219. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 26. septembra 1904.
XXXVII. leto
Szliaja vsak dan zvečer, izimSi netoje in praznike, ter vojja po posti prejeman za svstro-ogrsks dežele za vse leto ao K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno s pošiljanjem na dom za vse teto 84 K, za pol leta 12 K« za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežel« toliko reč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 18 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, Ce sc trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* frankovati.  — Bokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in uprsvnlitvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer orednifitvo v L nadstropja, apravnistvo pa v pritličja. -3
Opravnifttva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
ti1
2Č
Kranjske deželne finance in učiteljske plače.
XIII.
Končno nam je opozoriti se na neko okoliščino, ki postane lahko za deželo glede dobivanja dohodkov zelo važna. Mi imamo ta na mislih samostojno občinsko naklado na žganje.
Po odpravi deželne naklade na žganje je nekaj občin na Kranjskem vpeljalo lastno naklado na žganje. Pobira je zanje dežela po organih, ki so nastavljeni pri deželnem užit-ninskem zakupu. Kakor te obline, tako bi lahko tudi vse druge občine na Kranjskem vpeljale te naklado in lahko bi jo pobirala za vie občine dežela. Če bi znašala izmera naklade pri vseh občinah enotno 20 h od hektclitrske stopiaje, bi znašal skupni dohodek občin okroglo 330000 K in če bi se deželi odstopilo od te vsote t. j. okroglih 50000 K, bi ostalo občinam 280.000 K. Dežela bi imoia od tega ta dobišek, da bi sa ji znižala režija v okrajih, v katerih ima v zakupu   držurno  užiinino.    V čim
več okrajih bi imsla pobiranje državne užiimnd v zakupu, tim več bi ji ostalo od prispevka občin ia režijske stroške. Daljna korist dežele od vpeljave samostojne ohčinske naklade na žganje pa je ta, da bi občine po vpeljavi te naklade znižale edstetak občinskih doklad na državne ne posredne davke in bi tedaj mogla dežela zvišati odstotek deželnih doklad na iste drlavne neposredne davke. Ce bi znižale vse občine odstotek občinskih doklad na neposredne državne davke ia toliko, kolikor bi prejele novih dohodhov od naklade na žganje, bi se skupne dc-klade znižale za toliko, da bi se moglo zvišati deželne doklade za 8°/0, ne da bi bil davkoplačevalec prizadet. Prizadeti bi bili
pri vsem tem le konsunsenti žganja, katerim pa se je pocenilo žganje po odpravi samostojne deželna naklade na žganje itak ia 40 h pri hektolitrski stopinji, a čim eeneje j« žganje, toliko več se ga popije. Sicer pa smo naprosili strokovnjaka, da to poglavje se natančnejše pojasni.
To so naii nasveti za zboljšanje
deželnih financ. Kdor ve kaj boljšega nasvetovati, naj se oglasi. Če bi se naši nasveti izvedli, bi bile po našem prepričanju deželne finance v nekaj letih sanirane in bi se lahko takoj zvišaleučiteljskeplače vsaj provizorno v smislu predloga barona Heina.
Naenkrat, kar čez noč, se ta uredba nadih financ seveda no da izvršiti, zato pa je doslej nujno potrebno, da se že naredi konec dosedanjemu načinu budge-t i r a n j a. Deželni odbor naj po izgledu države razdeli proračun in naj napravi poseben redni ia poseben izredni b u d g u t. V redni hudget pridejo redni namreč vđako leto se ponavljajoči izdatki, vsi drugi izdatki spadajo r izredni proračun. A ker ima dežela dosti manj dohodkov ntgo jih je treba za pokritje vseh potrebščin, naj se za izredne potrebščine porabi samo to, kar prestane po pokritju rednih izdatkov. Prva stvar je red. Ljudje bi sicer tožili, ali končno bi vendar uvideli, da dežela pri sedanjih dohodkih ne more dovoljevati podpor in prispevkov za vsakovrstne lokalne potrebe.
Pr*d no končamo, moramo še učiteljem nekaj povedati.
Učitelji nimajo sedaj samo obvezne obljube narodno - napredne stranke, da jim zboljša učiteljske plače, nego vidijo sedaj tudi, kje se dobi denar za pokritje tega zvišanja. Česar ne bo takoj dobiti iz virov, ki
smo jih nasvetovali, se mora dobiti iz-zvišanja deželnih doklad na neposredne davke. Odločitev je v rokah učiteljev samih. Da od klerikalne stranke nimajo ničesar pričakovati, to so jim pokazali Sukljejevi članki. Zboljšanje dosežejo samo, če pomagajo premagati klerikalno o b g t r u k c i j o. Učitelji naj se zavedajo, da se pri prihodnjih d e ž e 1 n o z b o r s k i h volitvah ne odloči samo o vprašanju včigavih r o k a h b o d eželna uprava, nego tudi vprašanje o zvišanju učitel-s k i h p 1 a č. Če bo premagana na-rndne-£apredna stranka, je premagano tudi učiteljstvo. Tega naj učitelji ne pozabijo in naj se pripravijo sedaj, ko je če dosti časa za odločilni boj in naj pri tam nikar ne pozabijo, da se sovražnika ne premaga niti z najlepšimi besedami, nego samo s smodnikom in s kroglami.
Svečanosti v Belgradu.
(ForoCilo našega posebnega izvestitelja.)
Svečani epiurvod.
V sredo popoldne ob 4. uri je krenil iz gornjega mesta svečani sprevod po mestnih ulicah, predstavljajoč tri dobe srbske države: staro dobo, dobo vstanka in novo dobo.
Na čelu sprevoda so jahali glasniki carja Dušana- noseči srbski grb in zastave carjeve; za njimi so korakali štirje pešci Dušanove telesne straže, glasniki s fanfarami v bizantinskem kroju in 20 srbskih vitezov na konjih, oboroženih z buzdovani in kopiji. Pred o&rjem Dušanom je jahalo 15 srbskih plemičev. Nato je dolel sam car Dušan s sinom Urošem, katerima so sledili pazi v svečanem kro>u in oddelek viteške konjenice. Druga grupa je predstavljala Karagjorgjevo dobo. Narodni trobentači so korakali pred zastavonošo v
bogati šumadijski noši, ki je imel razvit prapor Karagjorgjev, Za zastavonošo jo jahali vojvode in hajduki z Karagjorgjem na čelu. Nato so došli predstavitelji srbska vojska iz 1. 1808. do 19., pešci, konjeniki in top-ničarji. Topničarji so vozili sabo topove iz prvega srbskega vstanka. To grupo je zaključila vojaka za osiobo-jenje in nezavisnost Srbije. Tretja grupa je predstavljala novo dobo mir-napa razvoja, ko je prenehalo vojevanje. To dobo so predstavljala naučna, pevska in telovadna društva s svojimi zastavami in prapori; na čelu tem je korakala vojaška godba. — To je bil velezanimiv prizor, poln slikovitosti, poučen zlasti za tujca, ki je na ta način udobil vpogled ne samo, kako se je razvijala srbska država, marveč tudi, kako se je is neregularnih čet razvila današnja srbska armada.
Blfaški banket. Včeraj popoldne so se zbrali v »Kolarčerem« hotelu dijaki Hrvatje, Srbi, Slovenci in Bolgari, da se po zaključku kongresa poslove drug od drugega. Banktta so se udeležili tudi vsi jugoslovanski, sedaj v Belgradu bivajoči književniki in umetniki. Vrsto napitnic je ctvcril Slovenee Žrjav, ki se je Srbom v svojem govoru zahvaljeval z« gostoljubnost in ljubav, katero so Slovencem izkazovali ves čas njihovega bivanja v Belgradu, jih zagotavljal, da Siovensi nikdar ne pozabijo trenotkov, ki so jih preživeli v krogu svojih srbs.;ih bratov, in da jim bodo vedno in vedno donašali valovi Save iskrene slovenske po* zdrave ter jih odnašali dalje bratom Bolgarom. Bolgar V o če v se je takisto zahvaljeval na gostoljubjem sprejemu ter naglasal važnost jugo-slovanske vzajemnosti. Srb N e ž i ć, predsednik »Pobratimstva«, je poudarjal, kako zelo veseli Srbe, da s-- mogli sprejeti v svojo sredino zaeno Bolgare, Hrvate in Slovence, spominjal
■e je zaslužnih narodnih boriteljev ter predlagal, da se pošlje brzojavni pozdrav biskupu Strossmsverju in županu Hribarju, kar je bilo navdušeno sprejeto.
Hrvatski pisatelj Babić-Gjal-■ ki, navdušeno pozdravljen, je poživljal, da se naj s vsemi silami deluje na to, da se bo narod uživel v idejo, da so vse dsžele od Triglava do Balkana ena edina slovanska zemlja, in da je narod, ki prebiva todi, eden edinstveni narod. V istem zrni-slu je govoril tudi hrvatski pesnik N i k o 1 i 6, ki je naglažaJ, da so zlasti književniki in umetniki poklicani v to, da bude med narodom zmisel za jugoslovansko edinstvo. Tudi drugi govorniki so poživljali k bratski slogi in h krepkemu delu za uresničenje onih idej, kejih temelj se je položil te dni v Belgradu. Najbolj navdušeno je v tem oziru govorila bolgarska štuientinja S a n d a Jovčeva, ki je zbudila splošno pozornost. Radi svečanega sprevoda in ker je veČina slovenskih dijakov Že bila na potu domov, se je banket zaključil, ne da bi mogli priti vsi govorniki na irsto, ki so se zglasili za besedo.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Z vojnega torišča  pri Muk-denu.
Iz Mukdena se poroča v Berolin, da se opaža japonsko ofenzivno pomikanje na celi črti. Kosi spustijo vsak dan privezan zrakoplov v visočmo, da opažajo z njega sovražnikovo premikanje.
