostega gibanja plačanih sužnjev. In do kake moči zamore priti taka korporacija, dokazuje dovolj zloglasna "Standard Oil Company", kateri niti država sama ne more, ali pa ne noče, priti do živega. Duša principov, na katerih so bile Združene države ustanovljene, je, da je bilo ljudstvo združeno v konstitucijo in poslanstveno vladno državo in sicer pod pogojem, da ima vsak posameznik isto pravico. Vsako organiziranje, razven političnih strank, katere so bile sestavljene iz vsih vrst prebivalstva, imajoče ene in iste interese, jf bito postavno strogo zabranjeno. Jefferson, Madison in Monroe, naivišji tnrmvirat ameriških državnikov, kar jih je kedaj bito, so prvi uvideli pretečo nevarnost, bližajočo ie v podobi človeških zveri, katere 10 1! počasi nabavile po sto in več sužnjev. In niso se zastonj bali za svobodo ljudstva I Sledila je krvava vojska in odpravilo se je sicer res barbarično suženjstvo, a to le v L, o moči in slave naših "dobrotnikov" kapitalistov in njihovih poij-' upljenih politikarjev ter uslužbencev Luciferja in njegovega pekla — maziljenih farjev. Edina, opravičena zahteva ljudstva je, da sc da, delavstvu zadosti dela in jela ter pošteno plačo, da zŠ-more preskrbljevati sebe in svojci. V to svrho pa se morajo rabiti prava sredstva, drugače bo prišlo km:J-lu do krika in vika — o joj I Ni dovolj, 'da se da delavcu jje toliko, da se mu duša telesa drži -4-mnogokrat še to ne I — marveč flj-pravičeno zahteva vsestranskega poi-boljška svojega današnjega r ner-ja. Kako trpljenje more prenašati — družinski oče to tembolj — ako ga strašna krivica, katera se mu godi, prisili štrajkati. Mar mislite, da trpi stroške delodajalec! No, kdor se je že udeležil kdaj štrajka, oni ve dobro, kako obstoje te stvari. Ako bi Amalgamated Copper Company prihranila milijone svoje mu nasprotniku F. A. Hcinzu s svojim Štrajkom, bil bi ta vsaj delo« ma opravičen in vrednosten; toda to se ni zgodilo, pač pa je zraven tega, da je družba provzročila gro« Ameriške vesti. Razgled po svetu. zen Strah med inont^oskiro prebv 4u%0ja*h o-v -dotični okraj, ali ne vaistvom. zgubila sama ogromne svote, Heinzu pa tudi ne izkazala s tem nobene usluge. Tako postopanje more vendar prej ali slej prenehati. V to moremo zastaviti vse svoje moči, ako hočemo biti kot ljudje sami sebe vredni. Kaj je pomagano s tem ljudstvu, ako nastopa ono v posameznih skupinah proti kapitalu ? Magnat pokliče vojaštvo na pomoč, pusti nekaj delavskih razgrajačev (?) postreliti iti mir zavlada z nova. To smo opazovali nedavno v Pensilveniji in Kansasu in opazujemo sedaj v Co-loradi, kjer nečejo kapitalisti priznati delavske organizacije. Vse drugače bi se pa štrajk razvil in končal, ko bi se vse delavstvo skupno vzdignilo proti svojim zatiralcem in vstrajalo v takem boju vsaj nekaj dni. Država sama bi uvidela tedaj, da more druge strune napeti, ako hoče ostati na zunaj močna in neodvisna. Vzemimo samo Colorado Fuel and Iron Company. Kaj, ko bi ta družba .zaprla vse svoje tvormce, .premogo in rudokope, za kar ima danes neomejeno pravico ( Kam tedaj s koloradskim ljudstvom? Mar mislite, da bi država dopustila lakote umreti ljudstvu? Posredovala bi pri kapitalistih in eventuelno s sito spravila zopet vse v prejšnji tok, ako bi ne začeto že ljudstvo samo pred tem revoltirati in zahtevati od vlade pravice. Pa, da se vzdržuje danes vsa stvar v tem stadiju, je krivo le ljudstvo, ker si šteje še vedno po večini v srečo, da zamore obirati kosti, katere mu milostno vrže kapitalist na smetišče. Proč s takim sramotnim postopanjem, proč s tisto prokleto omahljivostjo, proč z raznimi demagogi in brezobzirno naprej v dosego pravice in svobode. Delavstvo naj bo uverjeno, da se ga bo toliko Časa, takorekoč, prodajalo in kupovalo pri vladi, dokler ne bo možato nastopilo za svoie pravo. To pa se more zgoditi le, ako glasujemo pri vsakojakih volitvah za socijalistične kandidate, bodisi v okrajni, deželni ali državni zbor, varujmo se pa republikanskih guvernerjev i la Pea-body v Coloradi. Besni izkoriščevalci. ' 1 Cripple Creek, Colo., 24. nov. — Znana eksplozija v Vindicator jami, katera je provzročila smrt superintend. Mc Cormacka in bosa Meville Bccka, je napolnila kapitaliste z divjim srdom. Brez vsake preiskave obtožujejo "zločina" unijo, šerif trdi, da jc provzročil strašno razstrelijo neki nalašč za to pripravljeni Stroj. Kapitalisti so razpisali $5000 nagrade onemu, ki zasledi prave krivce. Krajevni odbor "Western Federation of Miners" oSsojuje ostro grozno eksplozijo. Guverner Peabody je takoj pomnožil vojaško silo in [»stavil poveljnikom smrtostrclcev znanega generala Bella. Vojaške oblasti so aretirale doslej 15 rudarjev, obdolženih sokrivde na eksploziji. Suit Lake City, Utah, 24. nov. — Serif okraja Carbon je naprosil guvernerja v jaške pomoči za dotiČni okraj, ker jo skabi "baje preveč" izpostavljeni napadom linijskih štrajkarjev-preniogarjev. V Carbo-nu vlada največji nered, nasilstva so na dnevnem redu, ljudje, ki bi rati i delali, niso v svesti svojega življenja in brez posredovanja države je nemogoče spraviti zopet vse v prejšnji red. General Cannon, poveljnik nacionalne garde sc jc od-peljal na kraj nemirov, da se osebno prepriča o stanju štrajka in poroča guvernerju. Denver, Colo., 24. nov. — General Bates, kateri jc bil poslan sem, da poroča 11a vojno upravo o stanju štrajka v Coloradi, je pravkar e! sem ter se takoj odpeljal naprej, v Telluridc. Od njegovega poročanja bo odvisno, ali bo vlada ugodila zahtevi guvernerja in posla- Soclalnl klub v Chkagi ima svoj* mine seie *sako drnjro in vsako četrto nedeljo* meeeen ob ari popoldne na Blue Iiland MS. Iz Tellurida se poda general Cripple Creek. Trinidad, Colo., 24. nov. — Med štrajkujočimi premogarji je prišlo do nesporazumljenja. Hamilton, u-radnik "Mine Workers", si je prizadeval pridobiti zase voditelje štrajka in ž njihovo pomočjo doseči porav navo z topovskimi magnati; toda, kar je on pozidal, to je "mother" Jones razdrla po njegovim odhodu. Znani Mitchell, "velezasluženi" kralj in zapeljivec delavcev, je vtaknil tudi tu sem svoj nos. Brzojavil je na merodajno mesto, da južno-koloradski delavci nimajo nobene pravice vtikati se v zadeve delavcev na severu Colorade. Kralj pa tak, lump pa še večji! Proletnrci ob življenje. Connesville, Pa., 23. nov. — Grozna žalost vlada v malem mestecu Fergusonu. V soboto zvečer se je pripetila v bližnjem preniogokopu eksplozija, katera je zahtevala 12 žrtev. Deset druzih delavcev je nevarno ranjenih. Jolinsiotun, Pa., 23. nov. — V nekem skednju, kjer je prenočevalo 125 italijanskih železniških delavcev, je izbruhnil ponoči ogenj. Ko so se speči nesrečni delavci prebudili, je bilo že celo poslopje v ognju. S strašnim krikom so se zagnali proti izhodu. Eden druzega so pehali, tako, da jih je bito celo več potlačenih k tlom in pohojenih. Ponesrečilo jc 34 oseb, deset druzih je bito grozno poškodovanih in težko, da bodo okrevali. Ogenj je nastal vSled preveč zakurjene peči. Štrajk končan. 