66. štev. Poštnina plačana v gotovinL ^eSe«p srtda 13. Junija 8328. Leto X. !xha|a v ponde jek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20*—. Posamecna Ž4Jdjuceni. Mi smo, braitje in sestre, na ta način doživeli, da se oni Beograd, ki smo ga spoßtövali kot sedež svobodo, pre- tvo>rja v črno in mračno Pešto, s kate- ro smo so miorali boriti colo žLvljenje. Kromi xi&ga, bi bila, aJko bi sedaj po- sadili žandarsko kapo na glavo [irod- »edniku vlade in predsodniku Narod- ne skupščine, da bi na ta nacin na.j- točnejše označili režim, ki vJada da- nos v Itecgradu in ki bi rad unicil vso svobodo naroda, ki smo .io olirainili in rcsili ciilo pred tujci. Vi saini veste, s kakimi težkocami smo se morali boriti c«lo pri sklicanju toga shoda in da se ga je imogel na.- rod splph udelezili. V posamenih va,- soh je daJa obla«t bobna.ti, da je ta ßhiod prepovedan ter da Kadie in Pri- bicevic n-e prideta v Osijek. In ravno oblasti se obnašajo tako, kaikor da je ta kraj, kaJcor da je cela bivša osi- j.oška župainija kak pašaluk takih ra- dikalskih poslancev, ki so bili s po- inočjo policijfe izvoljeni v Nar-odno skupščino in ki se satno s pomočjo po- licije vzdrža-vajo na svojem političnem libostu. Stjepanu Radicu in meni pravijo posaniezni beograjski politiki, da mo- raimo spowtovati večino v Narodni skupščini. Stjepan Radio in jaz sva za to, da se spoštuje prava zakonita večina naroda in siguiMio sva tudi med prviini, ki zelt1, da daje vecina Narod- ne skupštine zakono'in te države svoj značaj. Ali midva zahtevava,, da iruora. l)iti ta viecina izvol.jena od svobodnega naroda na svobodnih volitvah. I Stjc- pan Radio, i ja;z bodeva spožtovahi vsako vecino, katero pošlje narod po svoji prosti volji v Narodno skupščino, all iz.ja.viti pa morava pred ceJim na- rodom, da niti ne spoštujeva, niti ne bodeva spoštovala, niti se pakorila sklep'Oin VGcine, ki jo je pcxslala v i\'a- rodno skupščino zandanmcrija in po- licija.. Ako gospoda v Beogradu želi, da vladaj v dtržaivi saino vecina, dobro! V tem .shicaju pa naj napravijo skde- oe: ali se naj raizpusti Narodna skup- šeina in se volitve izvedejio pod koin- trolo viseh straaik ali pa se naj ra.z- pusti Narodna skupsrina in izvede V'olitve nestrankarska vlada, katera bo- dte morala skrbeti le za to, da bodo volitve eiste in svobodne. Patern bode bccgraijska goepoda videla, da se bo- de pokoril večini i Stjejian .Hadit', i Svctazar Pribiöevic, njuni prijatelji in cwJL narod iz teh krajev. Praiva ve- r-ijia niažega naroda ]>a smo danoiS li\ ala B.ogu mi, koalieija kmetov in de- rnokraitov. Ako bi iineli .svobodne volit- ve. srao sigurni, da bi dobili t-e ne ab- solutno, pa relativno večino. Voeigled takemu razpoloženju naroda je težko današnji vladini večini zahtevati, naj se ü mi. praiva narod'na vecina, uklo^. nimo. BrMje in sestre, jaa sem opazoval politično življenje v bivši Madjarski. Kak or so spoininjittte, aem bil sxni clan ]ir\alskc (lologacije v niadjarskoMn par- lamentu in mi smo tani za pravico našega jezika in nase domovine vodili Äiiamo sliovito obstrukeijo. Obstruirali sm.o tam cele tedne in rnesece, onemo- gocili smo vsako dolo, ali nikoli se ni xgodilo, da bi bil kdo od nas z nasi- lijem vTŽen iz Narodne skupvSČine. Ta- kio j)CNstopanje je simrt vsaikega parla- menitarizm^, je pa tudi politična smrt naisilnikoiv, kajti koncem koncev se upre takejuu ])a.stoj)andu visak narod in vrže nasilnika ob tla. Tudi naža vlada si. z nastopotn žandarmov v Na- rodni skui)scini ni osigurala dolgega živli^iiija. Kajti Kmetskio-dcMiiokratska. koalieija ji naipovoduje boj do konca; ana bode ta boj tudi do konca vzdxzala in bode zamj izkoristila vsa primerna parlaimcntarna sredstva v skupacini in v narodu. Niti Stje-pan Radic niti jaz nisva n.ikdar izjavila — kakor se naina to očita — da mi morarno biti v vladi. Saj vidimo na žalost vsi, da se. na»e razmere ne daj'O urediti brez te- meljite preuredbe vseh državnih iii- stitucij in zakonov. Ni namreč dovolj, da gresta Radic in iJribiccvic v vlado, pa bode vse dobro, temveč morata ime- ti Radio in Pribičevic tudi jamstvo in mogočnoist, da razmere spremenita. In še le takrat se bo čutil prookret na boljže. Vsled tega snuo lirišli do ijrepriča- nja, da je treba ustavo v gotovih dolo- čilili Äpremeniti in sicer tako, da se zasigura enakost in ravnopravnost v.seh krajov in vseh delo'V našega naru- da, da ne bode v državi tako kakor je rekel nek radikalßki i>rvak, namreč samo jedan gaada, drugi pa gostači. (Laza Markovič jß nazval Srbijance gaizde v dr/aivi, prečane pa gostače. Op. cl.) Toda ja« sem mišljenja^ da že- limo vsi brez razlike strank, kateri smo danes na tem shodu ali kateri z naini siniaptizirajo, tako upravo v dr- žavi, pod katero se bode čutil celi naš narod, v.si SrbL kakor vsi. Hrvati in SLovenci za goispodarje. Moramo do- seci, da se cuva v cell državi, vedno in povsod dostojanstvo in svoiboda vsake- ga cloveka.« Govornik se bavi na to absirno z zna,nimi dogodki v Beogradu, ki jih obsodi v istem smislu kot smo to v zad- nji štovilki citirali iz heograjsko »Po- litike«. Na to ra.z:pravlja o raztnerah v Slavonij'i in Daividovioevi stranki in koncuje: ^Bratje in sestre, nwram reci, da narn je nastop naše mladine ob zadnjih demonstracijali v Beogradu za naso veliko narodno stvar in pa nastopanje velikega dela beograjske in srbijanske publike vzbud'ilo nado, da pride do skuime&a hoja in nastopa proti vlada- joci kasti. Obnaxauj/e srbi.fan,.v.kih bra- tov ob teli kriticTiih dnevih je zape- čaitilo idejo našega pobratimstva' v borbi za dobro stvar. A pozneje, mi- slimo, pritegnemo v naše kolo tudi Bulgare, Na« program je, da doscžemo za zivljenjc nas Jugoslovanov ono, kar je najveeje in najbolj dovrscnio. Ako to ajedinjenje vseh Jugoslovanov dose- žemo, bode naša država vecja in jačja ko soseda ItaJij.a. Mi zelirno dobre so- sedske odnošaje z vsako obmejno drža- vo, tudi z 1 tali jo. Kadar pa gre za naš narod in za nase pravice. svetujemo Italijanom: roke proč! Mi noceiwo ni- eesar tujega, ne daino pa niti pednja svoje zernlje niti svojih pravic! Poka- zalo se je, da se v tem strinja z nami oela jugoslovanska mladina, naša bo- dočnost! To slogo mwamo čiivati, pre- zreti nialenkosti in misliti sarno na jedno: da naša kmetska demokracija skupii'O s celim narodom in mladino izvojuje svoj program: enakost, ravno- pravnost, svobodo in dostojanstvo člo- veka!