Maršal Ojama si še vedno prizadeva, da bi se priplazil za rusko krilo, vsled Česar se sklepa, da glavna bitka ni projektovana pri M u k-d e n uf temuč pri Tielingu. Pač pa se izvrše v Mukdenu najbrže prve bitke, s katerimi bodo Rusi skušali zadržati sovražnika, dokler se v ozadja popolnoma ne koncentrujejo.
LISTEK.
Rižanska dolina v Istri ter nje okolica.
Malokatera dežela je širšemu slovenskemu, kakor tudi v slovanskemu evetu tako malo znana, kakor litra — izvzemši seveda Opatijo in njeno obiižje. Nekaj čudno otožnega in zapuščenega nam navadno prikliče v spomin in čut beseda: Istra, in ob enem nekaj tako daljnega, da niti misliti nočemo nanjo, kamo-li da bi hodili to zapuščenost na lastne oči ogledovat.
Vobče je istrski svet po višinah v resnici tužen in beden. Nemili grabežljivi gospodarji so izpili njegove moči in izmozgali njegove sile do golih kosti, na katerimi sedaj skušajo svojo moč vremenske sile . . . Ko se človek ozre po teh sivih kamenitih tleh, tu in tam obrašČenih z revnim grmičevjem — tedaj ga pač nehote obvlada vroče soČuvstvo do te bedne, izmučene istrske zemlje ... V srcu mu vzkipi žarek gnev do onih, ki bo na tak brezvesten način gospodarili tu in — še gospodarijo. Duša za-hrepeni po osveti in vse nas prevzame misel, da taka zloba ne more ostati nekaznovana ...
Moti pa se, kdor misli, da je Istra povsodi tako gola in kamenita. No, hvala Bogu, tudi v Istri jo nsjti lepih zelenih oaz, izmed katerih ena je Rižanska dolina, na katero Želim s temi vrsticami opozoriti. Vsaj enkrat naj Slovan izpusti iz svojega potnega načrta Italijo in Švico, pa naj poseti našo Istro — zemljo-pepeluško. Prepričal se bo na lastne oči, da ima tudi ona svoje posebne čare in lepote, vredne naše ljubezni in občudovanja.
•
Rižanska dolina se razprostira zahodno od koprskega zaliva proti jugovzhodu. Od morja sem je jako široka, a takoj proti Dekanom se začne ožiti, dokler se pri cesarskem mostu pri Averju ne skrči na samo strugo Rižane. Od tu dalje proti VzroČku — kakor je ljudstvo lepo krstilo kraj, kjer izvira reka Rižana izpod zemlje — pa se zopet razširja in sega Še dalje do Zazida, Hrasto-veij in Dola.
Dolina je dobila svoje ime od reke Rižane, ki ostaja v njenem na* ročju od sibeli do groba, t. j. od Vzročka, kjer prihaja na dan — ne sicer kot malo slabotno dete, marveč kot dorasla krasna in živahna deva — pa do njenega združenja z isto-tako krasnim Jadranskim morjem, v
katero se izteka zahodno od Kopra. Ta reka je ona ista, ob kateri so se pred davnim časom izrekle o Slovanih zgodovinske besede: »Ejioianus eos foras!« Pa Slovani bo še dandanes tu in ako nas znamenja ne varajo — ostanejo tudi tu ter dočakajo, ako Bog da, lepših dni.
Lepa je Rižanska dolina! Nad strugo reke ae sklanjajo topoli in vrbe, okoli pa zeleni travniki. Od morja sem obgrajajo dolino na južni Btrani nevisoki lepo obdelani bregovi, na katerih stoje »kampanje« raznih »signorov« ter prijazne vasice: Pobegi, Cezarji i. dr. Dalje proti vzhodu postaja hribovje vodno višje ter je obraščeno s hrastovjem in gabrovino — domače istrsko drevje. Na severni strani pa vlada dolino od morja sesa Škofijsko oziroma Tinjansko hribovje, potem Žarova«, ob katerega pobočju stoji lepa in velika vas Dekani, Pa-ganinski in Rozarski hrib, potem Crnikalski in Loški gozdi, katere ločuje ob cesarskem mostu pri Averju le reka Rižana od Kubedsrega hribovja. Kmalo nato končuje Loški hrib in dolina se raztegne do pod brega, katerega obrobljajo zanimive Bkalne pečine, katere je možno slediti od Zazida v zadnjem kotu Rižanske doline pa do Devina onkraj Trsta. Te pečine tvorijo strmo, kakor odsekano
steno, ki v človeku takoj vzbudi misel, da je nastala vsled pretrganja skale — podobno n. pr. znanemu Dobraču na Koroškem. O zanimivostih teh pečin kasneje. — Daljno vzhodno ozadje Rižanske doline pa tvori zanimivi Slavnik in Hojnik.
Razen posameznih mlinov, ki stoje ob vsej reki Rižani, nahajata se na Rižanski cesti prav tik reke pod Rožarskim hribom še dve vasici: Me-zinovec in Rižana.
Pavedfeti moramo, da jc Rižanska dolina svoj Čas bila Sirom znana vsled cvetoče mlinarske obrti. Iz vse Istre so vozili kmetje semkaj mlet svojo koruzo in drugo žito, pa tudi za vojaštvo ter velik, kaznilnici v Kopru in Gradiški se je mlelo v rižanskih mlinih. Noč in dan so tekla mlinska kolesa in neprestano so po Rižansai cesti škripali težki vozovi . . . Mlinarji so kopičili denarce, obraz se jim je svetil in krožil, a v hlevu je bilo po 5 lepih konj — 4 za težko vprego, a eden za koleselj... Seveda ni manjkalo tudi govede, svinjak pa je bil vedno premajhnen... Ob dolini in na brege:* jim je zorilo grozdje, a oljke so jim donašale izborno olje. Sadja vseh vrat so pridelavah v izobilju, pa tudi Rižana jim je dajala Gnih oblizkov: takozvane »trute«, neka vrsta poBtrvi, ter rake. Kaj čuda,
da so si mlinarji ob teh časih stavili hiše — lepe in prostrane, kakor graščine ... Se danes je lepo pogledati te dvorce, dasi je na dvoriščih postalo tiho in mirno. Tumtam se sicer še vrti kako mlinsko kolo, a ves mlinarski promet oskrbljujejo sedsj posamezni konjički in — osli. Je pač nastopila doba strojev in — židovskega kapitala.
No, vkljub propadu mlinarske obrti pa je Klanska dolina s svojo reko še vedno lepa in zanimiva ter se mora Človek le čuditi, da se še ni našlo podjetnih ljudi, ki bi izkoristili vodno moč lližane oziroma lepoto in pripravnost doline za letovišča. Vse-kako stavijo zapreke izrabljanju vode — velike vodne pravice rižanskih mlinarjev, ki bi si iste hoteli dati odtehtati s suhim zlatom, a sa ustanovo letovišč bi menda ne bilo toliko zaprek. Iq kaka letovišča bi lahko tu bila! Tu je pred vsem reka, pripravna ia kopanje in na mestih sa vožnjo a čolnom, kakor tudi za ribji in račji lov. Zelene s visokim drevjem ub-rastle livade in gaji bi bili kaj primerni za igrališča in lahne sprehode. Po hribih in pečinah pa je polno zanimivih zgodovinskih ostankov in spominkov, kamor je možno napravljati pešislete, a deloma tudi vožnje. (Dalje prih.)
*
General Kuropatkin je b rzoj avil 23. t m. caru: Danes nisem dobil poročila o sovražnikovih akcijah. Na celi črti ni opaziti nikakega (?) sovražuiko-Tega gibanja.
Železnica Soal-Fuzan je tako napredovala, da se najbrže Se v septembra izroči eela proga prometu.
V pokrajinah ob reki Liao, ki so jih zasedli Japonci, se še tudi urejujejo kakor da bi teh krajev ne mislih nikoli voČ dati iz rok. Ustanovili so si že celo civilno apravo z japonskimi uradniki. Zasegli so tudi vse državne dohodke in davke. Tudi na polotoka Kvang-tung bo se Japonci popolnoma udomačili ter na kitajskih šolah v spora-zumljenju s Kitajci nastavili japonske učitelje.
General Unevič proti Muk-denu.
»Beri i nor Tagblattu« se poroča iz Petrograda: A.-madni kor generala Lineviča in voj orenbur-Skih kozakov ste se že pred dlje časa napotila is Vladivostoka proti Mukdenu in sta že najbrže dospela na svoj cilj. General Linevič poveljuje 60000 mož broječi armadi
V Petrogradu se sklepa, da bo Kuropatkin, čim se združi Linovič s njegovo vojsko, že dovolj močan, da lahko takoj prične z ofenzivo. Z druge strani pa se zatrjuje, da ee bo Kuropatkin pač že bojeval pri Mukdenu, a samo z namenom, tda bi Japonce čim najbolj mogočo oslabil; o pravem času pa bo prekinil boj in se umaknil na Tijeling, kjer se bo nas* bila odločilna bitka.
Pred Mukdenom.
V*a znamenja kažejo na to, da se bo liaojauska bitka ponovila pri Mukdenu. Rusi so se zopet utaborili v polkrogu okoli mesta. Prednji voji so postizani ob reki Hun. Levo krilo rusko se nahaja pr«d Mukdenom, desno za Mukdenom, center pa ob reki Ša. Pred tem oblokom pa so razpostavljene tri japonske armade. Kurokijeva armada se nahaja na desnem krilu, Nodzova m& levem, Okova pa v centru. Kuroki bo skušal preiti preko reke Hun in obiti rusko levo krilo, kakor je pri Liaojangu prekoračil reko Tajci. Vendar pa je med rekama Hun in Tajci velik razloček. Tajci teče za Liaojangom, Hur. pa pred Mukdenom in je torej za Ruse imenitna obrambna tečka
Japonske vojne sile pred Mude-nom ceni strateg .»Ruskih Vjedomo-sti« na 3 65.f|?0 smo ž. Od teh ima Kuroki 5 div/es) <jf§jr> armade, 5 divizij rezerve, 2 divizTff domobrancev, torej skupaj 12 divizij s 110 prapori, 87 eskadroni in 372 topovi. Ta armada šteje 151.000 mož. General Oku ima 10 divizij s 96 prapori, 32 eflkadroni 362 topovi v celem torej 125.000 mož. General Nodzu poveljuje 7 divizijam s 68 prapori, 17 eekadrcni, in 320 topovi. Njegovajar-mada šteje 89.000 mož. Via japonska armada pred Mukdenom obsega
torej skupaj 29 divizij i 283 prapori, 86 eskadroni in 1054 topovi — v/ eelem 365000 mol. čuje se, da ima Japonska na bojišču še pripravljeno četrto armado, katero MM* ta v i na desno krilo Kurokijeve «Wade. Ta armada šteje okoli 0#.OOO mol i 284 topovi. Potemtakem bi imeli Japonoi v eelem na bojišču okoli 430.000 mol i 1288 topovi. Nasproti ti vojni sili more Kuropatkin t tem času postaviti šele 330.000 mol, is česar je pač razvidno, da ie pri Mukdenu ne more sprejeti odločilne bitke.