2e po zaključku lista nam je do-ita vesela vest, da se je Ch cago City Railway Company sporazumela s štrajkarji in ugodila vsaj deloma njihovim zahtevam. S tem je končan štrajk, ki bi znal biti še jako nevaren za naše mesto, ker so se že unije druzih cestn:h železnic pripravljale,da priskoče na pomoč svojim sotrpinom na južni strani mesta. Štrajkarji so nastopili, za 14 dni ustavljeno, delo danes dopoldan KDOR Jeli potovati t staro domo tinonliodtamv Ameriko, um «e nnnoohrnena-OLAS SVOBODE" 56JThroop St. Chicago. III. PoMre-žen bo vsak rojak kur najbolje. Gla-rna ureza z najboljšimi prekomor •kitni črtami. - Avstro Ogrsko. , Dunaj, 24. nov, — Ogrski minii-strski predsednik je dospel sem in jo bil od cesarja v avdijenci sprejet. Blizo Nagilaka so napadli hrvatski kmetje svoje ogrske sosede. E-nega so ubili in mnogo druzih pretepli.* Opetovano vzvišanje cene petroleja je provzroč lo tli silno ogorčenje. Odkar so jo sklenil avstro-ogrski pet role j ski kartcl, so cene na rastle za 5.1 proccntov. Samo ob sebi jc umljivo, 1' so s tem prizadeti najbolj revnejši sloji, posebno tisoči krojačev in šivilj, ki morejo delati ob taki luči. Orkan na Nemškem. Berlin, 24. nov. — Strašen vihar jc pretrgal brzojavno zvezo na vse strani, posebno na vzhod. Vzhodna Evropa zamore doseči Berlin brzojavnim potom le po ovinkih. V Frankobrodu je promet na cestni železnici popolnoma ustavljen in mnogo dreves je tzruvanih. Pri Emdenu sc je potopila ena ladija, utonilo je baje mnogo oseb. Tudi en vlak je skočil s tira, 7 potnikov je bilo nevarno ranjenih. RiiHko. Petrograd, 24. nov. — Pravkar razglašeno armadno povelje hvali ravnanje vojaštva v zadnjem boju s prebivalstvom v okraju Wilna. Nemiri so nastali vsled tega, ker je hotelo ljudstvo osvoboditi na potu v ječo se nahajajoče židovske ujetnike. V okrajih Wilna, Kowno in Grodno sc je nastanilo mnogo vojaštva, da bo tim ložje in hitreje zatreti revolucijonarno gibanje, katero proti vsak čas izbruhniti. Stebri oholega gospodstva in izkoriščanja ljudstva v Rusiji, se pač vidno tresejo. Italija. Turin, 24. nov. — Tukajšnji pre-fekt je ostro prepovedal vsako oglaševanje proti naseljevanju iz Francoskega izgnanih menihov; vzlic temu je včeraj deset društev s silno ogorčenostjo javno protestovalo proti naseljitvi kutonoscev. Policija je razgnala zborovanje. Tur« ko. Saloniki, 24. nov. — Krvava poigra se naznanja k inacedonski vstaji. V govorju pri Spatovi so insuf-genti zajeli in oblegali en zaostali turški oddelek. Konečno je dospela Turkom pomoč in insurgenti so se morali umakniti. ' Turki so imeli 31 mrtvih in 47 ranjencev. Bestijalno klanje. Manila, 24. nov. — Generalni major Wood, mož s sumljivo preteklostjo, je napadel s tremi bataljoni pehote 2000 Morov. Bitka je trajala 5 dni. Pozicije Morov so bile konečno zavzete od Amerika-nov. Padlo jc v tem boju nad 300 Morov in več drugih je bito ranjenih. Amerikanov ni bil nihče ubit, le en major in štirje vojaki so bili ranjeni. — Wood prod ra s svojim' kulturnosci vedro dalje, hoče pač ugajati dični vladi za izkazano mu zaupanje, švindlerji in Itimpi, ti už vajo častno življenje, vsi drugi so in ostanejo bedaki 1 Panama. Panama, 24. nov. — General Sa-lazar, prejšnji guverner Paname in glavni poveljnik vladne vojske ob zadnji revoluciji, izjavlja, da se bo vsi Kolumbija, kakor en mož vzdignila v obrambo narodne celoskup-nosti. Armada, broječa 100,000 (?) mož bo v kratkem korakala proti Colunu pod poveljništvom liberalnih in konservativnih generalov. General zavzema mnogo zaupanja v mlajših krogih, kjer se r vlado vred silno protestuje proti severo-amerišk:m manevrom. Z«rndi jntrniSnieKa praznika, jni*-5el list za tekoij teden, dvadniprej. P. n. nnročnlkom! Prosimo Se enkrnt vse one, kojim je potekla naročnina, nuj nam into di prihodnie i wlnie zanetdjlvn obnove, drugače ustavimo brez Izjeme vsakemu nadaljno pošiljanje lista, tutu . . Štrajk uslužbencev cestno nice. Protestni shob organiziranega delavstva. Nad 15,000 ljudi sc jc zbralo nedeljo popoldan na , protestne shodu v Tattersalu. 5000 delavc je prikorakalo z godbo na čelu, ko, da jc bila velikanska dvorana hipu nabito polna. Nastopil več govornikov, kateri vsi so vsp bujali štrajkarje k nadaljnem, treba več mesečnem odporu. Na večje priznanje jc žel priljubljeni (». Wall, ki je že mnogokrat dok zal svojo simpatijo do delavske^ ■tnnii. Ker se je že več unij s'lo s prispevki za štrajkarje, se j( konečno sklenilo vstrajati na štraj-ku, dokler nc bo železniška družbal podala roko v spravo. Doslej noče I Chicago City Railway Gm; :u\v šel ničesar vedeti o knVpm- povišanj® 'jlače in znižanju časa dela. Na Cottage Grove Ave. je neu-1 nijski motormnn streljal na dečke j n deklice, ki so vlačili okoli punico, nredstavljajočo štrajkarja. Ena deklica in trije dečki so bili ranjeni. Na Archcr Ave. in 22. cesti je prišlo do splošnega boja, ker je kara f Talstcd ceste zadela ob karo General Electric Co. Neimijskega mo-tormana so obmetavali s kamenjem, Pol:cija je izprožila čez 40 strelov na ljudstvo. Več oseb je bito ranjenih in odpeljanih v bolnišnico. Kakor znano se nahaia policija sedaj večinoma na kraju štrajka, vsled česar so drugi okraju popolnoma izpostavljeni tatvinam. Vsak dan se konštat:ra nenavadno število ulomov. celo v najobljudenih ulicah. Tako n. pr. sta se v nedeljo zjutraj pripetila dva uloma v našem okraju, na Blue Island. Čas je, da bi pometo ljudstvo s takimi varstvenimi orpani. Kdo laže? Jdalo, malo, prokleto malo nas zanima, kaj ima Nova Domovina z Glas Narodom, toda konštatirati moramo vzlic temu, da Glas Naroda vseeno še ni kos v laži in obrekovanju prvoimenovanemu listu. "N. D." piše, da ni blizo Chicage nobenega mesta imenom Roseland, kar ji baje dokazuje uradni šematizent katoliške cerkve v Ameriki in z ozi-rom na to obdolžuje "Gl. N." lazi glede nekega poročila o farški svinjariji. No, mi smo druzega mnenja in postavljamo Kržeta z vso resnobo na laž, kajti imenom Roseland sta v Illinoisu dve mesti b ti* cer eno bliso Chicage in drugo KI Chicage. Ako nam Krže, ali kak drugi njegovih butcev tega ne verjame, naj se potrudi ,v Chicago v naše uredništvo in peljali ga bom« v prvi kakor drugi Roseland. Do onega tik Chicage imamo le dve uri s poulično železnico in to ni dalei, ker