Kako gospodarijo v medvoškem Donitu
V strugi stabilizacije
Nič več ni neznano, da stabilizacijski ukrepi v zadnjem času vse bolj kažejo ostri-no svojih zob, kakor tudi to, da jih gospo-darstvo že krepko občuti. Med tistimi pano-gami, ki so se še zlasti znašle v primežu zaostrenih pogojev gospodarjenja, je prede-lovalna panoga, v katero sodi tudi medvo-ški »Donit«, ki ima v svojem sestavu 11 TOZD.
Delovna organizacija »Donit« se ukvarja v glavnem s proizvodnjo izdelkov iz elektro, kemijske in avtomobilske stroke. Njen pro-izvodni program je bil že v preteklosti pre-težno usmerjen v izvoz, zato vanj v zadnjem času vlaga še posebno velike napore, saj prav z utečenim starim izvoznim programom žanjejo največ uspehov. Seveda ne ostajajo pri tem in si utirajo pot do tujih tržišč tudi 7. novimi proizvodnimi programi, vendar z veliko večjimi težavami.
Izvozni učinki prvega polletja so zelo dobri, saj so izvozili za 53 °/o več kot lani v istem času, pri čemer so najmočneje zasto-pani izdelki za avtomobilsko industrijo. TOZD, ki proizvajajo in izvažajo te izdelke, so tudi devizno najbolj aktivne, ker z izvo-zom močno pokrivajo uvoz. »Donit« skoraj 90 odstotkov vsega izvoza proda na konver-libilnem tržišču, drugih 10 odstotkov pa na vzhodu. Žal njegovo devizno bilanco nekoli-ko kvari uvoz, ki se je prav lako povečal, vendar le za 15 odstotkov in to v glavnem za izdelke kemijske in elcktro stroke. Naj-bolj problematičen je v tem pogledu proiz-vodni program tesnilnih proizvodov. Pogla-vitni vzrok za povečan uvoz so pomanjkanje in previsoke cene surovin in repromateriala na domačem trgu (fenola na primer, s ka-terim so se prej oskrbovali pri OKI Zagreb, zdaj na domačem trgu sploh ni). Na doma-čem trgu ni azbesta, steklene tkanine, ploče-vine, filtrov in še mnogih materialov, koli-kor pa so, je njihova cena tako visoka, da se »Donit« s povečano ceno svojih izdelkov ne bi mogel vključevati na tuja tržišča.
Kot sta povedala y. d. generalnega direk-torja Franc Jurgele in direktor TOZD »Ko-merciala« Jože Kunič, bi bili njihovi izvoz-no-uvozni uspehi lahko precej boljši, če bi bile cene domačih surovin stabilnejše ali če bi se vsaj usmerjeno žviševale. Pri surovi-nah domačih proizvajalcev, zlasti tistih, ki imajo monopolni položaj, kot sta železarna Zenica, INA-Nafla Lendava, pa tudi drugi, v kratkih razdobjih dvigujejo cene za 100 pa tudi več odstotkov naenkrat. Do pomanjka-nja reprodukcijskega materiala prihaja tudi zavoljo tega, ker so tudi njihovi kooperanti in dobavitelji prisiljeni izvažati, sicer pa postavljajo tako ostre pogoje za udeležbo na deviznih pravicah, da bi za »Donit« po-mcnil izvoz dejansko izgubo.
Ker je torej razlika med cenami na sve-lovnem in domačem trgu prevelika, so suro-vine in materiale prisiljeni uvažati, da obdr-žijo konkurenčno sposobnost na tujih trži-ščih. Po drugi strani jim poslovne probleme povzročajo večkratne spremembe deviznih režimov, omejitvenih ukrepov itd., zaradi če-sar morajo vsakokrat menjati proizvodne programe, česar tuje tržišče, ki zahteva dol-goročnejše poslovne odnose, ne priznava.
»Želimo ukrepe, čeprav ostre, vendar ta-ko premišljene, da bodo omogočali dolgo-ročno načrtovanje usmeritve proizvodnih programov za izvoz. Prav tako bi morali omejitveni ukrepi veljati za vse proizvajal-ce in grupacije enako«, sta dejala Fi-anc Jurgele in Jože Kunič. Spregovorila sta tudi o težavnem samoupravnem sporazumevanju za udeležbo pri delitvi deviznih sredstev, ko gre za posreden izvoz, kar prav gotovo zavira pospeševanje izvoznih prizadevanj.
V stabilizacijske tokovc se v »Donifu« ne vključujejo samo z izvoznimi napori, ampak ravno tako z boljšo organiziranostjo in po vezavo med TOZD, večjo ekonomsko učin-kovitostjo, optimalnim izkoriščanjem prbiz-vodnih zmogljivosti ter večjo izrabo surovin in materiala. V ta namen so sprejeli pose-ben program povečanja storilnosti. Rezulta-ti so se pokazali že y prvem polletju, ko se je fizični obseg proizvodnje povečal za 19 odstotkov, čeprav se je število zaposlenih zmanjšalo za 5 odstotkov. Tudi izkoristek materiala in surovin je bil za 1,5 odstotka večji, kar so največ dosegli pri tesnilnem materialu. Poleg postopnega zmanjšanja za-poslenih, ki jih nadomeščajo z boljšo orga-nizacijo dela, polagoma zmanjšujejo tudi dela v režiji. Razne izdatke za potne stro ške, kilometrine, reprezentanco so strogo omejili.
Podatki polletnega periodičnega obraču-na kažejo, da 2.175-članski kolektiv kljub te-žavam le dosega zelo lepe rezultate. Celotni prihodek je bil povečan za 48 odstotkov, do-hodek za 38 in čisti dohodek za 35 odstot-kov. Osebni dohodki so se povečali za 29 od-stotkov in znašajo povprečno mesečno 8.338 dinarjev. Ugotovili so, da od vseh 11 TOZD nobena polletnega obdobja ni zaključila z izgubo. Zavedajo se, da to ne pomeni, da bo takšen tudi zaključek leta, sajpo bese-dah direktorja finančnega sektorja Božidar-ja Paniča učinki devalvacije v juniju še niso mogli vplivati na rezultate, kajti surovine, nabavljene po devalvaciji, lahko vplivajo na uspeh šele v drugem polletju, ko bodo izdelki prišli na trg. Prav to bo v nasled-njih mesecih terjalo izredne napore, če bo do hoteli premagati čeri stabilizacijskih ukrepov.                                       Ivo Osolnik