Izpred Pori Arturja.
Is Cif u se poroča: Pred Port Arturjem se pripravljajo resne stvari. Vsa japonska mornarica je zbrana pred trdnjavo. Topničarsko brodovje, ki je bilo dosedaj zasidrano pred Inkavo, je dobilo ukaz, da nemudoma odrine pred Port Artur ter se tam združi z brodovjem, ki trdnjavo blokira. Že štiri dni se strelja na trdnjavo s suhega in z morske strani.
Kakor se zatrjuje is Tsingtava, je prišlo t Port Artur pred kratkim več ruskih ladij s streljivom in raznimi živili.
V Sanghaj je došlo poročilo o strašnem krvoprelivanju v Port Ar-turju. Neki častnik, ki je tja dospel iz Port Arturja, oeni japonske izgube pred Port Arturjem n« 30.000 mož.
Iz Dslnega v Čifu došli Japonoi pripovedujejo, da je bil splošni naskok Japoncev na Port Artur 19. t. m. ter se je naslednjega dne ponovil Japonci so baje imeli nekaj uspehov, kar pa se dosedaj še s nobene strani ni potrdilo. Tudi v noči 20. t. m. se je streljanje poslovilo s silovitostjo, kakršna še dosedaj ni bila znana.
Port Artur se lahko drži nekoliko let!
Z-jLlcvdovim parnikom »Persie«, ki je te dni priplul iz Kobe na Japonskem na Reko, je tjakaj dospel, kakor se poroča iz Trsta, Ceh An to-nin Hronec, ki je nekoliko isti delal v ladjedelnici v Port Arturju. Hronec pripoveduje: Japonci so se pripravljali na vojno že več imt. Cim je Rusija zato zvedela, je iz Port Arturja vstvariia najmočnejšo trdnjavo na svetu in jo o pravem času preskrbela s topovi in z veliko množino streljiva in provijanta, ki zadoBtuje za nekoliko let Z ozirom na to se trdnjava še lahko drži n e mesece, ampak leta. Po mnenju imenovanega Hroneea bodo Japonci morali žrtvovati še najmanj 50—100.000 mož, ako se hočejo polastiti Port Arturja.
Vladivostoško brodovje.
Is Petrograda se poroča, d so vladivostoške križarke »Rosija«, »Gro-moboj« in »Bogatir« le popolnoma popravljene in so s torpedovkami že zapustile pristanišče.
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest.
xvni.
(Dalje.)
Še niso bile odstrsjajene in pokopane žrtve nesrečne justice fevdalizma sn že je, kakor na Dolenjskem in na Štajerskem, udaril tudi v vrhniškem okraju plamen proti nebu, plamen kmet-skega punta.
Anton Magajna je bil poslal na vse strani pripravljene sle, ki so oznanjali po vaseh, da je prišla ura vstaje. Ma-gajnov načrt je bil, naj se dvigne vsa Notranjska in Istra, da se bo mogel Širiti punt na eni strani Čez Goriško na drugi na Dolenjsko tako, da be segal od Furlanije do srca Hrvatske. Pripravljal je ta punt dogovorno z Dolenjci več let, imel vse organizirano in treba je bilo dati le znamenje, da se začne. In to znamenje je bilo dano sedaj.
Dolečeno je bilo, da se dvignejo kmetje vsi en dan in da udarijo na graščine, a čim jih zavzemo, da pohite Notranjci proti Vrhniki, odkoder gredo skupno na Ljubljano, kajti Magajna je u videval, da morajo ustaši dobiti najprej stolno mesto v roke, če naj dosežejo uspehov.
V topli junijski noči so se začeli zbirati kmetje vrhniškega okraja na treh koncih. Eni so se sešli pri Bev-kah in ti so imeli nalogo, da progovore ali prisilijo kmete proti Ljubljani ležeči* vasi na punt ter zabranijo, da bi mogla iz Ljubljane priti samostanu v Bistri pomoč. Drugi so se zbrali v Horjulu in naj bi od tam šli na Bistro, tretji so se zbrali nad Borovnico in so hoteli najprej zavzeti ondotno samostansko pristavo in potem z druge strani naskočiti samostan.
NoČ je bila topla in temna. Tiho so prihajali kmetje, oboroženi s peškami, kosasni in sekirami. Nekateri so pripeljali seboj tudi žene ali stroke in kmalu se je na taborišču razvilo živahno vrvenje.
— Stara pravda je nafi bojni klic, je razlagal starec, ki je ležal sredi številne gruče mož in jim novic pojasnjsv val namen vstaje.
— Zmaga je gotova, je menil drug mož. Nekaj jih poj de pod zemljo, ali drugim in u a* j m otrokom je zagotovljeno boljše Življenje.
In ljudje so drug drugega s pripovedovanjem preslanih krivic in slikanjem prijetne bodočnosti navduševali in razvnemali za boj za staro pravdo.
Istočasno se tudi javlja, da sta bila pred dlje časa odposlana is Vladivostoka dva torpedna lovca na ra-kognosciranje ns široko morje. Na rekognosoiranju se je jima posrečilo zajeti dve japonski trgovski ladji, kateri sta te dni pripeljal« v Vladi-voatok. Is Port Arturja je dcŠlo poročilo, da so tudi portartarške%ladje, ki so bile v pomorski bitki dno 10. avgusta poškodovano, sedaj Že popolnoma popravljene.
Brodovje admirala Rožeetven-skega.
Berolinskim časopisom so poroča is Petrograda: Ker so dola na oklop-nici »Orel« in krilarkah »Oleg«, »Izu r*. rad« ia »Zemčug« I« skončana,
so ladje »Orel«,~»01eg« in »Zemčug« dne 23. t. m. sspustilo Kronštat in se sdružile s ostalim baltiškim brodovjem, ki čaka nanje v Libavi. 29. t. m. dospe tjakaj tudi krilarka »Is-nmrud« Tako dopolneno brodovje odrine potem nemudoma na Daljni Vstok. Zatrjuje se, da bodo tudi od čvnomorskega brodovja odplule na Daljni Vztok oklopnioe »Tri Svjatt-telja«, »Rostislav« in »Potemkin« in križarki »Ka%rV in »Očakov«. Even-tuvalni ugovor Anglije proti preplutvi Dardanel se namerava paralizirati s političnimi koncesijami.
Japonske  izgube  v desetih dneh.
Uradno se razglaša, da so izgubili Japonci od 25. avgusta do 4. septembra 21.000 mož.
Madjari o Rusih.
Poluradno glasilo 0{pske vlade »Pester Lloyd« je od začetka rusko-japonske vojne bil na strani Japoncev ter grdil Rusijo, ruski narod in rusko armado, kakor da bi hotel pokazati, da so Madjari še vedno krvni bratje japonske pasme. Ta list je seveda dajal parolo, da je tudi ostalo mzdjarsko časopisje pisalo v tem smislu proti Rusiji. Po bitki pri Liaojangu pa je »P. L.« hipoma pre-vrgel svojo taktiko, česar si ne more nihče prav tolmačiti. MadjarrVo glasilo namreč piše: »O kaki ruski katastrofi pri Liaojangu se ne more govoriti; jeponska zmaga je navaden taktični uspeh, ki ni za nadaljni tok vojske in njenega končnega uspeha nikakega večjega pomena, pač pa je v očigled tako strašnim izgubam častnikov in vojakov vprašanje ali je ta hipni uipeh vreden kolosalnih žrtev. Bitka pri Liaojangu je dala dober materijal za ooeno ruske vojske njenega moralnega položaja in njenega vodstva. Umikanje Rusov proti Mukdenu, način, kako se jo brez napake izvršil, pokazuje Ka-ropatkina ostroumnega, m tudi hladnega in odločnega človeka, vse to obenem tudi sijajno izpričuje o sposobnosti in odličnem duhu ruskih čet Armado, ki trpi le sodom mesecev brez uspehov, mora navdušiti izvrstni duh, da po tolikih težkih
izkušnjah no kalo niti sledu demo ralisaeije, tossul po desetdnevnem bojevanju in sopotnih velikih izgubah ima dovolj silo, da pod najtežjimi okoliščinami, ki si jih je mogoče mislili, isvrii svoje umikanje v takem rodu, ds človeka preseneti, in da takoj po vsem tom sopot pričakuje popolnoma pripravljena sovražnikovega napada. Ruska vojska je tem pokazala jako silno odporno moč ter si pridobila pravico, da se jo oeni in spoštuje bolj, kakor se je to dosedaj godilo.« — Tako morajo priznavati sovražniki Rusov!
Predstojeće zasedanje ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 25. septembra. Ministrski svet ima le tri dni zaporedoma posvetovanja o gradivu, ki pride na vrsto v prihodnjem državnem zboru. Kolikor se je zvedelo, začel se bo dvinvni sbor takoj ob svojem sestanku s začasno trgovinsko pogodbo. Nova b r a m b na predlogo najbrže ne pride pred spomladjo na vrsto, tsko da se bo selo zimsko sasodanje bavilo z gospodarskimi predlogaani, najbrže tudi z nagodbo.