veste, "Veliki Cičak" ni Kurja vas.. Kje laž? Bežite no, maziljeni farbarji. Časti posedujete pač toliko. kolikor ... ! Ne vemo, ali si Krže res ne more predstavljati na pol golega farja v sredi na pol oblečenih žensk, ali je le tako ra-finirano neumen, da hoče utajiti cclo stvari, ki so takorekoč javno dokazane. Nihče ne bo trdil, da videl Kržeta golega (domovinine katoliške besede, bomo prosili 1) med ženskami, dokler se tako obnašanje v istini ne dogodi; mi pa smelo trdimo, da imamo v svoji bližini farškga svinjarja, ki postavlja Greiga daleč v ozadje. Ta je neki višji duhovnik tukajšnje polske cerkve. Irdiral je trn neki našemljeni ženski, ali po naše "usmiljeni sestri". Polaki so strašno ogorčeni nad tem škandalom, baje bodo korenito obračunali z vsemi svojimi ma-ziljenimi poneumnjevald, kajti posledice izdiranju niso izostale. Pred par dnevi je prvikrat zajokalo "nedolžno seme". Ako stara dva pope-vata otroku: "Aja, tutu, le spančkaj sladku", nismo še poizvedeli. 0» dan nas je nekdo vprašal, ako nan je znano, zakaj se farje primeroma malo vidi zahajati v hiše, v katerih se goji pod zaščitom prostitucija. Lahek odgovor, predragi v Kristusu. Zato, ker imajo farji že doma na gnojne koše našemljenih žendt v iste namene. Rimski biki so najbolj spočiti, to se razume, dokazal pa je pravkar polslci pop. Aja I HHHH ■■■■■■■■■■ rlas Svobode" ... svobodomiselni list za slo-venski narod v Ameriki, ntelja in urednika: MAllTIN V. HONDA FRANK H. MEDICA svobodna beseda doma. Dclujmo na vsih krajih postrane Amerike v prospeh slov, narodne jednote. Pravico ljudstvu in enakopravnosti * F. P. Iz Leadvilla, Colorado. Dragi urednik! Uverjen sem, da izide vsnki l>e-1 mi ne bodete odrekli nekoliko pro-j štora v resnicoljubnem listu "Gl. i Sv." — Naš maziljeni svinjar Perše ! zasluži gotovo, da se ga. malce okr-| ca, sicer pa itak vem, da se mazilje-j nih lumpov nič ne prime. Oni gredo s sleparijo svojo pot naprej in mir besedam. Nedavno je nesel svoje kopita v rudotopilrrico (Šmcl-co) k predstojniku, naj bi ta storil jtotrebne korake, da bi se delavcem slovenske narodnosti že pri vsakokratni plači odtrgalo en dolar za cerkev in res, posrečilo se mu je izvršiti to hudodelstvo. S proletarci sme res že vsako zavrženo človeče ;>nmetnti. Kdaj bomo vendar Slovenci prišli do tiste pameti, da bomo pokazali zobe maziljenhn lopovom? Čas bi že bjl! Perše pa ni samo hudoben, marveč je tudi prve vrste svinjar. Sicer je izjavil, da se ne bo več pajdašil s svojo "šocko" in Naslov za dopis« in poeiljatvo jo J° P«s*al k v sobo- ki ?e nahaJa sledeči: velikega cerkvenega altarja, to- <1 PI »c cunp<,a' ,,aJ mu "»p*. iaz potov« bLHd OiUDUUL ^—^Slovenski pctolizci so sklenili "Glas Svobode ; in velja za Ameriko: za celo let*----51.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; »a ccle let« - - - kron 10 za pol leta - - - kron S Posamezni list po 5 centov. , "(Jliis Svobode" (Tun voice op Liberty} the only' union labor paper in America: edited it published every ~Yiday in the olovenic language by M. V. KONDA, & P. M. MEDICA, "Entered July 2. 1903, at CMcngt III., as second-class matter, un;! Act of Congress of March il. 1H7S) Subscription $1.50 por year, Advertisements on agreement, r>C,:{ Throop St. Pilsen Sta. Chicago, III. DOPISI. Iz La Salic, Illinois. Med tem ko zapadejo polski in jrugi pridelki le tuintam uničenju v podobi viharja, toče in drugih ta-cih prikazni, se ljudstvo iz strani črne, kutarske bande od pamtiveka skoraj neprenehoma ugonoblja, duševno in gmotno; a kakor so se našla sredstva zoper elementarno silo, tako niso tudi ona za povzdigo ljudstva izostala. Svetovna izobrazba — znanost je tisto sredstvo, katero je oprostilo druge narode skoraj popolnoma in di! miki r.tdi že Slovence, duševne sužnosti. Ako pa se hočemo mi povspeti k drugim narodom in konečno ž njimi v eni smeri korakati, kakor, da se od-preostaje druzega, kakor, da se odločno in odkrito zavzamemo za duševno neovirani razvoj našega v Ameriki živečega naroda. Naj nas ne ctraši misel, da nas je za tak korak morebiti premalo. Kjer ni začetka, tam ni tudi konca! Začnimo, potem še le sodimo! Črni far-ški oblaki grozijo ugonobiti vsako prosto gibanje med nami, zato je naša dolžnost, da se jim |>ostavimo v bran in odbijemo vsake take temne navale, katere bi znale imeti tudi za naše potomce hude in žalostne posledice. Klic za ustanovitev slov. narodne jednote, nam je torej došel ravnoprav. Zbrali smo se takoj na posvetovanje in priznali, da je za ameriške Slovence ustanovitev slovenske narodne jednote vsestransko velepotnembna. V ta namen smo ustanovili neodlašaje novo društvo "Triglav", katero se jc že prijavilo pripravljavnemn odl>oru s svojimi 24 udi. Upati je. da naraste društvo v kratkem na 40 in več članov, kajti danes obstoji društvo iz samih mladih, telesno in duševno zdravih mož, ki se zavedajo, da ni človek dolžan lizati komurkoli pete in pre-bavljati neslane farške fraze. In tako društvo more vspevati. kajti vzdržuje ga že trdna, ncomahljiva zavest, da si zamoremo le v okrilju napredka pomagati do boljše bodočnosti. Naj črna garda nastavlja še take mreže, eno je in ostane istina. da mladost je naša — tiajrredna! Kar bomo sejali, to bomo tudi želi, če pa ne mi, vsaj naši otroci. In s tem se za enkrat zadovoljujemo. Klerikalizcm je že star. preživel je že in utonil bo kmalu za vselej v vednosti: za sel»oj ima danes le še kimovce, katerim še ni brenčalo o-koli ušes druzega, kakor: moli. delaj in trpi (za farje seveda). Za-stnrpljrni so še s starimi običaji naših zasužnjenih pradedov, a tudi ne! celo, sezidati mu v kratkem nov fa rovž. Stvar je deloma že dogovorjena; torej, hajd na Jov na slovenske Janeze, saj ti imajo vedno dovolj denarja za take in enake reči. Ne vem, kje v Ameriki so še bolj naivni ljudje, kakor tukaj. Pred nekaj dnevi se je naš maziljeni prešič takoopil, da je imel mand<;lj-ca za babco in obratno. Samo ob sebi je umljivo, da -«e je v takem stanju bal ulice, kakor hudič križa —imel je pač "kec" pred policijo— uslužbil si jc torej neko punco — tako, ki je z.a vsakogar za "auf's Zimmcr" — da ga jc spravila domov v njegovo sobo. To je gola resnica, katero spričam lahko vsakdan, kajti ravno takrat se je našega pijanega maziljenca z velikim interesom — to se razume — opazovalo. Taki so dandanes božji ( ?) namestniki, pa se vendar še najdejo ljudje, ki odobravajo celo tako gnjusno počenjanje. — Rojaki, naročajte se na list "Cd. Sv.", kajti s tem pridobite v prvi vrsti sami. Meni je "Gl. Sv." prihranil že 15 dolarjev, vzlic temu. da ga čitam še le nekaj mesecev. Vam pa, dragi urednik, plačam za