« Mirnejsi potek seje v Narodni skupšcmi. Narodna skupščina ju razpravljala v pondeljek in včerai o obtožbi, ki jo je vložila KDK proti bivčemu pravo- sodnemu ministru dr. Subotitu. Ob- tožba mu očita, da je kot pravc^odni minister držal 7 mesecev mesto prcd- sednika kasacijskega sodišča v Beo- gradu nezasedeno, da ga je po dor.'.Ui- ji zasedel — ¦ sam. Zako:: pa določa, da se mora t« mesto po izpra/.nltvi tpkoj zasesti. Mr,ogoštevilni govorniki so tako goi'o.stasno postopanje kar na;- astrejše grajali, obenem pa so očitaii obtoženemu bivšemu pravosodnemu ministru nevsposobnost in strankarstvo pri zasedanjiu važnih :odniških mest. Posl. SDS dr. Kostic je konnatiral, da je dr. Subotic odvzel za časa. svojoga ininistrovanja resorrtiia uradnikom vse personalne zadeve in jih je kon- centriral v svojem kabinchi, da je ta- ko lažje izvajal strankarstvo. Temeljito in ostro je govoril vceraj posl. dr. Gri- zogono o nevarnosti, da bi se parti- zamstvo polastilo našega pravosodja. Ker opozicija so vedno izvaja olxstrnk- cijo, je prijavljenih še mnogo govor- nikov k temu predmetu in sc razprava danes nadaljuje. Seje so bile razun že običajnega spora o točnosti zapisnika precej mirne. To je lahko znamenje, da nastopijo kake izpremembe — lah- ko pa je tudi samo tišina pred novimi silnimi viharji. Nočna avdijenca p. Vukičeviča. V pondoljt'k je bi] ob 9. ui'i zvoc.er nunistr«ki ])rcd.sednik nimadoma po- kJican s Nv.ojega stanovam.ja na dvor in je ostal taitn do 11. ure pon-oci. V političnem svetu je ta nenadejana av- dijenca zbudila precej pozornosti, ker so so padobne avdijence vršile doslej pri nas le ob kritičnih moimentih ilo- tranje politike. Slovenski zapisniki v Narodni skupščini. V včerajšnji seji je posl. Ivan Pueelj protestiral proti temu, da se vodi za- pisnik samo v srbohrvaščini, čeprav je tajnik skupščine tudi slovenski kle- rikalni ]>osl. Bedjanič. »Kaksno korist imauiio od tega«, je rekel g. Pucelj, »da se je veeraj proslavljala obletnica blej- skega pakta, ko klerikalci ne morejo Maurice Leblanc — B. R.: Modi i demarit, (Dalje.) »Ah!« je rekel Anglež začudeno, ». . . toda ravnokar ste se še branili izrociti . . . Ste pač uvideli, da jo v va- sem Lupin, ne smem postopati druga- »Ne gre za mene, gospod Holmes. Sodaj gre za žojio . . . zu ženo, ki jo ljubiiiK Mi, v Fraaiciji, gledamo na ta- ke stvari z drugimi oc-mi, kakor vi An- gleži, trgovci. In tudi jaz, čeprav se pi- šem Lupin, ne sme postopati druga- ^° • . . Nasprotno . . .« Holmes je k-onmj vidmo prikimal v. glavo in mu r€kel čisto tiho: »Tor.ej, . t za cono modreiga dc- manta.« »Vzemite mojo palcico v kotu pri kaminu. Primite z eno roko ročaj in j odvijajte z drugio roko železni vijak na spoKlnjem koncu palčice.« Holmes je vzel palcico v roko in od- vijaJ vijak. Opaz.il je, da «e da tudi ro- čaj odviti. Srcdi ročaja je našol kro- glico iz mafitiksa. V kroglici se je na- hajal mottlri demant. Poglodal ga je natančno. Bil je pri- sten. ¦ »Gospodičnia Des tan ge je prosUi. Na jilie i )š a ii v aila,.« >Za sedaj kakor tudi za bodomost? Ni sc ji treba več bati ne vais, ne koga drugega?« »Niti meaie, niti koga drugega. gio- spod Lupin!« »Naj vS€ zgodi — ne vem kaj vse —?« »Naj se zgodi, kar se hoce. Ne vem vec niti njenega imena, niti njenega naslova.« »Hvala! Na svidcnje . . . Kajti, vi- dela se bodeva še. Kaj ne, goispod Sherlock HoilnK1^? In s-icer kmalu!« »Ne dvomim.« Nato je sledil preicej liud spor med Angložoni in Ganimardom, ki ga je prekinil Holmes s sledecimi besedami: »Zelo mi jo žal, gospod Gaaiimard, da se no ni.arem strinjati z vasim nino- Qjem. Nimam časa, da bi vam navedel vzroke. V eni uri odidem v Anglijo. . .« »Da;, toda . . . toda . . . dama s svet- limi lasini . . . ?« -Je ne pozntam.« ^>Ni se trenntet, kar ste rekli, da ...<•. »Z nienoj se ne kupčuje. Dal sem vam y.e Lupina.. Tu je tudi modri de- miant, ki ga lahko izrocite sami — mLslim, da je to dovolj vcJika usluga — groifici de Crozon. MLslim dn ni- mate vzroka pritoževa.ti se.« »Toda . . . dam a . . . dama . , . s svet- limi la;s.mi ... V« »Poi.ščite io!« Potisnil si je klobuk na glavo in hitro odšeJ, kol gaspodar, ki ni na.va- jen, da bi se dolgo mudil na mestu, kjer jo že opravil «voje delo. »Srecno pot, miojster!«, je vzkliknil Lupin. »Bodite prepričani, da ne bom nikdar po^zabil prisrčnih odnošajev, ki so vladali med nama. Mnogo pozdra- vov gospodu Wilsonu.« Holmes mu ni odgovoril. Zato se je zaöel norčevati: »Tako se poslavljajo Angleži . . . Ah. ta častivreden otočan ni navajen na tisto lepo vljudnost, po kaiteri so odli- kujemo mi. J^omislite samo, Gani- mard, kako bi se ob taki priliki poslo- vil Francoz! S pretirano vljudnostjo bi maskiral svoj triumi! Toda, Bog mi odpusti, Ganimard, kaj počenjate tu? Preiskava, radi memo? Toda dra- gi, predragi, saj ni tu niti koščka pa- pirja. M'oji arhivi so na variiern.« »Kdo ve, kdo ve, če govorite resni- co, Lupin?