Nemška ljudska stranka in socialni demokrate.
Gradec, 26. septembra. Pri nsi-nulih deželnozborskih volitvah se je pokazala nemška ljudska stranka popolnoma opešano. Zvesati se je morala s socialnimi demokrati, da je vsaj Stigerjev mandat priborila. Zato pa je morala v Ljubnem stati Boci-alnim demokratom na strani zoper kmetskega kandidata. Umevno je, da je vsled tega ljudska stranka izgubila svojo zadnjo zaslombo med kmetskim prebivalstvom. Sicer pa se stranki tudi v drugih kronovinah ne godi bolje. Povsod je opažati isto to-post in utrujenost. Pri stranki so večinoma ljudje, ki ravno ne vedo, kam bi se naj priklopili. Vsska protiagita-cija ji vzame glavne sile. Stranka hoče biti obenem radikalna in zmerna, kar le znači, da ni resna, da nima niti pregrama.
Vojna uprava zahteva milijone.
Dua tej, 25 septembra. Bolj kakor č>.£*a obs'rukotja spravlja dr. Kčrberja v z»:rege vejna uprava, ki zahteve, da se ji od dovoljenega kredita Uplata takoj 30 do 10 mili-jonov kron. V blagajniških preostankih pa ni niti v Avstriji, niti ca Ogrskem tolike svote. Kakor znano, pa je v Avstriji vojna uprava najmogočnejši Činitelj, kateremu se morajo ukloniti vlade in vse ljudske koristi j Kar vojna uprava zahteva, to je za vlado ukaz. Zato pa bo ravno ta nujnost dr. Kdrberja prisilila, da spravi zopet parlament na noge, brez katerega bi sicer najrajši vladal.
Minister Svjatopolk-Mirski in Poljaki.
L v o v, 25. septembra. Novi ruski minister, ki je bil dosedaj guverner
Magajna je nestrpno sodil gor is dol po taborišču in je večkrat šel tudi na pet proti Rakitni gledat, Če Že prihajajo kmetje iz Rakitne, iz Begunj in iz drugih vasi v hribih in okrog Cerknice, ki so bili določeni, da pomagajo kmetom vrhniškega okraja zavzeti samostan v Bistri.
A minile so ure in nikogar ni bilo in Magajno je začela moriti strašna skrb, da nikogar ne bo. Že se je začelo daniti in v daljavi na vzhodu je dobivalo nebo sive boje, ko je prihitel za stražo postavljeni mož in je Magajni naznanil, da gre nekaj kmetov, Magajna jim je šel nasproti in zabolelo ga je v dušo, ko je videl, da je prišlo namesto pričanovanih dvesto kmetov samo kakih petnajst.
— V zadnji uri so se premislili in n cee j o iti v boj. Eden pravi, da mora misliti na otroke, drugi pravi, da je boj brezupen in da bomo premagani in strahovito kaznovani, tretji ima zopet kak drug izgovor. Poskusili smo s silo, a oni so bili v večini.
Magajna je tiho poslušal in ni zinil besede, ali njegov neskončno brezupni pogled je razodeval njegove misli in njegova čuvstva. Ozrl se je po svoji četi in videl, da Šteje le kakih osem-
deset mož. Tudi iz lastnega okraja je prišla komaj tretjina tistih, Hi so obljubili priti, drugi so snedli besedo in ostali doma ah se poskrili.
In nazaj ni bilo reč mogoče. Pri Horjulu je bilo gotovo Že vse pripravljeno. Tam nad Bevkajni se je pa zdaj vzdignil plamen, znamenje, da so tamkaj zbrani kmetje užgali samostanu lastno kočo in da so začeli svoje delo. Možje so planili pokonci.
— Bevčani nas pozdravljajo I Prišla je ura za boj ! Tako je vzkliknil starec, ki je imel med Borovnicam prvo besedo. Gospod Jezus Kristus, ki nisi imel prelatov in plemenitašev za učenike in si s svojo krvjo odrešil tudi kmeta* ti nas pelji v boj za staro pravdo.
— Za staro pravdo! Za staro pravdo 1 Burno je oril ta klic nizdol in množica se je zapodila proti samostanski pristavi. Vrata so bila mahoma vlomljena, stražarji so zbežali, Čim so zagledali kmete in hipoma je stalo vse v ognja*
— Naprej na samostan! Z grme Čim glasom je dal Anton Magajna to povelje in se z mečem v roki postavil na Čelo svoje čete.
In viharno jo donel odgovor : Na prej na samostan. (Dalje nnh.)
v Vilni, jo poklical k sebi deputacijo poljskih plemlčev tor jo sledeče nagovoril: »Posvsi som vas, gospoda moja, da se pogovorim odkrito s vami. Isvedel sem namreč, da se Poljaki ne morejo odločiti, sli se naj udeležijo odkritja spomenika carici Katarini ali no. Rasustem to, ker ta spomenik spominja gospode na delitev Poljsko, toda prosim vss, de j U se tokrst voditi po rassodnosti in no po čustvih. Ako bi so bil ta spomenik postavil v Varšavi, bi to gotovo tudi jas smatral sa netaktnost, toda tukaj v Vilni. jo ta spomenik s stališča rusko državo dokas sa pomirjanje, ki je nastopilo med tem v deželi, dokaz nove dobe, enakopravnosti, ki ste si jo toliko časa želeli Prosim vas, da naznanite vsem začetek to ore. Gospodje poznate moje prizadevanje. Ze kot vrhovni guverner v Vilni sem si prizasVsval, da vas pritegnem k sodelovanju v javnem življenju. Posrečilo se mi je, da sem vas sprejel v okrožne zastope. In če sem se tako vedel proti vam kot gu verner, mi bo to tembolj mogoče kot ministru in sarjevemu saupniku. Da pa morem s uspehom za vas nastopiti, mi morate iti na roko ter priti k odkritju spomenika, da bo mogel to sporočiti caru njegov brat, ki pride k odkritju.« — Plemiči so nato Bklđ-nili, da se udeleže razkritja. Razkritje se je vršilo 2? t. m.
Dogodki v Macedoniji.
Solun, 25. septembra. Solunski vali, Hasan-Fomi paša, je odstopil, ker so ga proglašali za odgovornega za ropanje azijskih rezervistov po trgovinah. Hasnn paša izjavlja, da so vsega krive vojaške oblasti. — Istočasno je odstavljen tudi poveljnik orožnikov v solunskem vilajetu, Mul is paša. Njegovo odstranitev sta dosegla generala Do Ge-orgis in Šostak, ker se je Mu paša že od začetka upiral reformam.
Sofija, 25. septembra Zaradi neuspehov lanske vstaje se prepirajo razne frakcije vstaške organizacij* med seboj; sovraštvo je prispelo tako daleč, da se pristaši raznih frakcij medsebojno ovajajo, na javnih krajih pretepajo ter streljajo. V Pjeleju so pristaši Sarafova streljali na popa Spafeto med mašo, ker je držal s »Vrhovisti«. Zadnji so se zato maščevali ter so izdali Turkom čet:> Karandžuljev, ki so jo Turki tudi pobili do zadnjega moža. Vsled takih spletk je izgubila »organizacija« skoraj ves vpliv med ljudstvom. Sarafova frakcija ima sedaj najmanj vpliva. Zadnji čas pa se je pojavilo nova, vplivni struja, ki zastopa načelo* da le posredovanje Avstro-Ogrske zamore prinesti Mseedonct-m pomoč. Avstrijski konzulat v Bitolju je neprestano oblegan od Masedoncev, ki prihajajo tfa s pritožbami, in konzul Kral jim tudi brezplsčno dela prošnje in pritožbe. Srbi so odločno proti tej struji ter jo imenujejo »frakcijo fo-rintov« ter dolžijo njene pristaše, da so tajno v avstrijski službi. Voditelji te frakcijo so v Pritolju Danilo Jan čilov, v Prilazu Bsls Zelković in Mihajlo Zends, v Krujovu S.oičov in Kelčinov, v Ohridi Opromov.
S Krete
Pariš, 25. septembra. Vrhovni k osa is ar Krete, prins Juri, ni za svojega bivanja v Parizu nobenemu vladnemu zastopniku ničesar omenjal o zdrulonju Kreto z Grčijo. To se razlaga tako, da hoče princ Juri izvedeti najprej za mnenje ruskega •ara in avstro-ogrske vlade. Odgovoru, ki ga dobi princ v Peter burgu in na Dunaju, bo brezdvomno tudi pritrdila Francija. Toda sedanji trenotok, ko morate Avstrija in Rusija nagibati sultana sa izvršitev reform v Macedoniji, nikakor ni primeren, da bi so od sultana zahtevala nova žrtva, da bi so namreč tudi odpovedal vrhovni oblojsti nad Krsto.
Shod svobodomislecev.
Rim, 25. sestesabra. Tridnevno sborovsnje svobodomislecev je bilo brez vsakršnega pozitivnega uapeha-Shoda so se namreč polastili najra dikalnejši sosialni demokratje in anarhisti, ki so s svojim terorizmom preprečili svobodno besedo. Posebno ne-
izprosni so bili Francozi in bpanei, ki so psovali italijansko dršavo tor jo v posebnem sklepu proglasili ta sovražnico naroda. Papeža so progla gili sa voditelja sindikata, ki nima pravice do aascite po sakonih; njegove nunciature nimajo diplomatične veljave. Drugi dnevni red je proglasil univerzalno repu bi ikoaa edino pravo vladno oaliko; nadalje so je napadala socialna politika italijansko vlade. Shod se jo zaključil z navdušenimi klici na universalno republiko in socialno revolucijo.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 26 septembra.
— Kranjski deželni zbor.