list, ako zahtevate to, makari 10 dolarjev, le tako neumorno naprej. Ltvivitlski siobrijnljuh Iz Clevelanda, Ohio. O ti ničvredna kranjska farščina, si že. zopet na nogah. Ali misliš res spraviti ves svet poti svojo oblast in ga voditi po klerikalnih načelih ? To je pač tvoja naloga. a izpeljana ne bo nikdar. Ncwburski Krže je pravi hajduk v tem oziru, morebiti mu je res obljubljena zlata kolajna za njegove vzvišene zasluge za sto-lcc farbarije. V neki številki svoje umazane cunje piše pod zaglavjem "Ali jih ne poznaš" nekako tako, da hoče po vsej sili imeti krepko zaušnico. katera mu gotovo prej ali slej ne izostane. Pometaj prvo pred svojim pragom, farška propa-lica, potem še le pred drugim in zapomni si enkrat za vselej, da Časi pasje ponižnosti so minuli, ne vrnejo se več. snloh pa bodeš kmalu sam izigral ulogo med nami, ako se bodeš še dolgo postavljal na stališče, da more biti tvoji predrznosti vse dovoljeno. Delavci se zavedamo svojega ponosa in vsaka propala šenia nas gotovo ne l>o vodila več /a nos. Dovolj mirnega, ponižnega trpljenja! Pozdrav vsim čitateljem "Gl. Sv.", da bi skoraj pozdravili dvakratno izdajo na teden. StrejbarjaK Mother Jones and I. Ahasver, kakor vsakomur znano, pride na svojem potovanju z marsikom v dotiko. tako sem tudi jaz oni dan naletel na Mother Jones v spalnem vozu Union Pacific železnice. Mother Jones! Kdo v Ameriki jc. ki še ni slišal o nastopih te matrone. ljudske prijateljice? Menda ga ni, vsaj med onimi ne, ki ne žive le od danes do jutri, brez prosodka. "Mo-njim l>o prej aH slej znsijolo solnce ther Jones", jo imenujejo ne samo ki bo prodrlo trdo škorjo neve«kio- vsi ameriški premogarji in drugi za rti. Majejo se stebri rimskega sle- svoj vsakdanji kruh se boreči pro-parstva In ne več dolgo in umaknilo letarci, marveč tudi premogovni base bo to oznanjevanju pravih« Kri- roni in drugi taki švindlerski izko-stovih naukov. Danes najmlajša rišČevalci delavstva. Samo nl> sebi generacija se je povprečno že nad je umljivo, da sem bil tega srečanja vico odtujila verskim dogmam; silno »esel. Razgovarjal sem se ž , dve in Kristovim naukom ne njo precej časa o delavskem vpra ; zamogb nobena sila več naspro- šanju in o resenju istega. Povedala i ... tudi ona rimske črne garde mi je tudi. da je namenjena v San V društva torej, rojaki, kjer je Von County, da se prepriča na licu mesta sama o stanju premogarskega štrajka, kateri preti v vsi svoji strahoti vsemu zapadu. Sklenil sem tudi jaz potovati tje, da zadostim svoji radovednosti, toda bil sem prisiljen, za par dni izstopiti v Den-veru in tako sem se ločil od cenj. mi sodruginjc in sopotovalke. Torej iz Dcnvcra! Pluribus unuml Koliki |»men tiči v teh besedah in koliko jih je, ki vedo ceniti ta in enake izreke! Žalostna nam majka, da smo ravno Slovenci sploh Slovanif rod, ki je olxlan popolnoma z raznimi nevošč-Ijivci, sebičneži, izdajicami svojih lastnih bratov, ki nasprotujejo vsakemu poštenemu gibanju in združenju v močno falango med nami. Še nas obdajajo oni pregrešni ostaiy kl preteklih časov, ko so se naši pra-doili v razkosanih oddelkih, namesto s skupno močjo, postavljali v obrambo svojega ognjišča proti sovražnim silam. In kakor j* takrat •rinevala slovenska moČ vsled nesloge, tako moramo i danes, radi ali neradi, propasti popolnoma, ako ne liomo znali čuvati svojih skupnih interesov proti danes še hujšemu sovražniku - kapitalizmu. Ta pro-kleta zavist med Slovenci jc rodila tudi že v Ameriki obilo sadu. Zal, da sem imel že premnogokrat priliko, prepričati se o ist nitosti reče-nega in tako tudi sedaj v Denveru, Colo., kjer se štrajka že računa, pač oni, katere si zapeljal, da ti so izročili svoje zadnje cente. Tim »lajaj odgovor poštenjakovič. kajti prej ž njimi, zdaj proti njim — to je gnjusno, nečastno, vredno le lopova. Da si tudi imenitna oseba, ne dvomim, saj te čuvajo redarji po dnevi in po noči. Rojaki, ogibajte se te in vsili druzih takih hiš. da se ne okužite. Svobodni .lluiszrr. Žrtev razmer. Orjaško pleme. Dr. Ilattai je iznašel "pred kratkim neko zdravilno hranilno sredstvo in trdi, da bodo naši nasledniki pravi orjaki, ako se bodemo 1111 s tem hranili. Poskusi obnesli so se neki posebno dobro. Vprašanje je pa. ako bodo ljude-velikani tudi primerno močni in zdravi, ker znano je, da ravno velikani navadne? radi bolehajo. Gotovo ni nikomur na tem ležeče, če je posebno velik ali ne, ampak na zdravju in telesni moči, ker kjer to dvoje manjka, ni nikdar pravega veselja in zadovolj-. nosti, Mi priporočamo vsakemu, da pije Trmerjcvo zdravilno grenko vino, katero želodec prisili sprejeti 11 prebaviti vsako brano, ter tako človeku moč ol»držati. To vino čisti in množi kri, ravnotako vse telesne dele redi in iz njih nezdrave snovi izganja in spl6h priznava kot popolnoma naravno zdravilo za vse prebavne organe. Okus je prav prijeten in dobri vspehi ne izostanejo nikdar. Dolu v lekarnah in dobrih gostilnah 11 pri izdelovalci), fos. Triner-ju. 7 * nedeljo popoldan v So. Chimgi mink. g. JakobTisnl z. irl<\ Ivanko Puoovo. Čestitamo! Somišljeniki naročujte in prlporočujte "GLAS SVOBODE" (Zapiski kranjskega kaplana). XIX. Minulo je nekaj let, a še vedno sem bil v oblasti gospe Helene. Rad bi se je bil otresel, ali izkušena in energična žena je znala vsak tak . poskus 1 zadušiti. Ta ženska je v 1 resnici vladala celo občino in celo faro; tudi liberalne tržane je znala vedno dobiti na svojo stran. fe pa sem imel "ljubezen" z gospo Heleno, s tem še nikakor ni rečeno," da sem 'jo imel sanio ž njo. Ne, skrivaj sem imel različna razmerja, največ z ženami, pa tudi z dekleti. Vlovil sem jih na različne načine in ne da bi se bila vest kdaj oglasila. Postal sem pravi brez-vesttiež, vreden klerikalne stranke. V tem času sem napravil tudi več izletov 11a troške in v družbi gospe Helene. Celo v Benetke sva šla in tam kar celih 14 dni imenitno živela, a kadar jc šla gospa Helena "na božjo j)ot", šla jc vedno v Gradec, na Dunaj ali v Trst in jaz sem moral priti za njo ali pa iti naprej. Ljudje pa so mislili, da je šla gospa Helena na Trsat ali na Brezje ali na sv. Višarje in občudovali so njeno izredno pobožnost Leta 1898. je koncem šolskih jk»-čimic prišla v X. tudi ifiletna hčerka nekega jako uglednega trgovca. Mož je bil vseskoz častivreden, pameten in razumen, ali dasi pristaš liberalne stranke, je svojo hčerko vendar dal odgojiti v samostanu, v Skofji ,Loki. Ko bi ti liberalci vedeli, kako vpliva samostanska vzgoja, bi svojih hčera nikdar ne-pustili stopiti čez samostanski prag. Poznal sem Ljudmilo še prej, ali zapazil nisem, da je jako lepa in jako ljubezniva. Mila jc vitka, imela velike temne oči in koketne kodrce okrog drobne glave. Vse to sem zapazil pri spovedi, zapazil sem pa tudi, da je dekle neskončno pobožno in da bi bilo treba izredne rafiniia-nosti, če se naj v tem dekletu zaneti ogenj ljubezni. Cim sem nekajkrat občeval z Ljudmilo, sem že tudi sklenil; Moja mora biti. Priznati pa moram da celo ta nedolžna rVefka ni več mogla v meni vzbuditi blažjih čutil. Navdajalo me je samo poželjenje. > V spoveduici seru začel nastavljati svoje mreže. 