« Lupin se je vdal. l)va inšpektorja sta ga držala za roke, a ostali policisti so «tali okoli njega. Potrix^zljivo je čakal in gledal. Toda po dvajsetih mi- nutah je vzdihnil in rekel: »Hitro, Ganimard! Kdaj mislite biti gotovi?« »Ali se vam res tako hudo mudiV Meni se ne.« »Če se mi mudi . . . ? Seveda. Imam važen ren dez-vous.« »V zaporu?« »Ne, v mestu!« »Ob kateri uri?« »Ob dveh.« »Saj je ze tri ura.« »Saj res. Prepozno bom prisel in ničesar ne sovražirn talco močno kot netočnost.« »Ali mi dovolite še pet minut, go- spod Lupin?« »Niti minute vec.« »Previec ljubeznjivi ste, gospod. Po- skusal bom . . .« »Nikar ne govorite preveč . . . sicer me še ziičnc boleti glava. Tudi to oma- ro v steni? Saj vidite, da je praznalc »Že . . . noka jn'sma so pa vendar v njej.« »Stari racuni.« »Ne. S svileniin trakom povezan za- voj, gospod Lupin.« »Z Toza-trakom? Ah, Ganimard, za božjo voljo, n.iknr jih ne odpirajte. Vam bo pozneje žal.« »Gotovo jih je pisala žcnska.« >Da.« »Ženska iz boljše družbe, čo sm-era biti indiskreten?« »Iz najboljšo družbe.« »Njeno ime?« »G ospa Gani mard. * »Zelo lepo, zclo lepo!« jo vzkliknil Ganimard s hripavim glasom. (Dalje prih.) St ran 2. » NOVA h i) H A S^'v 66 izvojevati niti toliko, da bi se zapisnik v Narodni skupščini vodil vsaj takrat slovenski, ko ima službo g. Bedjanič?* Posl. Pucelj je nadalj-e povdarjal, da se slovenski tajnik Bcdjanič uporablja. samo za nižje posle kakor za zvonenje in čitanje poslanskega imenika, kar ne gre, ker je gotovo tudi zmožen vcditi zapisiuk. Nastop vlade proti opoziciji. Na zadnji. seji ministrskega v.seta so j'c sklepalo ü tötn, da bi se za shode in priredilve kmetsko-demokratske koaii- j cije u])orabil zakon o zasčiti državc (kar bi pomenilo vlivati olje v ogenj, \ op. m\). Nadalje se je sklenilo pred- ! lagati skupšeini spremembo poslo-vni- 1 ka, da bi so tako strlo obslrukeijo opo- : zicije. Vlada misli v Narodni skupšči- j ni najprej predlagati spremembo po- ! slovnika, nato zunan,j.e posojilo in ko- i nečno nettunske konvencije. ! Zunanje posojiio zagotovljeno. Po poročilih iz Beograda se nahaja- jo pogajaiiivja za najetje veliköga dr- žavnega posojila v Londonu pred ugodiiiim zakljuckom. — VLadni krogi upajo, da bo finančni minister dr. Markovič že te dini pcdipis-al prelimi- narno pogodbo o zaključku posojila pri bančnem koncenniu, ki bo znasalo 50 milijonov funtov šterlingov. Ino- zernski finančniki so že izjavili, da so pripravljeni do 15. julija emitirati pr- vo tranš o v znesku 12 milijonov fun- tov. Za slucaj, da zakon o posojilu ne bi bil do tega due sprejet v skupščini, pa bodo inozemski bankirji izplacali na račun prve tranše večji predujem, ki bi omogočil vladi, da. takoj prično z, naineravaniini deli. Predujom bi zna- šal okoli 5 milijonov funtov, Domače vestl. d Stjepan Radio petdesetletnik. V pondeljek je obhajal predsednik KDK g. 8Lje])an Radio svoj 50. rojslni dan. K mnogoštevilnim gratulantom se pri- družujemo tudi mi z iskreno željo, da bi bili veliki napori g. Radica in dru- gih voditeljev KDK kronani z uspe- hom, ki bi bil v prid naseniu na rodn in državi. d 11 koncertu »Celjskega pevskega društva«. Posebna zanimivost koncer- ta, ki ga priredi G. P. D. v soboto 10. junija v Geljskem domu, bodo poleg dr. Schwabovega prvenca »Moji devojči- ci«, obče priljubljiena »Zdrava Marija« ter moderni »Serenadica« in »Zvono- vi«, spevi goriškega Vodopivca,, trpki in meliki, kakor je kraška duša. Za- nimive so tudi Lajovičeve in Adamiče- ve strogo moderne skladbe iz najno- vejših časov. Nekaj od teh. je pisanih v melodiki južnib bratov, vsled česar dojmijo izredno. Clanioe pevskega društva že razprodajajo vstopnice, ob- činstvo sega pridno po njib; vseeno pa apeliramo še posebej tudi na okoliča- ne, da se pravočasno zaniniajo za, vstopnice. Užitek jim je zajaineen, tre- ba pa je tudi od strami jawrnosti doka- zov zanimanja in simpatije, da so stvo- ri na koncertu oni stik med zborom in pübJiko, ki je v moraJnem pogledu ne- pogrešljiv jamčevalec splošnega uspe- ha. Koncert, proslavitelj šestdesetlet- nice komponista - domačina, gasp. dr. Schwaba, mora postati mejnik v raz- voju pevske kulture v Celju. Pričetek koncerta je ob pol 9. uri zvečer. d Oböekoristna uradniska stavhnn, zadruga v Celju, registrovmia zadruga z omejeno zavezo sklicuje redni občni. zbor, ki se vrši v petek, dno 22. juini,- ja 1928 ob pol 8. uri zvečer v gostil- niških prostorih Narodnega d.oma v Celju. Dnevni red: 1. Čitanje in odo- britev zapisnika o lanskem občnem zboru. 2. Letni račun in poročilo za 16. poslovno leto. 3. Kritje primanj- kljaja. 4. Volitev članov načelstva in. nadzorstva. 5. Predlogi zadružnikov. 6. Slučajnosti. V slučaju, da n.a pol S. uro sklicani občni zbor ne bo sklepčen, se vrši po § 15 zadružnih pravil pol ure na to z istim dnevnim redom drugi zbor, ki je skleiič-en ob vsaki udeležbi. Zadružniki morajo javiti svoje samo- stojne predloge 3 dni pved o])čnim zborom. d Celjsko pevsko drustvo sklicuje za petek, dno 15. junija t. 1. ob 21. (9. uri zvečcr) izredni občni zbor v veliko dvo- rano Geljskega doma, kjer se vrši isto- časno pevska vaja. d Celjskn obrtna nadaljevalna sola. Tiskarski. škrat je v zadnjem statistič- nem poročihi glede razdelitve solskih razredov napravil precejšnjo zniodo. Glasiti se ima dotični stavek tako-le: »Pouk se j.e vršil v 2 moških priprav- ljalnih razredih A, B. 3 prvib ra.zrodib A, B, G in treli drugili razredih A, B, C; na ženskem oddolku pa je bil 1 pri- pravljalni, 1 prvi ter 1 drugi razred. — Vodstvo sole. d Zdravstveni dorn v Celju uredi to poletje na stroške niinistrstva za na- rodno ^idravje deško poeitniško kolo- nijo za cca 30 fantov iz revnih rodbin v Vitanju. Fante bodo nn.stanili ta.m v nokdanji Mulejevi grasčini. d Stavhno gilxinje v