Dnevni red sejo dne 27. t. m. ob 11 uri   dopolnsVne    obsega naslednje
točke: 1. Otvorjenje deželnega sbora; 2. obljuba novoizvoljenega deželnega potisneš; 3. naznanila defelno-zbor-skega predsedstva; 4. volitev dveb rediteljev; 5. volitev dveh verifika-sorjev; 6. volit&v finančnega odseka 12 članov; 7. volitev upravnega odseka 12 članov; 8. volitev verifikasij-skega odseka 9 članov; d. volitev odsefca za letno poročilo 9 članov in 51 poročil dož. odbora.
— Bum — bum! Jutri se torej zopet prične predstava! Klerikalni klovni se že zbirajo, in takoj zatoni Susteršičev boben, in zaškriplje tudi 8ckweitzerjeva trobenta! V deželni dvorani se bodo trsele stene, deželni glavar beda največji mučenik, in naučen'k i bodo tudli napredni poslanci, ker jih bodo od Snstoršiievih vodenih tirad baVie glave i& ušesa. Vos svti je rainvedec, kaj prinesejo novega gospodje cbssrukeijonšsti v plitvi tvoji torbici. Se res)«, celi srst je b i i radoveden, ali klepeta-vosti g. Pogačnika ae imamo zahvaliti, da se je je pred dobrim tednom napasia naša radovednost. Omenjeni gospod poslanec je namreč izza Klerikalnih kulis izdal, da se bede radi s&dnjih ljubljanskih demonstracij od strani obstrukoije poizkušal ubiti ba-ro& Hein; in da se bode nujno predlagalo, ii<* skleni visoka zbornica, da je z omenjenim državnim femkeijo-nsrjem o&v»ššati vsako osobno do-kiko. Gospodje menijo, da bodo s tem otročjim predlogom spravili v stisko narodnenap^edno stranko. Pa se motijo, in to b?ez osira na osebo barona Hcina, kojemu bi tak predlog, in naj je tudi sprejet, tam zgoraj na Dunaju prav nič ne škodoval. Se osle Janez Evangelist Krek ima gotovo toliko možgau v glavi, da bode sprevidel, da se s takimi predlogi baronu Heinu samo surovo maslo na kruh maže, in drugega nič. Predlog bede zgolj obatrukcijska komedija in ker so se narodno - napredni poslanci že pri zadnjem zaaedanju ravnali po načelu, da na glasujejo so nujnost sikakaga obstrukciJBkega tredloga, in naj je ta aam na sebi dober, ni uvideti, čemu bi se pri najnovejši obstrukcijski otročariji ne ravnali po ravneistem načelu! Mogoče pa je končno, da je morda g. Ppgačnik prezgodaj klepetal, in da izostane omenjeni nujni predlog, ki v nikakem pogledu ne spada v kom-potenco deželnega zbora. Ž njim bi se torej nikomur sitnosti ne ustvarjalo, kakor zgolj gospodu deželnemu glavarju, kojemu pa dr. Čusteršič lahko a čim drugim pod deželno-glavarekim stolcem sakuri, na kojem ga tako nerad gleda! Sicer pa bsj-stavite vse to med sabo, kakor se vam ljubi!
— Frančisaksanke in njih ufteitniki. Naš poziv za informacije o razpuščenem frančiškanskem samostanu je imel dosti večji uspeh, nego smo pričakovali. Oglasilo se je jako mnogo ljudi in izvedeli smo detajle, ki očitno kažejo, da je bilo početje v tem razgnanem samostanu vse prej kot spodobno. Ne storemo sicer trditi, da se je kaj zgodilo, kar kazenski zakon prepoveduje, vsakdo ve, da je mnogo dejanj, katerim sicer kazenskim zakonom ne nasprotujejo, ki so pa vendar nemoralna in nedopustna. Pozvali smo „Slovenca" naj pove, kaj je na splošno razširjenih govoricah, da je bilo v samostanu neko dekle zape-
ljano, a „Slovenec" je z običajno go-Btobesednostjo vse tajil in pošilja tiste, ki bi radi vedeli resnico, k policijskemu šefu dr. Zamiku. Čemu to? Če se v samostanu ni nič nedopustnega zgodilo, zakaj prikriva »Slovenec* vzrok razpusta, zakaj ne pove jasno in razločno kaki vzroki so bili merodajni, da so morale franČiškanke pobrati Šila in kopita in oditi is Ljubljane. Dokler ne bo »Slovenec" prepričevalno pojasnil teh vzrokov, dotlej je Čisto naravno, da mu ne bo nihče verjel in dotlej bo tudi javno mnenje mislilo, da je to res, kar se splošno govori. Tako mnenje je toliko bolj utemeljeno, ker je znano, kako veselo je bilo življenje v tem samostanu. Sicer pa se je dr. Zamik pri sestri-p red s toj niči odpodenih frančiškank in pri škofu Jegliču samo informiral, če se ni v samostanu kaj zgodilo, kar je proti kazensk. zakonu. Storiti je to moral, ker se je govorilo, da dekle, ki je izgubilo v samostanu svojo nedolžnost, še ni 14 let staro. No, v samostanu je bilo eno samo še ne 14 let staro dekle in šele nekaj dni. Ker se temu dekletu ni ničesar zgodilo, nimajo oblasti vzroka do nadalnjega postopanja. Škof in sestra-predstojnica seveda tajita, da bi se bilo kaj neprimernega zgodilo, ali da eodeta tajila, to smo vedeli v naprej. To tajenje pa še ni nikak dokaz, da govorice niso utemeljene, tem manj, ker škof in sestra-predstojnica nečeta javno "pojasniti zakaj so bile franČiškanke spo d en d. »Slovenec" pravi, da ni nič čudnega, če red prestavi kakega svojega Člana. A v našem slučaju se ni to zgodilo. Samostan je bil razpuŠČcn, franČiškanke so odšle, a na njih mesto ne pridejo druge, marveč se hiša proda ali odda na kak drug način. To je stvar, ki se v Avstriii ne z^odi vsak dan in zaradi tega ne moremo ne škofu ne sestri-predstojnici verjeti, dokler a e ne pojasnijo pravi vzroki razpusta tega samostana tako, da se bo o njih resničnosti lahko vsakdo prepričal.
— Simulant. Oni kadet, ki je bil pri demonstraciji proti karnijol-cein tepen, se je v soboto že odpeljal is Ljubljane. To je pač najboljši dokaz, kako težk* so njegove poškodbe. Da bi ne videlo preveč ljudi, kako je zdravega lica, se je odpeljal na dolenjski kolodvor in od tam na Turjak. Sicer pa je ta kadet že vajen simuliranja, in simulira že več let različne bolezni. Razlogi ne spadajo v javnost. Opozarjamo pa gg. zagovornike slovenskih dijakov na to okolnost.
— PoprtsMk. Po Ljubljani je zadnje čase krožila govorica, da je kadeta MaliČa obskal deželni predsednik baron Hein. Ker je tudi naš list to govorico omenil, in ker smo se sedaj prepričali, da baron Hsin omenjenega [obiska na napravit, pre k'toujemo s tem dotično svojo vest.
— Sleparije v e. ka>. kme-tijekem društvu v Gorici, kateremu predsedaje dež. glavar dr. Pajer, je že tudi „SIov. NarodM pojasnil. Dasi so šle proti tem sleparijam pritožbe na merodajno mesto, so se vendar ponovile, ker pač vlada noče storiti ničesar proti dr. Pajerju. Te sleparije je omenjal dr. Tama v deželnem zboru ter nastopil prav energično proti dr. Pajerju. O tem poroča „Soča". Z vznesenim glasom je šibal sleparije v kmet. društvu, kateremu načelnjc dr. Pajer, in stari lisjak se je tresel. Hreščal je v dr. Tumo, da napada njegovo osebo, ter ga klical k redu, ali dr. T. je govoril dalje; ves nastop je bil tak, kakršnega še ni doživel dr. Pajer v deželni zbornici. Ko je rekel, da je početje Tumovo „indecoroso", je dobil v vračilo: „Indecoroso e 1'agire della Societa agraria e Leit- — Vse je bilo tiho, vse je molčalo, bil je pretresljiv molk, ko je stalo vse pod vtisom žalostne istine, da predseduje dr. Pajer, goriški deželni glavar, društvu, ki nosi pridevek c. kr., v katerem pa se gode grde sleparije in se zlorablja zakon! Zanimivo je to, da ni imel Pajer nikogar na laški strani, ki bi bil črhnil le besedice proti nastopa dr. Tnme! Ni-
kogar ni imel, da bi ga branil, in sam se ni branil, ko je donela beseda s 1 e-p arij a po dvorani; ostal je osamljen, vse je molčalo, kar je pač najboljši dokns, kako opravičena so bila očitanja. In tak Človek je pri nas deželni glavari!
— Ueiteljeka vssi Učitelja na ssoiki kasnilniei v Mariboru gg. Srečko btegnir in Hinko T r i o b n i k sta pomaknjena v 9. osiroma 10. činovni rasrod.
— Slovensko gledališče
v Ljubljani. Kakor smo io poročali, priča« se letošnja sezona slo-vensssssa gledališča v četrtek, dno 29. t. m. Kot prva predstava vprisori se velika zgodovinska igra »Domovina« francoskega pisatelja Vietoriena S a r d o u a. Pri prvi predstavi že sodeluje vso sngažo vano dramsko osobjo.