7. nekaterimi previdnimi vprašanji setn dognal, da Ljudmila, še ničesar ne ve, prav ničesar. Zasukava) sem besede tako in tako, a dekle ni razumelo, kaj da hočem reči. Ne da bi se bila pretvarjala. Nikakor ne. Tudi ko sem začel 1» turški govoriti, me ni razumela Treba jc bilo torej potrebnega in kar najbolj prevdarjenega načrta za to bitko. Ljudmila jc prišla vsak teden k spovedi in povedala vedno iste grehe; tla je drobtinice z mize na tla pometla, da je bila neusmiljena, ker je mačko z metlo udarila in da je ,-torila stprleti greh, ker je v strahu vzkliknila "ležeš Kristus", ko je -osedov pes nanjo zalajal. Zakaj pošiljajo ljudje take otroke k s|xv vedi, mi ie bilo vedno neumljivo; čistosti tacih otrok ni nihče tako nevaren kakor ne samo hudobni nego sploh neprevidni duhovnik. Pri drugi >[xivedi sem že šel nekaj dalje in začel Ljudmili stav-ljati prav kočljiva vprašanja. Toda nedolžnost -e vedno najbolje brani, ker sploh ne Inani. ''tuli prt ti >|>o\rdi iii-eni vedel pri čem da setn, če mi je pričakovati uspeha ali ne. Ta negotovost pa me je le povzdigala v mojih nečednih namenih. "To cvetko utrgam jaz, pa Če bi moral za to živ v j>ekel", sem sc rotil, saj pravi že -.v. pismo: "Ven-čajmo se s svetlicami. predno zve-nejo" — Coronenms nos rosi s, ante-quam marcescant." — Zakaj bi se pri meni ne naučila tega. česar sc prej ali dej gotovo nauči; zakaj bi je jaz ne upcljal v misterije ljubezni, nego to prepustil kakemu mlademu trgovčiču ali kakemu malemu uradniku? Začel sem Ljudmilo napeljavati na to. da ji je treba vodnika, ki ji bo pomagal z dobrim svetom pri vsakem važnejšem koraku. Iz previdnosti sem jo podučil, da se ni ravno obrniti do mene, ker sem njen spovednik. "I^ihko si izljerete kakega druzega duhovnika," sem ji rekel, "če ravno meni ne zaupate, ali, če hočete svoji duši zanesljivo zagotoviti izveličanje. morate na vsak način imeti svetovalca, kateremu ni pri-1 krita nobena Vaša misel, do katerega imate najpopolnejše Zaupanje." 1 — "Jaz Vam popolnoma zaupam". je odgovorila Ljudmila. Zanesljivi fotograf Ml :m Blue Island Ave. cor 14th PI. 2 01 o t n a shinja t i e de 2 ot anj u NAJBQIJSIH, NAJLEPŠIH, NAJFINEJŠIH ia KAJHOdHEJŠIH Fotografij. Zeiiitvanjske slike posebnost. Nizke cene. IIitra in uljudna postrežba. Deli jamcen« in skrbno izstavljeno, Tvrdka ustanovljena 1883. TELEFON ŠT. 287 Slovenci, zahajajte tjo, kjer s® Vam v vseli ozlrlli Učno In ulj udiio postreže. O Dr, M. A. Woiaskopf 885 Astlland Ave, Telefoir Canal 4?B o Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in •d 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Cannl. 1)|{ WKISSKUl'F je Celi, in odličen zdravnik, obiskujte tiircj Slovanu v svojo korist. e OB V EST1LO! Podpisani si iisojam ilaananjati p. n. občinstvu, da sem prevsel ••Saloon" rojaka Jak. Martinoion v Sumit, III. Moje načelo je in IkmN> vselej sprejemati rojake najuljudnejse, vsled česar u-|Hini, daae Ixxle tudi meni izkazovala tista naklonjenost, kakor mojemu prodniku. Posetnlke prijatelje in c. rojake v obče zagotavljani, «lu IkmIo vsak čas postreženi točno z izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likt-iji. "PortvinP\ Triuorjeviui vinom itd. Za /jiIhivo novodobno kegljišče. Kojaki znanci, pri-jatelj obiskujte me v prostih urah, vživali 1 »odete vsaj čisti zrak. Na zdarl o • FRANK KOENIG, o • Summit, lil. James Tourek Izdelovalec Havana Ci^ir in Virginia (vržink) aH j'S. Center Ave. CHICAGO, ILL. SLIKA PREDSTAVLJA uro / Front sr. Pvkblo, Colo. STEFAN POPOV if' lastnik, 5H7 CENTRE AVE. Chieaoo, III. Izvrstna viua, rakije in Bmodke. Velika dvomim za seje, plese etc --jh Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni •SALOON". Točim vf — "Ne, gos]xxl, to je prepovedano." | — "Ros jo; a prepovedanih jo še mnogo drugih reci in mlada dekleta jih vendar store." | — "Jaz bi jih ne, ker hočem iti v samostan." Zaaj .sem- vedel, pri čem-da sem. Končal sobi izpoved in naročil Ljudmili, da pride v nedeljo k meni na dom. Kmet in sreča. Času primerita pravljici'. ^ j$t otolkla njegov zadnji up. Na vrata njegove hišice jo trkalo zdaj siromaštvo, v sobi ga jo vedno zbadala žena, na cesti pa so ga sre-vali škodoželjni obrazi sosedov. Kaj jo storiti? Ohlekel so jo čedno in se jKnlal v samostan. Po velikem trudu je vendar smel pred opata, očeta Fidelija. Bridko mu je tožii svoje nesreče in ga za pet Kristusovih ran prosil, naj mu vrne Srečo, ker samostan je itak ne potrebuje več. Menih sevoda ni hotel o tem ničesar vedeti, izgovarjaje se, da mu je sam srečo daroval, in kar človek enkrat daruje, do tega nima nobene pravice več. Zdaj jc kmet s solznimi očmi prosil, naj mu Srečo za kratek čas [»sodi. Misijonar je (»stal trd iti je v enomer godci, da nikomur ni treba darovanih stva-vrniti ali posoditi. Ko je obupani kmet spoznal, da ne dobi Sreče na nobeden način, pokleknil je pred meniha in ga s povzdignjenimi rokami prosil, naj mu vsaj da majhen del od denarja, katerega je Sreča takorekoč v klošter privlekla. Zopet se je pobožni mož izgovarjal, rekoč: "Kogar Bog ljubi, trga tudi tepe. Zato pa le lepo potrpite. ker na svetu vas gotovo Čaka naj-:je plačilo!" (Nadaljevanje na 4. str.) RAZNO. Fijakar napadel dekle. 