Celju. Te dni so pričeli s podira,njem notranjih po- sl opij bivšega mestnega ekononnata na oglu Kral ja Petra in Vodnikove ulice. Kakor znano pride sem velika zgradba Ljudske posojilnice v Celju. d Prihodnji nianifeslacijski shodi KDK se vrse: 17. junija v Soinboru, 24. junija v Sisku, 1. julija v Vinkov- cih, 5. avgusta v Bibaču, 12. a.vgusta v Banjaluki, 19. avgusta v Travniku. Mnenja smo, da bi bil tudi v maribor- ski oblasti potreben vsaj jeden veliki shod. d Konj trčil z avtom. V nedeljo, dne 10. t. m.. se je peljal trgovski ])otnik g. Hado Meznarič iz Maribora s svojo soprogo in otrokom ter še dvema ose- ba.ina z avtom iz Gelja proti Petrov- čam. Med vilo g. Jošta in g. Krušica na Ljubljianski cesti se je pripeljal nasproti posestnik Anton Veternik iz Gorico pri Petrovčah z enovprežnim vozom. Ko je avto privozil do voza,, se je komj nonadoma splašil in se zagnal v avto. Pri tem se je razbila n.a avtu Bprednija šipa ter pokvarila streha in blatnik. G. Meznarič je vskd steklenih drotocev dobil poškodbe na roki, docini se ni ostalim nie zgodilo. d Ncpošten delavec. Geljska poilici- ja je te dni aretirala 26-letnega d.elaiv- ca Josipa Ocvirka, ki je bil uslužben na žagi g, E. Himmra v Žalc:u. Ocvirk je v zadnjih todmib poneveril 70 DiJJ, in svebrno uro, si satmovoljno pridr/.al trgovske knjige, beležnico in račune svojega delodajalca, zažgal tri niodelo za žago, vredne 500 Din, potvoril neko uradno listino ter napravil na škodo svojega delodajalca še dva manjša dol- gova. G. Himmer ima 973 Din škode. d Kolesar povozil otroka. Te dni je podrl 19-letni ključavničai\ski pomoč- nik Alojz 0. v Presei-novi ulici s kole- vsom 5-letno Matildo Marinško\o. Otrok se je pri padeu lahko poškodo\al. Ko- lesar pravi, da je otrok sam kriv ne- sreče, ker se je zatekel s cestnega hod- nika proti kolesu, tako da se kole^n? ni mogel več izogniti. d Otvoritev planinske koče na Peci so vrši 28. in 29. junija. Otvoritve se namerava udeležiti tudi več Celjanov. Udeleženci se naj javijo pri g. Vrtov- cu radi skupnega potovanja. d Kvidenco stanovanj v Tillerjevi koči vodi g. dr. Milko ITrašo\ec. In- teresenti se naj izvolijo obrnili na nje- ga, d Onemogel je. Te dni so nasli med1 Voglajno in gostilno Gonfidenti v Za- vodni 53-letnega pokovskega pomo(v:ni- ka Antona Zupančiča. Revež je oue- mogel in se zgrudil na tla. Pre])el]ali so ga v bolnico. d Zopel dvoje tatvin holes. Taiovi koles so v zadnjem easu pridno na de- lu. V soboto, dne 9. t. m. je bilo l.kra- deno kar dvoje koles in sieer ob 17. uri 20-letnemu Antonu Bučeju Iz Liboj iz veženeke hise v Prešernovi ulici črno pleskano kolo znamko Ipak, ob 17.45 pa 15-lctnemu Viljeniu Öunku iz Gelja iz veže neke hi&e na Krnlja Petra cesti erno pleskano kolo znam- ko »Viktorija«, vredno 2.000 Din. d Tzgube in najdbe v Celju, Tzgublje- no: rumena usnjata donarnicia s MiO avstr. šilingi in dvakrat po 100 Din gotovine. Najdeno: zlat uhan z rdomn ka.innom. d IJmrln je v Vojniku gospa Marija Zottl, roj. Jellenz, trgovoeva vdova in posestnica v 80. letu starosti. d Požar. V nedeljo zveeer okrog 9. ur.e je izbruhnil pozar v biši posestni- ka »^ulerja v Kasazab pri Žalcu. Ker domačih slučajno ni bilo doma, so pritekli na pomoc sosedje, ki so pa mogli rešiti le nekaj pohištva. Skoda znaša okrog 30.000 Din. d Požar v gozdu. V pondeljek je zgorelo posestniku Kobiju pri Bistrici nad Mariborom 25 oralov gozda. d V »Gozdno restavracijo« se j!e preselila dosedanja gostilničarka »pri jelenu.« gospa. Antonija l^ristovnik. V »Go'zdni« ma razpolago fina ljutomer- ska in baloška vina, dobra malica, sveže pivo! d Neznosna vrocina je nastopila v Dalmaciji. Toplomer kaže v senci 6r.z daii 35° G. d Iz %alca. Kljub dejstvu, da v dvo- rani g. Pranca Kobleka ni bilo razen pet o.^eb no.benega Žalčana, je h\h\ dvorana raz])rodana in napolnjen sle- herni prostor z obeinstvom iz okoliških va,si, ki je botelo prisostvovati gleda- liški predstavi agilnega Gasilnega dru- štva iz Ložnice pri Žalcu. Igra »Rev- ček Andvejcek« je že i^recej popular na in zahteva mnogo sodelovalcev, kar ociluj.ü uiirizoritev, ki sta j;o z mno- gini trudom tudi izvedla pridna reži- serja gg. Vinko Koren! in Jakob Kunst iz Ložnice. Ni moj na.men na- vesti poleg dobrega igralca in pewa g. Vinka Vi]>otnika kot Andrejčka in bohinjskega župana Jeklena v osebi g. Jakoba Kunsia množico vseh dile- tantov in diletantk, ki so nesebično in požrtvovalno sodelovali za korislno stvar. ])ovdarjain le, da je vsa igra bi- la doigrana soli dno in vredno zal.ske- ga odra ter je kvitiralo navduseno'ob- evinstvo vsako dejan.je s hvaležnim odo- ln'avanjem. Omembe je vredno, da je stopila to pot na plan zopet nova oderska oprema, ki se je prav dostoj- no udejstvovala. d Velik požar na Dravskem polju. V Prepolah na Dravskem polju je unieil požar trem posestnikom, Šibili, Žunkoviču in Pesku 10 zgradb in jih je spravil ob vse imetje. Ker ni bilo vode, so si požairniki pomagali z gnoj- nico. kar jo pa bojda radi amonijaka ogenj še i)ospešilo. Sosedje so požar apatieno gledali, kar je nekega gasilca tako razkacilo, da jib je polil z gnoj- nico. Vzrok požara še ni dognan. d Mestni svet v Sisku je soglasno s pro jel rezolueijo proti sprejiemu ne- ttun.skih konvencij lo.r jo je odposlal na prislojna mosta. V ii'/.oluciji so pravi, da se « konvencijumiä žali cast in suvereniteta inaeega naroda,, da se dela škoda našim lukam in ribarstvu in da se oimogoča italijanski maval na Da.lma.eijo. d Velika poneverba pri okrajnem sodiscu v Gornji Radgom. Maribor- sko porotno sodišče je obsodilo kanc- lista Filipa Logarja na 4 leta težke ječe, ker je pri gornjeradgonskem okrajnem sodiscu poneveril tekom treb let 238.000 Din. Bil je to