— Tatovo k o bolniško in podporno druiteo v Ljubljani
je imelo včeraj dopoldne v dvorani mestne hiše svoj letošnji redni občni zbor. Namesto odstopivšega ravnatelja g. Ivana Kneza je predsedoval občnemu zboru ravnateljev namestnik g. Matevž Trcun, nadzorstveno oblast, pa je zastopal g. magistratni svetnik Sesek. Prva točka dnevnega reda bila je volitev ravnateljskega Člana namesto izstopivšega društvenega ravnatelja Ivana Kneza; izvoljen je bil soglasno ravnatelj kreditne banke, g. Ladislav P e č a n k a. Iz poročila ravnateljstva o poslovanju in stanju društva za leto 1903. posnamemo, da je imelo društvo koncem lanskega leta 595 članov, 21 več kakor prejšnje leto. Glasom računskega zaključka znaša društveno premoženje 233.086 K 11 h in sicer ima bolniški oddelek 85.710 K 67 h, podporni oddelek pa 147.375 K 44 h. Tekom leta 1903. zahtevalo se je v 167 slučajih povračilo bolniških troškov ter se je izplačalo 15.558 K 54 h in sicer za ambulatorično oskrbovanje 6835 K 63 h, za privatno oskrbovanje 3707 K 06 h, za okrbovanje v bolnicah 4575 kron 25 h, pogrebnih troškov pa 440 kron 60 h. Podpor se je izplačalo dvanajstim Članom 6400 kron. Občni zbor je vzel porodilo in računski zaključek odobrnje na znanje ter po nasvetu računskega preglednika g. KovačiČa podelil ravnateljstvu absolutorij. Od Kranjske hranilnice je prejelo društvo kakor običajno tudi za lansko leto 600 kron podpore, gospa Uršula S o u vano v a pa je ob priliki smrti svojega soproga darovala 400 K. Za tekoče leto dovolil je občni zbor za delo nezmožnim Članom 6960 K izredne podpore, katere je ravnateljstvo v pretečenem letu dovolilo in izplačalo. Končno so bili izvoljeni za računske preglednike gg. Fran Kovači č, Ivan Kmet in Anton Škof. Ker ni bil priglašen nikak samostojen predlog, zaključil je potem predsednik občni zbor.
— Razstava vajenskih del V Ljubljani. Odbor za prireditev razstave vajenskih del, ki s« ima vršiti prve dai deoeasbra v Ljubljani, je v zadnji seji sklenil, da se pomnoži z rasnimi strokovnjaki is različnih obrtnih krogov, potem pa začne najiivahneje delovanje, da zagotovi razstavi Častno udelef bo. Z a-tegadelj že sedaj apelira na ljubljanske mojstre in podjetnike, da se zanimajo sa razstavo in dajo svojim učencem priliko sa izdelovanje primernih razstavnih predmetov. Vsa potrebna pojasnila daje odbor, osiroma njegov nadelnik ravnatelj Ivan Šubic.
— Upravni odbor „Zveze slovenskih pevskih društev"
se je konstitoval v svoji seji dne 22. t. m. takole: Predsednik: g. Aston Stritof, predsednikov namestnik: g. dr. V 1 a d i sa i r K a v n i h s r, »vrtni pevovodja g. Matej Hubad, svez* nega pevovodje namestnik : g. P s-vel Gor j up, tajnik: g. Dragotin Šebenik, tajnikov namestnik: g. Ivan Kooasur, blagajnik: g. Ivan Got t h ar t, blagajnikov namestnik: g. Ivan Dražil, upravitelj evidence slovenskih pevskih društev: gospod Mak so Ar mi č, upravitelja evidence slovenskih pevskih društvev namestnik: g. S lavo j L o nar. Odbor-sssi brez portefeuille-ja: g. Anton De k lova. Isvenljubljsnski odborniki uprsvnegs odbora so gospodje: Srečko B a rti v Trstu, Iv an Marci n a v Gorici, dr. Anton Sohwab v Golju, Fran Zaoherlv Ljutomeru in Valentin Stangel v Šmaselu pri Pliberku.
— Vinska trgatev, ki jo je
priredilo pevsko društvo »Ljubljana« v Puntigsmoki pivnici, se je prav dobro obnesla. Dvorana je bilo" jeko lično dekorirana, in ker je bila udeležba mnogobrojna, se jo rasvilo jako živahno vrvenje in življenje. Nekateri tipi so bili res originalni in so s svojim humorjem mnogo pripomogli, da jo savladala splošna veselost.   Društvena godba jo zelo mar-
ljivo svirala tudi več novih skladb, pevsko dručtvo »Ljubljane« pa je vmes prav pridno prepevalo. Tudi trgatev v Rožni dolini pri marljivem g Podgorolou so je jako dobro obnosiš in jo veselo rajanje trajalo do
poino noči
— Poročil so jo g. dr. Vek o-slav K u k o v e o, odvetniški kandidat v Celju s godč. Anioo Josorni-
kovo. Čestitamo!
— Obesil so jo v ponedeljek 19. t. na. poaeatnik Frsnso Slanovec ▼ Šoaartnem pri Cerkljah na Gorenjskem. Našli so ga šolo v četrtek 22. t. na. v podgorskem gozdu blisu Kaoanika. Pri sebi jo inael nsd 500 kron gotovino in srebrno uro s verižico. Odkar je slaboglasni Kos zs kapelana Cerkljsh, jo to že drugi kmet, ki so je v tej fari obesil.
— Redek slučaj- Posestnik Jožef Sshweiger v Loki pri Črnomlju št. 46 ima na svojem sadnem vrtu jablano, katero polovica jo polna naj« lepših jabolk, a druga polovica )« v najlepšem cvetju kakor spomladi. Znamenito si je ogledati čudovito drevo.
— Nesreča. Včeraj ob 1 t9 dopoldne je cadel Pred Škofijo električni voz 701etno Nežo Bonsljevo, bivšo mesarico iz Železnikov ter jo podrl na tla. Vsled padca so se ji pretresli možgani in tudi na levem komolcu in očesu je bila poškodovana. Prenesli so jo nezavestno v vežo stolnega župnišča ter takoj poklicali policijskega zdravnika goap. dr. Illnerja in duhovnika, da jo je mazilil s sv. oljem. Prepeljali so jo z rešilnim vosom v deželno bolnišnico Boncljeva je šla ob tiru električne železnice, ker je pa nekoliko gluhs, ni slišala zvonca in jo je valed tega voa zadel in pahnil na hodnik. Votnik Ivan Schlick je električni vos takoj ustavil in ga ne zadene nobena krivda.
— Areiovan Macodonec.
Včeraj je bila mestna policija brzojavno obveščena, da se med 40 Ma-oedonci, ki so šli domov, nahsja tudi neki Dimitrij Stamen is Palanko v Macedoniji, ki je na Bohinjski Bistrici pekovskega mojstra in gostil ničsrja Farkasa Kr&usza ogoljufal za 137 K na ta način, da jo jemal pri njem skupno za druge kruh, sam pa spravljal denar, ki so mu ga odraču-nali in rekel Krauszu, da mu Še niso plačali. Ko mu je bilo pa že »prevroče«, jo je popihal s svojimi tovariši proti domu. Ko ga je nadstražnik Papler na južnem kolodvoru ustavil, se mu je legitimoval na ime Stanojko Trasić. a svojo knjižico je imel skrito za nogavicami. Stamen je imel pri sebi 287 K denarja in se je oddal s. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
— Z relaruti sta sinoči na Karolinaki ztirrji zosdala črevljarski pomočnik Fran Skalja in kjučar Makao Puh črcvljarekega pomočnika Avg. Valento in atolarja Ivana Kanteta. Ozmerjanoa pa ponosna na ta imena, sta takoj prvima dvema napovedala »vojsko«, ki je ss obe »sovražni si sili« usodno izpadla. Kante je bil poškodovan na glavi, Skaljo in Puha pa je vzela kot ujetnika meatna policija, ki je posredovala sa »pre mirje.«
— Vlom. Dne 16 t m. je bilo pri posestniku Matiji Auguštinu v Rate lah vlomljeno in gospodsrju sa-nrvmu ukradenih 12 bankovcev po 20 K in eden za 50 K, njegovi hčeri Ivani pa srebrna ženska remontoir ura, vredna 11 K in 6 K denarja. Tudi Auguštinovi drugi hčerki je tst ukradel dva zlata prstana s modrimi kasani, vredna 12 kron. Tatu so na sledu.
— Tatvina v železniškem
kapeju* Dno 15. t. m. je bila stavbnemu svetniku gospodu Ksiserju v spalnem kupeju od **V Petra do Konjic s mize ukradena zlata ura z verižico in obeskom. Kaister je nsed časom, ko je v kupeju spal, imel odprto okno.
— Tepen je bil sinodi v neki gostilni v Šiški hlape« Ant. Groašek, katerega je posneje pripeljal domobranski n srodnik Karol Apih na mestno policijsko stražnico, da so ga omili in obveseli.
— Delavsko gibanje. Včosmj ao je odpeljalo s južnog«, kolodvora v Pontebo 15 Lahov, 53 Masedonoev je šlo is Bohinjske Bistrioe ns Reka 15 Hrvstov pa is Hručioo v Zagreb,
— Izfubkjena jo bila alata, črno emailirana broža, vredna 00 K.
*   Najnovejše nevioe. —
Pri Železniški nesreči v Fersri je zgorelo tudi več aktov o avstrijsko italijanski  trgovinski  pogodbi, katere spise je imel s seboj ponesrečeni ministrski podtajnik dr. pl. Bazant.
— Bojkot zoper električno luč. Meščani v Szegedinu bojkotirajo električno luč ter nočejo sprejemati električne luči, dokler se jim cena tako ne zniža, kakor zahtevajo.
— Nadvojvoda rešitelj. V Satonu ob Jadranskem morju sta se
nedavno že potapljala dva mornarja. Nadvojvoda Kari Štefan je zadnji trenotek skočil v morje ter oba rešil.
— Šola se je zrušila v Cin-cinatiju med poukom. L^set otrok je bilo ubitib, mnogo pa ranjenih.
— Za 48 kron v Ameriko. Severnoatlantska parobrodna družba je sklenila za ogrske izseljence znižati voznino v Ameriko v medkrovju na 48 kron.
— Nemškemu cesarju groze anarhisti. Nemški generalni konzul v Uew Yorku je baje dobil pismo, da je življenje nemškega cesarja v nevarnosti.
— Dva vlaka sta skupaj trčila v Ltuemburgn. Nevarno ranjenih je 14 oseb.