8. t. m. z večer najela jo pri Hradeckega mostu v Ljubljani kuharica Rozalija Bukšek fijakarja Franccta Lckšcta, da bi jo peljal v Frančiškanske ulice čt. 6. Ko sc jc kuharica vsodla v voz, jc Lckše pognal konja in dirjal z vozom po ulicah in cestah 'do pokopališča pri sv. Krišt&fu, kjer jo zavil na polje za pokopališčem. Tukaj se jc ustavil, ugasnil luč in šel v voz h kuharici tor hotel izvršiti hudodelstvo. Rozalija Bukšek jt! na Vse grlo kričala na pomoč. Upitjc je slišal vpoko-jeni nadsprevodnik Josip Čebule,' stanujoč na Vodovodni ccsti štev. 17't in je tekel na lice mesta. Lckšt opazivši človeka'pri svojem vozu, je skočil iz voza in jc hotel zbežati. Rozalija Bukšek jc bila tudi skočila iz voza in je zbežala na Dunajsko cesto. Stražnika sc je lotil. Brezposelni hlapec Mihael Ma-rinšek iz Radomelj v kamniškem o-kraju je razgrajal io. t. m. dopo-ludnc na Dunajski cesti v Ljubljani in nadlegoval ljudi tako. da jc bil ondot službujoči stražnik prisiljen ga opominjati in končno, kor le šc ni dal miru, arotovati. Ko jo stražnik gnal Marinška po Frančiškanskih ulicah, se mu jo naenkrat uprl, češ, da ž njim nikamor nc gro in jc zgrabil stražnika na prsih in ga po obrazu in po roki opraskat. Sole ko sta prišla stražniku na pomoč neki komisjdnar in še eden drugi stražnik, je bilo mogoče spraviti razgrajača naprej. Pal>oJ. Z gnojnimi vilami sta ubila Josip iu Jurij Prisotnik na Gornji Polska-vi delavca Miho Plečkota iz Kolber-ga, ki ju ie z nožem v roki zasledoval v podstrešje; kamor sta šla spat, in jima grozil, da ju bdde zaklal. Ubila sta ga toroj v s lobranu. Zločinca sta stara 14 in 16 let. Napad. Med Brinjem in Landolom jo 1. t, m. ob to. uri zvečer neznan lopov napal vpokojenega dragonskega stražmestra Andreja Karuzo in ga na glavi težko ranil. Kot zločina sumljivega so' zaprli posestnika Jakoba Jagra v Landola. V Trstu jo neki -'lotili delavec pri Fužinah v Skednju. Anton Ranch iz Gradca, ustrelil na neko Marijo Sancin. (baje ker mu ni hotela vrniti 140 K, ki jih je dal Ranch spraviti Sancin-ki) in jo ranil. |>otem pa samega sobo ustrelil. Ponarejena po&tna nakaznica. Nedavno jc nekdo v Radečah oddal na pošto 7 K na naslov krčmar-ja in mesarja Božiča v Sevnici Med potoma jc nekdo iz 7 napravil 700, a za l>escdo "sedem" je pripisal "sto". Istočasno jo prišel k Božiču neki neznani mož ter ga prosil, naj vzdigne zanj na pošti 700 K. po katero jo |*>7neje prišel. V Sevnici so zaprli pismonošo Jclerja in Božt-čevo dok I o kot skrajno suntjliva sleparijo. Papež« gre gledat. V * iorici so prijeli neko žensko, ki jo oblečena v jako čudno, nunam podobno obleko, kor jo po deželi beračila in nadlegovala ljudi. Sodnik jo jo obsodit na 2.4 ur zapora. Pri obravnavi je povedala, da se piše Agneza Kiizuuskft in da je doma iz Krakovega, kjer so jo preskrbeli z denarjem, da sc napoti v Rim — papeža gledat. Ženska, o kateri pa se ni moglo dognati, ali je nuna. ali ni. hoče svojo pot v Rim nadaljevati. kakor hitro bo prestala, svojo ji od sodišča prisojeno, kazen, če 1» pa res prišla do Rima, je dvomljivo, ker so ji pošla vsa gmotna «red-stva. Najmanjša država je vsekakor republika Tanarola na otoku enakega imena severno od Sicilije. (>tok je bil.že Rimljanom znan pod imenom Bucina, od koder so dobivali škrlatne polže. Republika obsega 22 km ter ima razun mnogo divjih koz 170 prebivalcev. Do leta 1882. je hilo na otoku celo kraljestvo, a ko jc tega leta umrl kralj Paolo I. so prebivalci zaprli njegovemu sinu prestol ter proglasili republiko. Vsakih deset let si izvolijo predsednika, ki skrbi sam za blagor prebivalstva. Uradnikov ali vojakov seveda nimajo. Društvene vesti. Društ vo sr. Petra In Pavla Pozu vliti vse avoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 18. v mesecu v dvorani na S. Sjanta Ft Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO Bratsko društvo: "SOKOL" Spadajoče k J. S. K. J. ima svoje mino seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 IS . Bantu Fe A ve.-Društveni zdravnik je Dr. Chr. Argyr 11a 1210 Berwlnd Ave. K ninoKobrojncm pristopu v čilo društv« vabi vljudno ODBOR. PUEBLO, COLO. Slovensko podporno bratsko društvo "SOKOL" v Clcvelandu, O. ima redne soje vsako prvo nedeljo v mesec,u v "union dvorani', mi Si CluirSt. pruStveni zdravnik jo dr. KeliruH. Kdor hoče pristopiti k društvu nuj hp zglusi pri Jacob ltočevai"ju a«i 1 Homer Street, lili pu pri Lous Rechcr'ju St Clnir St, 12211. Bratje ngilirajto v prid drus t val ODBOR. 71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom Zdr. držuvnli. onim v Obioiigi ib drugim po okolici naznanjam, t!;i n ':iii v svojem novouiuje-nini "saloonu" vodno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" iti vsakovrstni! vina. Unijske smodke na razpolago. V»n< e-11111 v zabavo služi dobro ure-jono kegljišče in igralna miza ||Mxd tabli'). Solidna post rez-, ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (117 S. Center Ave. blizo 1!» ulice Chicago, I m.. Socialni klub v Clevelandu o ima svoje redne seje vsak petek b«. nri zvečer na Clifton Sr U Priporoča rojakom razna najlxili. na vinu in import i ran "viski". Ko. gljiaoe nu ruzpolugo. 1214 Bohman A v k. PUEBLO. Anton Šukle PITEBLO, C01.0 (»1 S Santa Fe. Pri|ioročiiiii svojo gostilno, kjer točiin vedno sveže pivo in žganje. Telefon 507 Main. gl MATIJA ERKLAYEC, ft 2 433 W. 17th St. Chicago, III. g edini slov. krojač v Chlcagi, VS /s\s« priporoča rojakom v izde- a J/Tlovauj« nove in p.pi.ivljanje«« ' ® Btare obleke, katera l»o izgle- ® (u dala kakor nova. Vse po j/r fcj zmerno nizkih conah. Q) t mmmimmm, * J SLOVENCEM ROJAKOM! ^ Za žejne treba pijače. Do- ^ T* bro pijačo izvrstno ve-dno svežo pivo, vino in dru- tj go. toči rojakom in drugim ^ ^jt bratom Slovanom v svoji gostilni jk Louls Berber *T A 1223 StClair Str. od imenom PROFESSOR COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. V tem zavodu ima on zdravnlkcstrokovnjake, hteri delajo po njegovem navodilu. Tu je tudi Iekar. na, v kterl izdebljejo zdravila pod nadzorstvom samega prof. Colllnsn, in sicer iz posebnih zelišč ter korenin, k t ere ko iii.portiiane iz vseh strani sveta. Ako toraj veste zaTjudi, kteri trpe za kako boleznijo, sve* tujte jim, naj se obrnejo do prof. Collinsa. Zastarele bolezni in one z nečiste krvi ter telesne slabosti zdravi z velikim vspehom. Najboljšim spričevalom v tem oziru so dopisi, ktere on vsak dan dobiva od po n jemu ozdravljenih pneijentov. Marija Levicky, Viley. Mason Co., Mich. Ptenain pri-poslali, smo dela rndi bolezni v gl vi in 1 lesih nai leto dni in »'dajjeie po|K>lnoma ozdrav-)i na za kur se vam trino za-livaljujem. Vslučnju potrrl* se •s.mo na vas obrnemo, ker smo prepriianl, da num vedno po-Iteno postrrJile kako sfe nam s ditj p"strt gli. Zveleitovanjem J.wip Švihela, Bo* 63, bilfer Lake, Mino. Bolezen žclodca ozdravljena. na sem bolan nad ifst let na lelodcu; poskusil sem obilo zdravnikov, toda nobeden ri z.tmogcl ni p>mofi. KonSno sem se obrnil k prof dr. Col-limu in on mi je pri poslal zdravila, ktera so me ozdravila, tako da t poslal zopet zdrav in moCan. Mava mu za tol Mihael l{lava£ 629 Bell alley, Reading, Penn. Popolno ozdravljenje jeter. Č slani g profeso-t— Zdravila, kldraste prifioslali, je moja soprogi zaviila ter t« vam Kitno zahvalju cm za njih pri poslanic, ker »o jej i-pcslo-vala zalelj-n.. zdravje. Ako iHxlemo v prihodnosti zdra»ni< iko iioznoJ po*rebov»li, obrnemo se samo na vas. S pošt- ivanjeiu Josip I.evicky, Viley, Mason Co., Mich. Ozdravljenje fenske bolezni. SpoUovani g. doktor:— Hit i sem Uiln.