denar, ki so ga položile razne stranke pri sodiscu. d JuznoMajcrska hranilnica v Celju otvarja tekoči račun za vloge in po- sojila, na kar se opozarjaj-o zlasti pri- dobitni krogi. Bobs lii MoSki Cevlji Din 18'2- Moä'ni polCevlji „ 169- Zenski čevlji „ 182-- ^enski polCevlji n 169'- )trof]i 31-35 B 1 !0- OtroCji 2G- 0 „ 75-- Otrofji 22-25 . ^6'- Damski ševro n 185- DiitnsU v biirv. n 1981- Damskl lak „ 1991- Moski izkravinc „ 154- Moškii' teletinc „ 163'- Kupitc tnkoi, clokler so še nizUe cpih> in f.gli'jte si izlozby ter ngromno zniogo v veletrgovlnl R. STEiiMECtCI, CELJE. Kino Oaberje. Sreda 13., četrtek 14. in petek 15. junija: »Špijoni*. Največ- ji film te sozije. V glavnib vlogah Ru- dolf KleiiL-Rogge, Gerda Maurus, Li- en Deyers in Willy Fritsch. Režija: Fric Lang. Do skrajnasti napeta de- janja povojne špijonaže. Tajinstveno bit je št. 320. Filmska produkeija iz le- ta 1928/29. Ogromna sen za ei ja. — Prednaznanilo: »Svetovna vojna«. 1914—1918. II. del. Mesini kino Cel'e. Sreda 13. in cetr- tek 14. junija: »Hotel Imperial«. Kri- miciialni film v 6 de.janjih. V glavnih vlogab Ellen Kürti, Nils Asther, Ha.ns Nierendorf in opica Consul II. Ta film prekaša vse detektivske filme letosnje sezone. — Petek 15., sobota 16. in ne^ del ja 17. junija: »Kneginja vardaki.« Velika filmska senzaeija po sloviti opereti E. Kalmana. V glavnib vlogah Lianvo Maid, Oskar Marion in Imre Räday. Pri predstavali v petek ob pol 9. zvwer in Y nedeljo alj 4. in 6. po- poldne svira prvovrsten orkesier. — Prednaznanilo:- »Donna Juawu (Eli- sabeth Bergner). Hmsljarsko drošfeo v Mm. V. poroälo Ilmeljarskega drultva za Slovenijo o stanju hnielj. nasndov. Žalec v Savinjski dolini, 11. junija 1928. Vreine se je zadnjih 14 dni zboljšalo, venda.r še ne tako, kakor si to želijo hmeljarji. S to]jlejsim vrernen.om so se v>rika- zovale v starih nasadih na droge hineljske stenice v preoejšnj-em številu ¦•—'in to-največ v nasadih blizu gozdov in vod. Prizadeti hmeljarji so takoj pričeli z obrambnimi sredstvi. V na- sadih poznega hmelja, ki ga je pa le še nekaj ha, se zopet pojavlja peronos- pora. Poročati se pa tudi m-ora, da se prika.zujojo v golding-na.sadih iri si- cer na spodnjem clelu rastline, poganj- ki s kratkimi kolenci (internodiji), kar kaže na lahko okuženost te vrste hmp];a, Tukajšnji hmeljarji so se pozivali potom obč. zastopov in potom časopi- B'Ov, da naj stopijo takoj v boj zoper hmeljske škodljivce s priznanimi sredstvi. V dobro Qskrbovct.nih nasadih je rastlina že nad 3 m visoka in je videti zdrava.. Žalibog, da naSi himeljarji no mo- rejo opustiti slabe navade in prodaja- jo svoj pridelek že vnaprej, kar se je tudi letos zgodilo. Brustveno vodstvo. Mm! zzsi'zc za p o ^ o n i* a v a ti i e hmeljs^e stenice dobite ^t.ilno v drogeriji „Sanitas", Celje. Iz fantovske sale — uboj. Franc Kostanjšek, 25-letni delavoc na Vrenskigorci je odäel 10. aprila 1928 zveoer po končanem dclu v dru- žbi Josipa Pavliča v vas k posestniku Josipu Kuneju na Vreniskigorci. S se- boj je vzel vinjek, s katerim je ves dan napravljal tr.sno kolje. Pri Kuneju so ße pogovarjali dolgo v noč. Ko je Ku-1 nej čul nekoga prihajati po stezi, je, misleč, da se vrača njegov brat Anton iz sejma, nagovoril oba vasovalca, da. mu gredo nasproti. Kmalu so opazili prihajati dva moška, od katerih ni bil nobeden pričakovani brat Anton. Te- daj je hotel napraviti Kostanjšek šalo in je zau|)il: »Stoj, tu je nočna stra- žai!« Oglasil se je Franc Rajniš, po- sostnik na Sedlarjevem, cos, 40 let že hodim po tej poti, pa &e nikoli ni bilo tu kake nočne straže. Njegov spromlje- valec Franc Kliček je stopil tedaj na- prej in se je zaoel, po zatrjevanju Ko- stanjška, ž njimi prepirati. Med pre- pirom je udaril Kostanjška s pestjo po nosu, nakar je ta zbežal pod Kunejev kozolec, oba prišleca pa sta odšla po stezi naprej. Pod kozolcein je zgrabila Kostanjska jeza vsled udarca, izdrl jo debel hrastov kol in tekel za obema možakoma, Pohitel ju je pri prelaza in zaupil: »Kdo si irn ti?« Ko sc je na ta klic Klicek obrnil, ga je Kostanjšek udaril parkrat s kolom po glavi in ga takoj poloil na tla. Kličekov tovariš je vhohil. Obdolženi Kofcstanjšek zatrju- je, da je udaril Kličeka snmn enkrat, sodna komisija ap je dognala, da je dobil več udarcev na glavo. Priča Jože Pavlič pove, da je slišal, kako je Kli- cek večkrat Kostanjšku zaiklical, sa.j me pozmiš, ta pa mu je odgovoril: »Ja ne poznam ništa, ako hooeš, ti odmah glavo odsečem!« Na te besede je sli- šal več udaroev in dvakratni. klic »Jc- zus«. Bo.sede Kostanjškove dokazujejo, da je prizadjal udarce z vinjekom, ne pa s kolom. Ponoči je pri&el po stezi France Gradi.šek in našel na tleh Klicka, kr- vaveoega in hropečega. Ker ni mislil, da jo Klioek ta.ko hudo ranjen, je le to pri Kuneju povedal, kjer so mu rekli, da bodo šli Klička pomočit. Pavlič je ::,,.