' Afera princozinje sto« bureke in Meta&ića. Geaav jo sprejel te dni nrinca Filipa Kobur* scega v avdijenei, ki je bila baje zelo viharna. Gessr je ravnal s princem zelo nemilostno. Napram svoji bližnji okolici je bsje etsar izjavil, da se kot Čattiik čuti dolžnega, da po nedolžnem obsojenemu Mataiiću vrne njegovo čast. Hotel ga je potom abolicije popolnoma rehabilitovati. Ker pa so svetovalci opozorili cesarja, da bi bila na ta način vojaška jnstica deskriditovana, obnovi se proces. Grofisa Lon yey si je nabrala toliko gradiva o aferi, da cesarja temeljito pouči.
Telefonska in brzojavna pori čila.
Ljutomer 26 septembra. Pri izletu murske »a „Sokola* v Gornjo Radgono je poškodoval Bračkov intimus Mlinaric iz Orehovca sokola Robinščaka težko na glavi.
Dunaj 26. septembra. Hrvatski dijaki v Gradcu so hoteli davi prirediti veliko demonstracijo proti baronu Handlu, a ta se je bil malo prej odpeljal. Policija je dijaka razpodila.
Dunaj 26. septembra. Uradna „ Wiener Zeitung" publicira razglas, da je nadvojvoda Ljudevit Viktor odložil čast podpredsednika „ Rdečega križa". Zatrjuje se, da nadvojvoda odloži vse svoje funkcija in se već na vrne na Dunaj.
Dunaj 26 septembra. Grofica Lonyay je prosila za avdijenco pri cesarju. Dali jo bo cesar sprejel, se odloči danes popoldne.
Dunaj 26. septembra. Nemško-av^rijski „turnerji" so z dvotretjinsko večino sklenili, da izstopijo iz „turnerske" zveze na Nemškem, ker leta še vedno sprejema v svojo sredo židovska turnarska društva
Praga 26. septembra. Dr. He-rold je imel velik: govor, v katerem je opravičeval nadaljevanje ob-strukcije. _
Rusko-japonska vojna,
Petrograd 26 septembra General Saharov poroča z dne 24. i m, da ni na bojišču nikakih sprememb.
Petrograd 26. septembra. Car Nikolaj je imenovml zapovednika armadnega kora v Vilni, generalnega adjutanta Krippenberga za poveljnike II. mandžur-ske armade Car je poslal generalu svojeročno pismo, v katerem pravi, da se bo na bojišču formirala nova. velika armada, ki je poklicana, da preokrene vojno srečo. Krippenberg kot njen poveljnik bo lahko popolnoma samostojno postopal in se bo moral samo v splošnem pokoriti ukazom generala Kuropatkina.
Petrograd 26. septembra. Okrog Mukdena so vsak dan manjši boji.
Petrograd 26. septembra. Bajkalska železnica je bila v soboto otvorjena.
Petrograd 26. septembra. Kuropatkinova armada so razdeli na tri dele.
London 26. septembra. Naknadna poročila z bojišča pojasnjujejo, da je zavzetje Ljaojanga bilo za Japonce prav majhnega pomena, luropatkin je ogromno večino živil, orožja in municije rešil, ostanek pa skoro ves uničil. Vsa izredna hrabrost ni Japoncem nič koristila, ker so prišli prepozno. Zdaj dobivajo tako Rusi kakor Japonci mnogo novega vojaštva.
Poslano.*1
»Slovenes«, pripisujoč meni avtorstvo člankov »Kranjaks deželne finanje in učiteljsko plats«, dasi s njimi nimam prav nikake i?eie, trdi indirektno, da sem ae nekoČ izrazil: »V petnajstih letih bosta samo dve zavarovalnici na Kranjskem — »Vzajamna« in »Slavija«.
Glede na to izjavljam, da se v tem ali v podobnem smislu nikdar in proti nikomur israzil nisem, da je vsa stvar torej iz trte zvita.
V Ljubljani, 26. sept 1904.
_ Ivan Hribar.
*) Za vsebino toga spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Poslano.*)
Hudobni jeziki se Že dlje časa trudijo, da bi mojo gostilno spravili ob dobro ime. Med tistimi, ki se posebno pebajo, je škofova žlahta, ta namreč kar ne more odpustiti, da se ne dam več škofovemu sorodniku iz korišcati.
To je tudi vzrok, da me „ S1 o -venec" Že dlje časa preganja in sumniči. Pri tem se skriva za poslansko imuniteto svojega urednika; ko bi ne bil urednik imun, bi mu jaz s tožbo pokazala, da mi krade čast in da so vsa njegova sumničenja neosnovana.
V soboto je „Slovenec4* zopet napadel mojo gostilno, ČeŠ, da hodijo vanjo tudi višji Častniki, in nekako namigava, da se to ne strinja z oficirsko častjo. To je vrhunec nesramnosti in jaz le obžalujem, da urednika ne morem tožiti, ker je poslanec.
V moji gostilni se ni se nikdar ničesar zgodilo, da bi je ne mogli obiskovati gg. oficirji, ki so se vedno vseskoz kavalirski obnašali. Grdo so se obnašali v moji gostilni doslej samo gotovi duhovniki. Mesto da bi duhovniki uslužbenim ženskam dajali lepe zglede, morale so ženske svariti duhovnike zaradi njih nespodobnega obnašanja in jih poditi iz gostilne. Če gospodje okrog „Slovenca" žele, jim rada postrežem z natančnejšimi podatki.
Moja gostilna je poštena in dostojna in grda hudobija je, da se brez vsakega vzroka krade čast meni in mojemu podjetju.
Ana Jeglič,
gostilničarka „Pri solneu" in škofova so-rodnica.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Lla«att;a*«> neirozne in malo-krvna cBebe, "bledične, slcke in otroke, ki slabo izgledajo, okrepča železnato vino Iskaraarja Piccolija v Ljubljani na Dunajski cesti. — 8        Zunanja naročila po povzetju. 15
Gosp. Juliju Scliaumann-u,
lekarnarju v Štokeravi.
Buffalo. N.-Y. Sev. Amerika 12. februvarja 19J2.
Prosim, da mi blagovolite poslati še dve škatljici želodčne soli, kakoršno sem že imel in s katere uspehom sem prav zadovoljen.       S spoštovanjem
Jožef* Pavlovi«*.
Sanskimost (Bosna), dne 16. septembra lo99. c 233-3 Pristno ee dobiva pri Izdelovalcu Juliju ^chitiiiituiiii-ti. deželHk.eut itanofukem lekarnarju v Štokeravi, dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena Skatljice K 150. Razpošilja se s poŠto vsak dan, a ne manj kot 2 Škatljici.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. septembra: Fran Zorman, delavec, 41 let, Radeckega cesta St. 11, De-mentia paralvtica.
Dne 80. septembra: Ana Jonke gostija, 71 let. Pred Škofijo St. 20, ostarelost.
Dne 22. novembra: Makao IJruss, kramar, 61 let, Pred Škofijo št. 1*2, Apoplexia eerebri. — Vincencij Umnik, delavčev sin, 2 in pol leta, Zaloška cesta št. 13, Meningitis tubereul.
V deželni bolnici:
Dne 16. septembra: Marija Počkar, poštnega poduradnika žena, b5 let, Carci-noma utori. — Ivan Lenarčič, delavec, 54 let, Mvocarditis.
Dne 17. septembar Franja BorStnar, ključarjeva žena, 40 let, Carcinoma inoperab.
Dne 18. septembra : Fran Tominc, delavec, 60 let, jetika.
Dne 19. septembra: Ivan Podraže, go-Stač, 62 let, Myelitis transversa. — Josip Kregar, mesarski pomočnik. 38 let, jetika.
Dne 19. septembra: Edvin Auman, davčnega kontrolorja sin, 12 let, Peritonitis perfo-rativa. — Katarina Loretič, posestnikova žena, 42 let, tuberkuloza.
Dne 20. septembra: Fran Govekar, kaj-žar,   01 let, Pneumonia. H
Dne 21. septembra: Ferdinard Kranjc, umir. železniški čuvaj, 7G let, Fistula ateroco-ralia. _ Jakob Presetnik, delavec, 50 let, pljučnica.
Dne 22. septembra, Dominik Bortolotti, črerljar, 48 let, srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2.    Srednji zračni tlak 736-0 mm
CX
o
*     jStanjej £ o 0a8   baro-   • > °Pa?0', metra1 g g
Vetrovi Nebo
25. 9. zv.
26. j 7. zj.
. 2 pop.
737-4
737 5 7372
125 131
brezvetr. brezvetr.
megla dež
19 6 si jzahodi oblačno
Borzna poročila.
„Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni kurzi dua. borze 24. septembra 1904.
4-2°/
majeva renta . 0 srebrna renta ....
4f/6 avBtr. kronska renta   . .
4% , zlata „ . . 4*/« ogrska kronska „ . . . 4«/, „ zlata „ . . . 4°/, posojilo dežele Kranjske . *Va°/o posojilo mesta Spjjet . 4Va*/# n » Zadar . 47s% boa.-herc. žel. pos. 1902 4   , češka dež. banka k. o.
ž. o. .
zst. pisma gal. d. hip. b. pešt.   kom.   k.   o. z.
io»/» pr.......
zast. pisma Innerst. hr. „     „    ogrske cea.
dež. hr.......
z. pis. osjr. hip. bas. . obl. ogT lokalnih železnic d. dr.....
obl. češke ind. banke . Trst-Poreč lok. žel.
prior. dol. žel.....
n   juž. žel. kup. 1 i Vi •
4V.0/ 4V/
•V/,
41 *
* 1% /o
Al 0;
* 9 lo
*•/© prior.
*•/• 3°/o
d«ar
99-50
99 50 9950
119-35 9776 118-75 99-50 10025 100 — 10085 99-60 99-60 10170
106 85 100-50
10065 10010
100 — 100-75 98*50 99— 306-25 101'—
4l „°,'Q avst. pos. za žel. p. o.
Sr«ek«.
Srečke od 1. 1854 .... „   . 1860'/, .   . .
n    n 1864 ....