-t nad |>et let za Jcnsko boleznijo in radi t£ga sem i'dala obilo novcev zdravnikom, toda nobeden mi ni zamogel pomoSI. Zdravila od vas g. p otesor, ozdravila so me tekom jed nega meseca. 7. «elejtovanjem Josipiua CoIiaS, Stead w Itrooka West Va. Vse bolezni, notranjo In Mpolnko, zdruvl profonor Collins. Ako v*m kaj manjka, opUite natanfno svojo bolezen ter odgovoriti na spodaj uavtduia vpraianja in poiljile vse prof. Collin Sko se vam boltiirte mnoie, on vam polije idraril«, ktera vam gotovo pomagajo. V slufaju, da je vaia bolezra cwzdra\ Ijiya, vaiu u-unanl ter ne zahtev* za to nikake odškodnine. Kalljate? — S3 ruiile? — Povraiate? — Iinale poluciju? — Olekate? - b >11 va* bok? I uite drisko? — Ali vas čelo Mi? — Ali vm kola srhi? — Ali vam srce močno bije? — Imate lieli jezik? - Vas bole kosl'i* Ali vrs iieče ko pu«ate vodo? — Ali vam fAvija r irevah? — Ali se lahko prestrašite? — Ali se črstokrat prehUdite? — Iinmte nalezljive tnilezni? — Čutite mraz v ledjih? — Čutite po telesu vročino? — Čutite na vrh glave boltčine? — Sle zaspani? — Vas txile utcia? — Se čutile trod~c? — lnnle slaS ink ? — Ali kratko dihale? — Ali vas bole |>leča? — Imate slab tek? — Vas v grlu peče? — AH vas po jedi boli? — Imil- zaprtje? — Tresejo se v. m roke? — Ali v s p-če v hrblu? — Vam teče iz ules? — Imate vrtoglav st? ,sa lahko ra/dralite? — Vas boli maternica? — Ali vam zjuuaj tečejo sline? — luule slabe kosti r krilu? — Imate v grlu selen.,? Cjtiu vnetji? od Odgovorite t. do J. ure pop. Ob ekspresn na vse kraje Zjedinjenih na navedena vpraianja ter poSljite ista na niije ozrrčeni naslov. — Uradne ure: Od 10. uie zjutraj do 1. ure pop,; Jb nedeljah od to. ure zjutraj do 1. ure pop. V torek in petek od 7. do ft uri zvečer. — Zdravila se razjioSiljajo je Zjedinjenih drlav in Kanade, — l'liile v kit- rrmkoli jeziku. 1'isma naslovit^ Prof. Collins New York Medical Institute, 140 West 34th Street, New York City, Iff. Y. Vsak bolnik, kteri hooe liKi liflr«> ozdravljen, more ledinli pomof pri i/vratnem zdravniku, lloinini |ionujnjo vsakovrstno električne pase, ttmpak >' teh pasih ni nič elektrike iu bolnim nič n® tasuljo, temveč fto škodujejo, ker jih vzdrže jejo od zdravljenja, radi česar postane bolezen zastarela, iko bi takšne pasi ozdrnvljali ljudi, bi jih xuslonj ne ponujali. J. Dweyer C70 HtlS !:ii!ID AVE, CHICAGO, ILL. priporoča SLOV E N C !•] .M svoj •'SALOON". Fina vina, sitiodke iti nikijs po zmerni eeni. IValrež-bu locnn. URBAN BRO S u PHIL. BAST LASTNIK, 535 Blue Uland Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak jKwainuznik |N>Htr^ž-lio, kakorinonarekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščine in društvu na razpolago. Pozor! Kaj pustih od uevoduih zobozdravnikov izdirati svoj«, uiogoc« še popolnoma zdrave zolte? Pusti si jih zaliti b zlatom ali srebmin, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi , B.K.SIMONEK ZDRAVNE »44 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. T«Li Morgan m pogrebni k a. I)(d>rii in eeha postrežl)a. V'OII. I) A S. I'NION AVE I'UliBI.O. COLO. \\ 1 Kill. St.Chicago,111. CENA IN DO Bit A POSTHEZBA M $ 33 Tickets to Oregon and Washington NOW If you want to visit any point in the Pat: i tic Northwest IS THE TIME. Every day until November 30, the llurlingtun Rout« will sell one way tickets from Chicago to Portland, Tacoma or Seattle for only to Spokane, Ellensburg, Wenatchee or I'matilla, $S0.50; to Salt Uke City, Ogden, Rutte, Helena Anaconda, Misnoula or Kalispell, $28. Tickets at proportionately low rates will he on sale duriug this tim« to practically all points in the Pacific Northwest and on the Pacific ("oast. The Hurlington IlouLe offers a greater selection of routes and better service to the West and Northwest than any other line that fact is worth considering. Send a postal for detailed information. P. S. EUSTIS, Passenger Traffic Manager, CHICAGO. rmmwiTHffmnfwmwwwnfw^ POZOR SLOVENCI! r £ i Spodaj ixxlpisnnu naznanjava p. n, občinstvu da svu na ' 129 S. Genesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo prodajal uico,preskrbljeno z različno, mnogoštevilnorolx>. i Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, bjkmI-njo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, zapestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vse vrste obleke, spadajoče v to stroko. ^ 7. VBLEŠTOVAN.IBM flži) - KOŠICEK in STEFANIC 129 South Genesee Str. — Waukegan, Illinois. ilUUUUitUUiUJUJUMUUiUllt'iUiililUUiiUUmiUiUJUUkR JOHN FEltBEZAlt o29S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, opo urejeno gostilno, kjer točim vedno svežo Wiltorjevo pivo.' . Izvrstno žganje in fine smodke na razpolago. "GRAD ZAGREB" je najstarejši hrvatski "SALOON"' Jb Ttjrfjftl * ** * na zupadni strani mesta Chicago Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, smodke in biljanl iui razpolago. ALOIS PAUSE lastnik, :il4 \V, 18th St. Chicago, III. SVpJ K SVOJEMU! PRODAJA' PA RDBRODNIH KART IN POalLJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO, T IHth Str., — Chicago, III, os. Trinerjevo Zdravilno Grenko 508 W. Zastopništvo za Angel;ka Bilten), Kalifornijsko Vino in Kakijo, Nlzkeceno; lajunmma, hitra in poštena postrežba Vino vt if 4* 4* 41 4* ^k 4* -^x-^- ►j* 4* 4* 4» 4» 4* 4« * X Zanesljivi trgovci z oblekami 365 307 Blue Inland Ave. oor. 14th St. Velika zaloga vsakovrstne jesenske in zimske moške obleke po navadnih-cenah MOŠKE OBLEKE različne mode lit vr»te po$IO, $12 In $15. HGiEE Mil \l KERSEY HELTON IK QZFQRD BLAGA, FO S7.50 tlO SI2 IK SIS. Obleke in povrSnlkl za dečke In otroke po $2.50, $3.50 In $5.00 Ms srajc«, klobuki in spodnja hlače. o- o Za vsacega enaka cena. lisa roba {e zaznamovana v gotovih cenah. 365-367 Blue Island Ave. cor. 14th St. PRAVE KRANJSKI? DOMAČE KLOBASE VSE VRSTE IN SVEŽE MESO V ZALOGI. s v tie klobaso /jehr>rnirn) Na zahtevo 2 pošiljam tudi izvunme^ta. .PISite slovensko. .Josef Homolka 1 , 57y So. Centre Ave. CHlCAQOr ILLINOIS. Kmetu se jc kar stemnilo pred očmi. Zato je voljno "odšel, ko ga je menih potisni! skozi vrata. Zunaj jc zopet prišel k sebi, a misliti ni mogel ničesar, ampak celo pot je gonil besede: "Kako je neki le to, da nas nekateri duhovniki zmiraj odvračajo od posvetnega blaga in* zmiraj tolažijo s plačilom v nebc-12 sili, sami pa grabijo premoženje ^ j skupaj, kakor da bi morali večno živeti ?" Doma je kmet hitro si>oznal, kaj mu jc storiti. Začel je pridno delati in šlo bi bilo za silo, ako bi ga ne bila pekla vest. Nekega dne je prišel v njegovo kočo beraški menih. \>idevši veliko revšino, ni prosil za ničesar, temveč le omiloval in tolažil ga je. ( Kmetu, jc menihova dobrosrčnost dobro dejala in hitro je postal zaupljiv. Jcl_ je vzdihovati in praviti, da si jc ti-boštva sam kriv. Menih je postal radoveden in ga je napeljal, da mu je povedal cclc povest o Sreči in trdosrčnem patru Fideliju. Žen I te v iz ljubezni. Zelo redek slučaj prave ljubezni se je pripetil v. Vcroni. Neka go-spica Colo, hči pokojnega mestnega svetnika, ki ima dva milijona dote, se jc zaljubila v brata svoje služabnice, navadnega železniškega čuvaja ter se ž njim tudi poročila na zelo slovesen način. Cerkev jc bila vsa okinčena in polna radovednežev. Srečni ženin ima .'5 let, nevesta je nekaj let starejša. Trije novi mndjarskl svetniki. Papež Pij X. je nedavno izpolnil Madjaroni vročo željo ker proglasil tri nove svetnike. ' To so: bivši ostrogonski kanonik Marko Koe-rocsy in jezuita Stefan Pongracz in Melhijor Grodeczky. Vsi trije so umrli leta 1619 v Kostnicah kot mučeniki. 