•< 66 > i\ ü '- a I) 0 Fi A. Stran 3. to odsvetoval in nihče se ni več /.ani- mal za nesrečnega ranjenca. Sele dru- gi dan zjutraj so našli Klička mrtve- ga. Prvatno so orožniki aretirali tri druge fa.nte in šele po temeljit-em poiz- vedova.nju se jim jo posrečilo priti na sled Kostanjšku. Ranjki Klioek je bil na zolo dobrem glasu kot miren in pošten posestnik, medtem ko opisuje ljudski glas Kostanjska kot zelo ne- varnega pretepača. in razgrajača. Razprava proti Kostamjšku jo tra- jaila v pondeljek od 15. do 17.30. Po- rotnikl so ])otrdili vprašanje glede liudodelstva uboja, nakar je bil Ko- stajnšek obsojen na 3 in pol leta tezke jece. Kostanjska jc zagovarjal g. dr. Josip Vrečko. Celje, 12. junija, Senatu predseduje pri damaSnjih razpravah dss g. Levičnik, votanta sta vdss g. dr. Stepančič in okr. sod. gosp. Kompara. Javn,o obtožbo zastopa drž. pravd. nam. g. dr. Jubart. V predpol- danski razpravi zag>ovarja Škrabla g. dr. Kersclibaumer, v popoldanski raz- pravi pa Grebinška g. svetn. Erhartič. Jelen a g. dr. Enest Kalan. Uboj v fantovskem pretepu. V Št. Jurju pod Donačko goro je bi- la v nedeljo, dne 29. a.prila cerkvena slavnost. Po dopoldanskem cerkvenem opravilu so prišli v gostilno Neže Ko- rcs v Prevalah fantje »Ložani« od Sv. | Uoka in Trličnega. Ložani so so kmalu ogreli in iskali pr-epira z domačinii f-iiitj, katere so napodili v beg z noži iu kamenjem, Po vrnitvi domačinov M je vnel pon oven prepir, katerega je hotel poravnati Franc Krivec. Prigo- varjal je fa.ntom naj bodo rairni in naj se med seboj raizumejo. Jošef Škrabl je liodil od mize do mize in pri- sedel enkrat k temu, enkrat k druge- mu. Ker je bila godba, je tudi večkrat pl'esal. Dvakrat je prosil Martina Po- lajžarja, naj mu dovoli plesati z nje- gövo nevesto Jožefo Jerič. Prvič mu je Polajžar dovolil, drugič pa odklo- nil, češ da na.inera.va iti sam plesat. To je Škrabla tako ujezilo, da je za- grabil pollitersko steklenico in nameril z njo na Polajžarja, ki je tudi pograbil atoklonico in se postavil v bran. Nata- kar Kopse je oba nasprotnika rinil narazen. Njem/u je priskočil na po- rn oc France Krivec, hoteč ponovno fante pomiriti. Imel je splf>b na.vad.o, da jo rad miril. Prijel je Škrabla za prsi in mu dal zaušnico. Nastala je Stplošna zrnoda in prerivanje. Kopse je vše praivočasno odskočil, ko je bil opozorjen, da ga hoee od zadaj zabosti z nožem Karol Potočnik. V splošni : zmcdi jo potognil Škrabl nož, ga odprl in bliskovito in z najvcčjo močjo vse- kal šestkrat Krivca. Zapičil je se dva- krat nož v vrata in odšel iz gostilne. Krivec je še vstopil par korakov proti svoji mizi in se zgrudil na tla, kjcr je v kratkem izkrvavel in umrl po pre- teku 3 mi nut. Jož.ef Škrabl, 24-letni samski ka- menar v Trličnem, so izgovarja, da je samo dvakrat zamahnil z nožem, lio- teč so ubraniti Krivca, ki ga je za la- se vlekel k tlom. Zagovarja se tudi. s pijanostjo, kar pa sam pabija s tern, da Irdi, da je sunil samo dvakrat. Tu- di je po pričah dokazano, da ni bil pijan, dasi je izpil v družbi s Fran- com Kobaletom 3 litre vina. Škrabl je izzval prepir in Krivec ni imel nika- kega sovra,žnega namena, ko je skooil k njemu popolnoma golorok. Sodni zdravnik je koiLstatiral pri Krivcu sest nevarnih ran. Tudi povedo vse price, ?a ni nih5e drugi sunil Krivca z no- Zom in je potemtakom edino le Škrabl l/'vi"«il uboj. On je znan kot izzivalen Pi'otop;Ux Priči Alojzu Voduseku je .Jozef gkrajji domov grede sam pove- dal, da j.e Krivca sklal; imel jo pri tern razgovoru so krvave roke. Porotniki so zanikali vprasanje gle- de hudodelstva uboja, potrdili pa vpra- kin']'{.) jilode prokoradenega silobrana. Škrabl je bil obsojen na 5 in pol tnese- j c,a strog'ega zapora. Razprava je tra- ja.la do M. uro popoJdne. Vlonii in tatvine. . Na zatožni klopi sedita Alojz Gre- benšek, 29-letni samski pfkovski ]>o- niocnik iz St. Tlja pri Vclonju in Al- bert Jelen, 21-letni samski iolektro- tohnik iz Polzele. Obdolzena sta, da ! sta skui)iio izvršila slodeča kaznjiva» dejanja: j 1. V noči od 18. na 19. januarja mP 5chicht^ terpentinovömilo K o spite Vam ni treba imeti ni- kakih skrbi za periSo, ker ŽENSKA HVALA raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo ku- hati v rastopini, za ka- tero vzamete Schichtovo Terpentin milo 1928 sta vlomila v goslilno .Jerir.e Žgank v Št. Petru v Savinjski dolini in odnesla raizne cigarete, klolDa.se. Kliadkor, stekkmioo žganja in piva, to- bak in gotovine v skupni vrednosti 517.50 Din. 2. V nocL od 21. na 22. januarja v graščino Faini Paiigratz na Polzdi, kjer sta dobila le nekaj cokolade, 1 kas ttiila in 1 eloktrično svetiljko. 3. V isti noei v zidanico Ivana Ma«- rovla v Podvinu in odnesla 1 sodcek, 40 litrov vina in 3 slatinske steklenice vina v vrednasti 410 Din. 4. 23. ali 24. jamua.rja v kubinjo Ja- koba Ježovnika v Velenju, kjer sta od- nesla nekaj miaisti, simetane, cebule, kruha in en nwrnik kroni])irja v skup- ni vrednosti. 75 Din. 5. V noci od 24. na 25. januarja v liiso Ivana Jakstrobnika pri Sv. Flor- janu in pobrala iz zakknijene omiare klobaso, svinjski iezik, kračo, ziinsko suknjo in dva ključa v skuimi vred- nosti 837 Din. 6. V isti noči v klet Antona N;i,glica pri Sv. Florjamu in odnesla 1 i) let-en- ko o litrov vina in 1 kozarček v sikup- ni vrodnosti 207 Din. 7. V noči od 25. na 26. januarja v trgovino Franca Lorbeka v Št. Ilju, kjer sta nabrala precej bogat plen na perilu in drugib predmetib v vred- nexsti 3.595.50 Din. 8. V noči od 2. na 3. februarja v tr- govino Alojza Cvetka na Polzeli. Tu sta iinela najboljšo žetev. Oropala sta trgovino, kolikor sta mogla odnesti na perilu in špeceriji za 8.528.05 Din. 9. Dne 3. februarja v zidanico Fr. Gvenkla v Podvinu pri Polzeli, kjer sta dobila le 10 litrov vina. 10. V noči od 10. na 11. februarja v kubinjo Jere Zajc v Podsevčniku in pobrala 2 svinjska želodca, 2 potici, 100 krapov in 1 steklenico vina v vred- nasti 460.— Din. 11. V noci od 11. na 12. februarja v zidanico Iva.na Tajnšoka v Dobriču pod goro Oljko in odnesla vina, ja- bolčnika in 1 steklenico v vrodnosti 217.