„ tizske.....
.,     zem. kred. I. emisije
•   H.      „     . |( 297*—
„     ogr. hip. banke .   .   .11 270-— srbske a frs. 100—    . i   93"—
„     turšk«......I1 134-20
Basilika srečke .... j 20 80 Kreditne „ 465.—
Inomoške „    .   .   .   . jj   78*—
Krakovske „ Ljubljanske „ Avst. rud. križa „
Ogr.     m     n » .
KudolfoTe „
Salcburške m
Dunajske kom. m
SUilnln«
Južne železnice..... 87*50 8S50
Državne železnice    ..••{] 648-75J 649*75 Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske      „        „       . . Zivnoetenske        „       . . Premogokop v Mostu (Briii)
Alpinske motam.....II 476*—j 477
Praake žel. indr. dr..... 2475 —;24S5
107-85 10150
10165 10110
101 — 101*75
30825 101*60
185-75 265-25 162 75 318 — 307-80 275 — 96 — 134*60 21'83 475 — 83-— 89 — 71*50 55 50 30 — 71 — 81*— 539*—
1612 —11622- — 663*- 664*— 779 —1 781 — 249-—I 250-— 658 75 659-J5
Prežaloatnega srca naznanjamo
vtem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo, naSo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma hčerko, sestro, svakinjo, nečakinjo, teto in sinaho, gospo
Gizelo Lavrič poj. VVencais
soprogo c. kr. davčnega oficijala
danes ob 8. uri zvečer po kratki in mučni bolezni k sebi v bolj&e življenje poklicati.
Truplo predrage pokojne bode prepeljano v pondeljek, dne 26. septembra ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice v Ljubljani na pokopališče k S*. Kri&tofu.
Sv. ma&e zadušnice za preblago pokojno se bodo brale v mnogih cerkvah.
Nepozabno rajaico priporočamo vsem v blag spomin.
Ljubljana-Postojna, dne 84. septembra 1901. 2774
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Kima-SIuranji......\\ 525' —
Trbovljske prem. družbe . . ■ 318-— Avstr. orožne tovr. družbe . . 483 — Češke sladkorne družbe .   .   .    174*—
526 — 324 — 488 - -175 —
11-35 19 03 23-431 23-94 117*37, 9Ć-10
11-39 1906 2o'55 24 —
117-57 9525
254-šO
Talnte.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji.........II 253-50
Dolarji......... 4-84J i
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 26. septembra 1904. Termin. Pšenica za oktober ... za „       „ maj   .... „ Rž „ oktober 1904  . „
Koruza   „ maj   .... „ Oves      „ oktober .   .   . „ E Teliti v. 5—10 vin. ceneje.
Itpti poti
želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom in železnino.
Naslov   pove   upravništvo „Slov. Naroda". 2777—1
50 kg 50 . 50 „ 50 „ 50 „
10*20 10*56 7-46 7-27 6*78
Povodom Bmrti nase ljubljene soproge, matere in tete, poape
Jožefe Guček
soproge delovodje
nam je doSIo toliko dokazov pre-srčnega sočutja, da si štejemo v dolžnost, da se zato in za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu in za lepe darovane vence najsrčneje zahvalimo. ^/78
Žalujoči ostali.
ali do-čki, ki si žel« privatno priučiti Igranju na klavirju in ob enem tforljo. naj se aglase pod šifro: nDobri uspeh" poate restante v Ljubljani. 2712—8
Grenčica
Florian"
in liker B~219
Florian"
53
95
najboljša kapljica za želodec.
Dr- Demeter Bleiweis-Trsteniški
strokčvni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu 2775
m se je povrnil.
Q-m-9
Srednja včerajšnja temperatura: 13 3°, normale: 13 5°. — Padavina v mm 14.
Krojaški salon za gospode 8332 7
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
taista ST znamka.
Za orodja s to znamko se jamči v polni meri!
iage, pile, dleta, klinje za
oble in vse drugo orodje, izvrstno, že 30 let preizkušene kakovosti.
= Predaja se le trgeviuau.
Rihard Arns
Bf^mscheid na Ntmdktm
HonfsjetrAsise.       2534 -4
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za glri. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča precizijaka ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan sa gospode s ponarejenim žlahtnim Vamncm, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, i elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni m žek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz doublezlata & patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, *20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja Eamo gld. 1 80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2776        se denar naprej po6!je
Dunajska razpošiljalna tvrdka
CUunpirtfi, Krakov št. 105.
%   NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic
za okna in prodajalnice
G. Skrbić
Zagreb, liica 40
priporoča 467—2J
svoje priznano solidne, točno in cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
^BSsBBDsVssssssnBBsBsi
Elegantno meblovana
mesečna soba
v pritličju 8 posebnim vbodom t* odda 8 1. oktobrom. Poizve se v Qs> »poakib al. Št. 15. Pisarna levo. 8749.3
Dijaki
se sprejmejo pri boljši družini ua stanovanje in brano pod zmernimi pogoji.
£jttbljana, Glavni trg it. 25
I. nadstropje. i*722-5
iftmsB poičnit
vešč slovenskega in nemškega jeziku vešč špecerijske, galanterijske in trgo-vine  z  mešanim   blagom,   želi sv<> službo z začetkom oktobra premeniti.
Naslov se izve v upravni* t v u »Slovenskega Naroda". 2765 |
Na petrazredni deški ljudski družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba učitelja,   oziroma učiteljico 8
provizoričnim, oziroma definitivnim na meščenjem.
Definitivno nameščen učitelj dobiva na leto 1.400 K plače in T>00 K sta narine ter ima pravico do 0 petletu, po 200 K, učiteljica pa dobiva na leti 1200 K plače in 400 K stanarine ima pravica do 6 petletnic po l.r>0 K.
Pravilno opremljene prošnje naj -vlože pri podpisanem vodstvu do dne IO. oktobra 1904.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljar:
dne 22. septembra 1904.
4» a j» «*. * .
Javna dražba.
0 torek, dne 27. septembra
ob 2. uri popoldne
se bode prodalo na javni dražbi
na novem strelišču pot) „HožnUcom"
in.
Kupci se vljudno vabijo.
d« «1«
T  T  T   W   T t
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod Iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m BSSMSl SSSU vlal. v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Auisee, Solno^rad, čez Klein-Reifiing   v  Steyr, v Line,  na Dunaj  via Am^tetten.   —  Ob 5  uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od  2. junija  do   IS. septembra ob nedeljah in praznikih   — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfe&t*\ Ljubno, Dui ččz Selzthal v Solnograd, Inomost, tez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vs Heb, Francove vare, Karlove vare. Prajjo, Lipsko čez Atnstetten na Dunaj. — Ob 11. u,i dopoldne osobni vlak v Trbiž, Fontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Duuaj. — Oh 1-10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih o 1 '1. junija nap: — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vUk  v  Trbiž,  Beljak,   1'ontabelj.  Celovec, BSAsSS, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Soinograd, Lend-Gast-in, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre^« Curib, Genevo, Paviz, čez Kle'n-Reitiing v Steyr,  Line,   Bnujevice,  Plzen, Marijine vart 1! Francove vare, Karlove vnre, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II  issf . Liosl Da Dunaj eez Amstetten.   —   Ob 10. uri  ponoči   osobni   vlak  v  Trbiž,   Beljak, Franzens.fe-*1 ■ Inomost. Monakovo (L ubljana-Monakovo  direktni  voz  I. in II. razreda^. —  PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni \laki. Ob 7. uri 17  m zjutraj v Novo mesto, Btrsso1 Topiicv Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Cuosuple o-l t*, junja do 18. septembr* ob nedeljah in  praznikih.  — Ob 7. uri 8 ra zvečer v N Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA.  Ob 3.  uri ti m zju: osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monako-zo, (Monakovo-Ljubbana direktni voz 1. in 11. razreda}, Inomost, Franzensfeste, Soinograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno,  Cslssss« Beljhk. — o-7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.  —  Ob   11. uri   10 ra  dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Maiijine vare, Prago (Tlsjpi TiilMi Tjlinljmi i d rektni voz I. in II. razjeda), Plzen. Budejevice, Soinograd,  Line, fctevr,  Pariz  (lenevi Cu Bregenc, Inomost, Ml ob jezeru,   Lend-Gasteiu,  Ljubno,  Celovec,   Šmohor,   Foutabel.  — Ob 4. uri 44 m popoldne osobui viak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, lnomosta, Franzensfesta,   Pontabla.   —   Ob  8. uri 30 m zvečer s Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih cd 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zve-Ier osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prs^e, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Liuca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, P tabla, Ces Selzthal z Inomosta in Soluograda. — Ob 10. uri 4o m ponoči o-i.i.in vlak s Ms od 2. joiMJa do 18. septembra ob »edeljah in praznikih.   —   PROGA IZ NOVF.tJA MESTA IM KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob t, uri ij ■ popoldne iz Siraže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — (1 i 9. uri 22 m ponoči osobni vlak  z  Grosupljega od  2. junija do 18. septembra ob nedeljah m praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANI, dr:  kol. V KAMNIK.   M lil S i  vlaki:  Ob   7. un H zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 4.r» m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol.  I/. KAMNIKA.  Mešani vlaki: Ob 6. u.*i 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 m MSJSfri samo ob nedeljah in pravnikih.   —  Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim ča&om v Ljubljani.
ff
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU
Kupuje In prodaj**
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 14 l,OOOOOOv
Zamenjava ia ekskomptuje Daja predujma na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne  papirje in    ZSslvaruje sreaise proti vnovCuje zapale kupone. 3**rva.r*snl izg-a."toi.
VinkuUije in devinkuluje  vojaške ženitninske kavcije.
SJZŠT   Eskoiupt i u lukntmo uieule.     i-U W3T   Burma uaručiln. **Žl2Q
rs
Podružnica v SPLJETU.
<3^5=    Denarne   %los« nprejema
v tekoCem raCunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestun.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39-109
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodue tiskarne.**
51