2c leta l6.»8. je prosil tedanji primas Peter I'azmany tedanjega papeža Urbana VIII., naj jih proglasi svetnikom. Vatikan pa je dobil najbržc premalo "napitnine', kajti proces se je vlekel .r>8 let, in toliko časa <=o morali j-* zu it '-mučeniki čakati v predp'klu 11a odrešenje. Selc leta 1896 je pri-mas Vasarhely zadevo znova v Va-Itikanu urgiral. In 16. juinja 1903 j jc papež Lev XIII. proglasil imeno-I vane mučenike svetnikom, toda do-tično bulo je izdal šele sedaj njegov naslednik. Precej potrpljenja je treba imeti liogoljubni duši, da se uvrsti med svetnike I Listnica. M. Z. -Murray, Utah $2.30 prejeli in storili |x) ravodilu A. G. Lnd vrnili tli, fl. C. Dennr prejeli in vknjižili pravilno. Živeli! KJE JE? Geo. Matkovič, doma iz Tauče gore na Belokranjskem. Za njegov naslov hi rad zvedel Oeo. Vrvlšiar, Ark. V. S. Smelter, Leadvllle, Colo. Izjemne cene za razno robo samo za ta teden. Pridi in kupi. llERL KI OlJVFTNfl TIRJALEC. IN I^T. Zastopnik pri VBUisodnijuU. lvdir-ja plače in dolgove, j« ' t 1 1 - ^ Urednje: dopoldneod 9. do 10. ure n zvečer od S. do 9. ore M , 539 W. 181 h St. & 166 W. 19th St. Telefon 1714 Looms ' JQlnln koiifitabler in • kHUJB, okrajni notar. ' /T;tk6 tukajšnjHfi, kako/tudi sko-naho iJotujočim rojakom i prcnočiščojpost režija toOpia in cena. Do mene najde fsatf hrtrko sam. S KOLODV ORA ŠTIRI »BLO- zi ali v Oma png KE" iluravnost liuVždoj IN P,RI MENIJE. 1 : ' '100 •. IF I ,T Anton Scliweiper, lOpaS.lSthSt, OMAHA, NE. Obrnite se zaupno na nas kadar hočete adpreti satan ali se zmeniti za pivo. >Iv« je Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a nase Izborno pil po evtopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali debr« jkupčijo, ur nimate časa priti OMboo do nas, pišite ali telef flfilrsjte nam, • bodet« dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodekir "" 1 'ita pivo (Lager-Beer) t steklenicah!' izvr»l iirfHiii 21. & Blue fllfind Are KJE JE? Jakob Mayerle iz Vojne vaui št 11, Bedaj bivajoč nekje v Ameriki Zn njegov naslov hi rad zvedel njegov brat.Joe Mayerle, Box 805, Aspen, Colo. KJE JE? John Videtič. Pred dvema letoma je bival v Pueltli, Colo. Za njegov idisIov bi rad zve ROJAKOM I^tnjbčim in tukr.j bivajočim, pri-poročam svoj novi, lepo urejeinV^ ; "SALODr Kjer točim vedno sveže pivo, razna fina vini iA lityrjfe. Postrežl^i točna, samo z unijskimi smotkami. Biljar v hiii.'J tPotuijti dobe čedno 'prenočišče. ; , iJlAlii Za obilen posetse.c. rojakom pri|xiroča/ 1 \ .1 i ,YL Leonard Puh lastnik iiWll"'" Avenue N S. CHICAGO, ILL. Hlnče (iln kolen ) /,n dečke 'od l^ir> let, sahin' volnn, vredne 30, 76 iti f'8e, -/dnj oc siin m »...................oti(J Ženske, emo satlnaslu spojijo jopico (petticoats), naj-, no ve j« i uzorei, prej $ 1. 60,pn ždaj samo...............D«« Ve/.il,a pnivn cena lOo jiird,n„ zdaj ........'............M Fini,perkal cena 10o,ždaj nj„ jard ix>.................u 16 dvanajstin dnmskih belih in drugih jopic( Waist)prej flpp jh)S 1.25, ta teden samo 39c ix) Možka Bjiodnjn obleka za jc«en.................. Malom' ki zn kavo, jaintv- nr„ ni* Posebnost. Samo..... Flanelasti ovratki za ženske se razprodajnjo |k>........ T9c "•1st 2'iOG jardov nniiiovejšogu Hnknjn,sama volnn, se jjro- 1 dnjii povsod jard l>o S 1. -'», lfj„ pri nan nn 1110............ Kina iivilu vne barve, prej nn. 5()e, ta tednu siiuio.. Krasne čepice 'n m»s]XKHČnei prej 60o, zdaj samo . Visoke nogavico za dame. samo ............ Bisernih gumbov dve dva- % liiijslini ................. 1 jard široko Ik?1o konleninei;,-(M nalili) prej 80 zda j..... 2 vretenca (200 jardov) črne, rodeče itd. niti zu razno uporabo, samo............ Otročje črne ''ribbed" nogavice vritlne 16c, zdajsnino.. Jj Gosjxxliomd Box Gulf čiinii vse velikosti, tu teden samo gjjj 1c Veliko izbora ženskih vrh-nih volnenih sukenj, črnih ali barvanili, krasno ob-šitjh. prej $:). 08/ ta te- 1 jc don samo.............. Preproge, prej 810.00, zdojj komad ................. Hhičice za dečke, prej 86c, c- /1 In i mono ............. 25c zdaj samo...... SixKlnja obleka za dečke 1«........-........... Volneno obleko za dečke, najnovejši u/orci. prava cena § M, ta teden samo.................. Ženski moderui različnih oblik, prej 50c, §i.oo in 1.60, zdaj samo....... Un« budilke jk»....... 29o ■59c Velika zaloga kašinirovih in dragih oblek prej od 8 2.60 -$8.00, zdaj po...........92c Albert Lurie & Co. 567-569-571 Blue Island Avenue. OPOMBA: Kadar prideš v našo prodajalnico, vprašaj po št. 23 ZI a t k o K e r b i n. Besede josfpu tkinek's Jm so po ceni. M BEOISTEhKli Mnogo se Čita o raznovrstnih izdelovanjih, imenovanih "Grenko vino". Želimo torej vsakogar reBiio opozoriti, du imamo tu samo jeden zanesljiv, izviren izdelek zdnivniske vrednosti: Trinerjevo zdravilno grenko vino (Triner's American Elixir of Bittar Wine) Vsak ve, da je velika razlika v raznih vinih. Trinerjevo je delano iz naboljšega, izbro nega grozdja in najboljših, nalašč za to izbranih in iinportiranih zelišč in koreninic. Bolehate li na želodcu? Čutite bolezen na orevih in jetrih? Vas boli v krilu, ali imate glavobolV Imate slalx> rIusI? Ne monte dobro s|3ati? Trinerjevo zdravilno grenko vino, vns bode zanesljivo ozdravilo. Dobi so v vBih lekarnah in dobrih gostilnah. Pijte samo Trinerjevo grenko vino In ne bojte sepotem bolezni, ker napravilo vas bo močne, vaše žene In hčere lepe, vaše otroke okrogle in ;drave. JOSIP TRINER, (J! M Ashland k Filsei Slatini CHICAGO. ILL. Ne dovoli nobenemu businessmanu,da biti usilil kako nevredno ponarejeno'vino; ako ti da kaj drugega kot izvirno Trinerjevo vino, delale to 12 dobiokarije, ker pri ponarejenim skupi več denarja. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu pridobi dobre prijatelje.