— Din. 12. V noči od 12. na 13. februarja v zidanico Jak aba Gaberšeka v Podgori; dobila sta 15 litrov vina in nekaj ja- bolk v vrednosti 150 Din. Poleg toh zločinov je izvršil še Gro- benšok sam na lastno past sledeca de- ianja: Vlomil je v noci od 27. na 28. februarja v krojaško delavnico Jožefa Berloc-nika v Soštanju in odncsel raz- no obleko, uro, verižico, gotovino in srebrno uro v vrednosti 495. -- Din. Oba obtozenca sta zna.na kot pote- pulia in delomrzneža, zakrknjena ta- tova in nevarna vlomilca. Iz kazenskili listov je razvidno, da sta nepoholjšlj- va in nasilna tatova. Oba sta iulada in zdrava, toda za delo ne marata. Skr;- vata se po gozdovih in gorah. Bila sta skupaj v celjskih zaporib, k'er sta se spoznala in od koder sta pobegniln. Od todaj sta zacela svoje talin^ko po- tovanje po deželi. Pokrideno blago, kolikor ni Lilo jestvin ali rijač sta ])rodnjala krnotom po deželi. Prisla slyj, v bližino Polzele, kjer je šel Je!r>n obiskat domače. Brat ga je pregovoril. da se vrne v Jočo, od koder je T.bož-i.l. Ta je privolil in in'it ga je naložil p.'\ motor in ga odpeljal \ (\e\y\ kjor ga jo izročil jetnicarjem. 'Jrebonšek je se ves mesec užival svobodo i;i izvrsil v to-m casu gotovo več nedokazanib tatvin. Še le'23. lmirra se je posrecilo tudi njega prijeti. Jelen je pobegnil še en- krat iz zapora v Šoštanju. kamor je bil preveden na prošnjo iamošnje orožniske stanice, da bi ugotovili, ko- in.u je prodajal pokradeno blago, von- d;ir je bil kmalu prijet. Oba sta poso- dovala strelno orožje in municijo. Obtozenca" sta priznala vse ra>zun jiedne tatvine, ki jo je izvršil Greben- sek sam. Razprava je trajala do 10. ure zvečer; Grebenšek je dobil 6 let težke ječe, Jelen pa 5 let. Po prestani kazni se oddata v prisilno delavnico. Celje, 13. junija. Semaitu predseduie danes vd&s dr. Preinaak, vota/rita sta dss dr. Nendl in okr. sod. Brelih, javno obtožbo za,stopa dlrž. pravdnik dr. Rus, obtozenca za- gavarja g. dr. Božič. i Ro par ski urn or in cerkvena tatvina? Na obtožni klopi sedi Alojz Zemljak, oženjen 30-le.tni posestnik in pek v Starivaßi pri Vidinu. Obtožnica govori sledeče: Zjutraj 27 oktobra 1927 je prišel Anton Štefamčie sekat drva k gostiU ničarki Geciliji Ivačič v Starivasi. Ko je stopil v sobo, jo je našel ložečo v postelji, vso krvavo in mrtvo. Bila je še topla. Obvestil je sosede, ki so spo- ročili zadevo orožnikom. Ti so ugoto- vili, da je bila. nesrečna 78-letna že- nica uinorjena >s sekiro, s poinocjo ka- tere je morilec vlomil zunanja vrata. Okna so bila skrbno zastrta, v sobi sa,- mi pa vse razmetano in prebrska.no. Na stolu so bile neke platnice, v ka- torih je gostilniearka shranjevala svoj deinar. Tudi denar, ki ga je imela spravljenega v neki škatlji za svoj po- greJj, je izginil. Sin pokojne, Franc Ivačič pravi, da je im.ela mati gotovo par tisoc dinarjev, ker je botela pla.- (¦ati. ])osestniku Držaniču vinski most. Da je moral biti zločinec kak doma- cin, kateremai jo bilo samo do denar- ja, sledi iz tega, ker se ni dotaknil niti hranilnih ^knjižic niti »srebrnega jedilnega orodja, kar bi tujec gotovo storil. Prvotno so orožniki prijelL Antoina v^tefančiča, ki je prvi prišel zjutraj v gostilno. Kmalu pa je bil vsak sum na njega brezpredmeten, ker so važčani vsi opisali Štefančiča za prepostenoga in prebojazljivega, da bi izvrsil tako dejanje. llajnka gostilniearka mu jo bila dobra kakor mati, veckrat mu je dajala jesti in še kak kozarček vina. Cj-etrti dan po umioru je prejela oroz- niška stanica v Senovem ananimno pismo sledeče vsebine: »Javim vam, da Štefančič ni kriv umora, ampak drugi sased preko ceste, pek.« Tudi Zemljak je dobil pismo, ki ga je ka- zal: »Dragi prijatelj! Sem govoril včeraj z ljudmi, pa imajo Tebe 11 a pi- ki, da si ti ubil Ivacičko — sosedo. Kot Tvoj prijatelj Ti jjovem, da skri- ješ vse. V soboto pridem na krški most, počakaj me, bom Ti povedal več. Ta list, katerega sem napisal jaz, da Tvoje šrifte ne bi spoznali, vrži mi dvorišče ali pa v drvarnioo Ivačičeve hiše, da ne bodo Tebe krivili. V soboto nasvidenje — Tvoj prijatelj.« Priložen je bil še listie, na katerem je bilo na- pisano: »Ivačičevo je ubil Stefancic ali pa njegovi sini, ki niso iiič vredni. Oči- videc.« Do!go ni bilo mogoce izslediti pisca, koncno pa je obdolženčeva žena Neža Zemljak sama trdila napram Matildi Kocja'n, da je dal ta pisma pisali njen mož sam. Zemljak je prejeto pismo ta koj pokazal svoji ženi in trem sosedon. in ga končno izročil orožnikom. V so- bato 5. noveniibra popoldne j>e hodil po savskem mostu, kakor bi koga pri- čakovaj. Ker pa le ni bilo nikogar, si ga orožniki aretirali. Lastna žena j< i/Javila, da je ZemJjaJc že ])roj vedel da bo Ivačičeva ubita in žena sama s< je enkrat izrazila na])ram Neži Lajiul. 0 Ivačičevi: »Ti stara strela, Ti boš & enkrat ubita!« Zemljak sam je tako po umioiru dejal: »Sedaj je že da'I nekd< bej stari streli po buči, sedaj pa je ž< ubita!« Imel je s pokojno spor radi brüske ker ga je obdolžila, da ji je hruške kra- del. V navzočnosti dveh prič je rekeJ' »Vidite, liruška se .stoji, ona pa j» morala krepniti!« Pred aretacijo mo- ža je Neža, Zeniljak rekla napram Neži Lapuh v kubinji: »Škoda, ako b kdo od mojega Lojza v zvezi z urao torn kaj govoril, on je spal cclo no pri meni.« Tedaj se je zadrl mož, ki j< to slišal, nad njo: »Tiho bodi baba kaj to giovoriš, potem bodo mlslili, d; sem jaz to naiiedil!« Spočetka je žen; obdolženca moža branila, pozneje g; je pa sama zacela spravljati v zvez z uraorom, Žena se je peljala s pc mocnikmn Konradom Vengustom ta koj drugi dan po njegovem vstopu '¦ službo v Celje, da obišče moža v ječi Hotela je govoriti z njim med štirinV očmi, pa ji niso dovolili. BiJa je no zad'ovoljna z uspebom. Napram vajen c'U Glevam-u je ponovno naglašala, d^ je mož nedolžen, saj je vendar pol no či pri njej spai, po polnoči pa bil pr vajencu v peka'riji. Ko je ta hotel od govoriti, da se je enkrat odstranil, g. je ona nabrulila, da to nie nc po meni. V nedeljo 13. novembra je obisk:. Nežo Zoniiljak neki 50 do 55 let sta moški, sivih las. Dolgo sta govorila 11 slisal je Glevanc, da je ona rekla: »P. ce stane tudi stotisoč, nič zato.« Zv< cer po odhodu moža je bila vesela v rekla, da bo kmaiu vse dobro. Izro- cila mu jo drugo jutro kljuöo in rc kla, da. naj lo prodaja kruh. Oiui, r" bo šlo vse po sreči, se ne vrne ve< Zelo se je zaeudil, ko jo je že isti da zvecer vidd v kuhinji. Dejala je, da j bil dotični moški goljuf. Tzdal sc ji j za jetniškega paznika Josipa Zupar cica iz Celja. ki bo odprl njenemu mr žu proti plačilu vrata ječe, da lahk pobegne. Med vožnjo z vlakom ga j opazila, da je sei cez most v Radec<. Stran 4. »NOVA "DOB A« Ira! L PUTAIi, Celje *- amo Eiojboljše kailcovostl. bila ob tej uri Ivačičeva umorjenia. Sin Zemljakove, Anton Rangus, pravi, da je postala njegova mati vsa čudna od onega dneva, ko je bil cksuhi- ljeni Štefančič spuščen na prosto. Tu- di njemu je pravila o raznih tatvinaii in monštranci. Šestletni Zemljakov sinček je pravil, da je oče skril na hri- bu v neki grm monstranco rumene barve, katero so odnesli pozneje ci- gani. Franc Gizelj izpove, da je nekoc prišla Zemljakova k njemu in videca vLseco vrv, rekla, da bodeta z možem obešena, ker sta pohujsevala otroke. Napram tastu Ivan.u Zemljaku je iz- javila, da sta z možem ubila Ivaciče- vo, vsak na pol, z veliko sekiro. Poz- neje je zopet preklicala. Slicne izpo>- vedi je delala na.pram različnim šte- vilnim prieam. Končno je začela v pre- iskavi trditi, da je njen mož nedolžen. ker je ona sama ubila Ivacioevo. Obdolženi Zemljak odločno zanika vsako krivdo tako glede Ivaeičeve, ka- kor glecle lnonštraince in drugih tatvin. On je mišljenja. da mora biti njegova žena zmešana. Res je sicer, da so pri- hajali na njegov dom cigani, a le vsled konjskih kupčij. Zemljak je obtožen tudi radi no&enja onožja brez oblastvenega dovoljenja. Razprava se je ol) 1. prekinila in .so sedaj pop oil dne' nadaljuje. Poslovni Ichal z veliko svet'o sobo prirnerno zakro- laSko obrt na prometni točki i a c e za takoj a)i s 1. oktobrom L u d v i k S e I i § e k, Vodnikova ul 1-2 Delavnico primerno za sediarsko obrt iščem v emstu. Nas!ov v upravi. 12 TlMfimnii ]z vsen rudnikov in FlblUuu naib(s|iše vrste I i VulVl^ dobavlja in do- stavlja najcenejSe Frano Jo4iy C^Hie, Alefcsanrfrova nl. 4 Noznonilo presslitve. Ceni. občinstvu naznanjam, da sem se preselil s čevljarsko deuivnico \t Gaberja St. 14 v mesto Gosposka ulica stev. 9, zraven hotela »Balkan«. lzdeloval bom navadne, najfinpjSe, kakor tudi luksuzne, Športne, hiibovs^e čevlje za dame in gospode. Se priporočam za obilni obisk. Franc Plewcaky čevljarski mojster CELJE, Gosposica u\le& it. 9. Zraven hotela »Balkan«. Ufifettä^faMIfft^» / ¦¦«¦ \ zmožen slovenščine in nem- nDii I uFlSl 1 lilm I P«"^ten TTroiTpiMu'Tn1 ¦ IWIII1I8 ¦Mia 1 ¦'•INI PO možnosti z znaniem ste- * ¦ ¦ ' nografiie mt& išče za sko- raisnji nastop. Ponudbe je nasloviti pod «Z m o ž n a m o č» na upravo lista. Gramofoni in piošče iz tovarne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kj.knr tudi ploSCe «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobiio proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričor l Leskovšeii, Ceije kn|fgar>nia in v^le^irf+OTj»na © papir-jem, pisalnimi in r*š8^tn»mi predrncti. Stauovanje obstoitče \i štirih sob, kuhinje ter prit klm se odda s 1. septembrom. Na oeled vsak dan od 14. do 15. Lire, Vila SeliStk, Kersnikova ul. 13. 1 2 Brivnica M. BUKOVČAN, osebno sedaj v PreSernovi ulici št. 8. Dobra in čista postrežba. Podružnica v Matije Oübca ul. 2. Dijaki, otroci in delavci polovične cene! Spreiema tudi britve v brušenje. M. Jostov paromlin Medlo^-Celje je otvoril prodajalno svojih prvovrstnih mlevskih izdelkov in dežt-lnih pridelkov Y Gdsposki ulici štev. 27 ter se c. občinstvu najtopleje priporoča. Nizke cene ! Postre7,ba točna ! Potrti neizmerne žalosti, javliajo podpisani v svojem kakor v irnenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njih nadvse ljubljena, srčno dobra mati, ozir. tašča, stara mati in teta, gospa MARIJA ZOTTL roj. JELLENZ trgoučeua vdova in posestnica dne 11. jursija 1928 ob pol 2. uri pop., po dolgem in težkem trplienju, prevdena s sv. zakranienti za umira.oče, v 80 letu starosti prcminu'a. Zemeljski ostanki drage pokojnice se bodo dne 13. juniia ob 5. uri pop. v hiši žalosti slovesno blagoslovili in nato na doniiičem pukopahšču položili v rodbinskem grobu k večnemu počttku. — Sv. mafa zadušnica se bode brala dne 14. junija ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Vojniku. VOJNIK, dne 11. junija 1928. Adolf in Viljem, sinova. Marija Rüpschl roj. Zottl, hčerka. Rez.i in Maiija Zottl, snahi, Robert, Vili, Lote, Ernest, Dolfi in Oto, vnuki. Deiaj, nabiraj in PcpolnüfHa V3mo ficlozite denarne prihranke pri varčuj v miados«, hrani, varčevati , . . . , ... . , . _ , .da stradal ne boä se ne branii stavbeni in kreoitni zadrugi z omei. zavezo v Gsbörju pri Celiu v sta.ostü Obre»tuje hranilne ŠpL 1| <> Vftjt siaiuc vloge po (iogovoru naiugodncie. vioge po ^LJ^ \Z O ]atw;;tvo za vloge uad 2,000.000 Oin. Marljivost.treznost M n-ioibi .neLka do SO »in se dob« nabiralnik na dom. fa maicga ^^ ™r'::s piSarna v CeSju, Prešernova uüca 6. Hajyecja zaloga in samoprodaja 2*z\l najpripravneis h PUCH koles 12 rnesecev gurancija. Ccna od i600 Di«* naprej. A. NEGER, Celje, Gosposka utica 32. Cene znafcno znižane! in kole» .namke „WsiFFENRftD'* Vsa kolesa s torpedo prostotekom in povratno stopalno zavoro. NajveČja zaioga deiov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popiavila — - tujih izdelkov strokoviijaSko, hitro, dobro in ceno. ^Ssjwečja rep."»i»ac»JBk » d«l«»»n cs». Vsi stroji so za vezenje pripravni. PO U K v vezenju ZASTONJ. Tiska in iadÄJa Zvezna tiskarna, — Odgovoran za izdajaielja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.