i
Kupujte
VOJNE BQNDE1
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Volume xxvi.—leto xxvi.
Kupujte
VOJNE BOND
j
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
cleveland, ohio, thursday (četrtek), april 29, 1943.
številka (number) 99
PREMOGOVNA KRIZA IZROČENA PREPS. ROOSEVELTU
totri opolnoči grozi napočiti stavka premogarjev, ako je ne prepreči predsednik Roosevelt
Poljska zahteva osvoboditev Poljakov v Rusiji
ApEL DELAVSKE TAJNICE NA JOHNA F. LEWISA
Washington, 28. aprila.
Značilen primer nacijske propagande: Najprej je znašalo število umorjenih poljskih častnikov 2,000, dve uri nato 3,000, nekaj ur zatem pa 12,000.
Vojni delavski odbor, ki ni °gel ničesar doseči z John L. Som» je, v prizadevanju, da splošno stavko premo-®>arjev, ki bi bila porazna za našo vojno industrijo, vr-fe!.Cel° sporno zadevo v na-cje Predsednika Roosevelta.
6l,°00 premogarjev na stavki
6l^°slej je na stavki že nad pojWO premogarjev, v petek o-vsia-i pa imajo zastavkati še
ttiih°Stali' ako ne bo ug°deno Movim zahtevam, to je, če ne
^ povišanja mezde APel delavske tajnice
na
Frances
^lavska tajnica
ns je apelirala nocoj na ga na L; Levisa in na odbor orgije premogarjev, naj
preprečijo to divjo stavko in sodelujejo z Vojnim delavskim odborom.
Vsa zadeva je zdaj vprašanje avtoritete predsednika Roosevelta in Johna L. Lewisa, predsednika United Mine Workers organizacije.
Lewis je izjavil, da če do petka opolnoči ne bo podpisana nova' pogodba, ne bo 600,000 premogarjev "prestopilo" kompa-nijskega ozemlja.
Rooseveltove alternative
Sodi se, da bo predsednik Rooseevlt zdaj apeliral preko Lewisa na premogarje, naj se v tej resni uri vrnejo na delo ter ■prepuste poravnavo sporne zadeve vojnemu odboru, možno pa je tudi, da bo poslal v kraje, kjV bo stavka, vojaštvo, ki bo ščitilo one, ki bi hoteli nadaljevati z delom.
Cedilo ruske note poljski vladi v londonu
>01
J8,£a vlada je, da ustreže Hitlerjevi tiraniji, zadala Sovjetski Rusiji izdajalski udarec. — Pregled postopanja poljskega režima
t^OSKVA, 27. aprila. - No-vy 1 je poslala sovjetska w. P°Uski vladi v London,
sledeče obdolžitve: W^^0' da se je pričela
^skizna kampanja proti sov" Zvezi istočasno v nem-
^ Poljskem časopisju ter
l*lnih
črtah, ne pušča nobe-
.^ši ta kampanja na pa-
^ta • V°ma 0 eksistenci kon-4f) to 111 sporazuma, do se izve-Sov sovražno kampanjo med je^ .Ztlikom zaveznikov, Hitler-n poljsko vlado.
''P
V>ka vlada je, da ustreže tiraniji, zadala Sov-^Vezi izdajalski udarec.
Sv«ia
poljskih zahtev
fto
Ski k*
vlada se zaveda, da Sovražno kampanjo proti zvezi podvzela polj-a v svrho, da bi izzvala
Ofigv "a sovjetsko vlado z iz-^anjem Hitlerjeve
sleparije
Kcg enu' izsili teritorijalne ■'kfa..Je na račun Sovjetske '1 'ne> Sovjetske Bele Rusije Jetske Litvinije.
. Sovraštvo do Rusije
. V^ j	1
^etak °k°liščine so prisilile
ie t
žim tako radevoljno naslonil na Berlin ter pokazal toliko volje do sodelovanja ž njim, nas ne preseneča. Poljski režim je že nad dve desetletji tlačil poljsko ljudstvo s fašističnim terorizmom, slonečim taa zvezi z nemškim militarizmom in nemškim fašizmom.
Mar želi kdo dokazov?.Evo jih:
Po Hitlerjevih stopinjah
Poljski režim je pričel
LONDON, 28. aprila. — Poljska vlada v Londonu je apelirala danes za odpust vseh bojujo-čih se Poljakov, ki se' nahajajo na sovjetskem ozemlju ter je zatrdila, da ni res, da bi sodelovala z Nemčijo ali nasedala njeni propagandi. Dalje zatrjuje, da nima nobenih zahtev po sovjetskem teritoriju ter da želi živeti z Rusijo v prijateljskih odnošajih.
Danes je bilo zaznamovati sledeče nadaljne razvoje v tej zadevi:
V publikacijah Sovjetske Rusije so bili objavljeni članki, iz katerih je posneti, da bo sovjetska vlada zahtevala čistko poljske vlade, ali pa bo ustanovila rivalno poljsko vlado na sovjetskem ozemlju.
Nacisti so organizirali svojo "medikalno misijo," ki bo preiskovala Katynski gozd, v katerem so našli nacisti baje 10,000 trupel poljskih častnikov.
Premier Churchill je konferi-ral s poljskim premierjem Si-korskim, toda njegovo prizadevanje je imelo po vsej priliki malo uspeha.
Z ozirom na nemško propagando o umorjenih poljskih častnikih, pa so ugotovljene sledeče zanimivosti. Berlinski radio, ki je stvar silno razbobnal, je najprej sporočil, da je bilo najdenih 2,000 trupel, dve uri zatem jih je bilo brez vsakega nadaljnega pojasnila — 3,000, še nekaj ur zatem pa 12.000!
Indorsiranje kandidata
Prince-a
Hrvatski demokratični klub 32. varde je v ponedeljek večer na svoji seji odobril in indorsi-P°iral kandidaturo Mr. John Prin-vzorcu svojega velikega vzorni- Ce-a, sedanjega pomožnega o-
je 0 vlado do spoznanja, ^danja vlada Poljske, ki hjH?'n''a na pot sporazumov
dejansko odnose z
/O'evo vlado-
H § zavezniške W ' ter da je zavzela so-*a<iržanje napram Sov-U«iji.
jj Naš komentar
WneftlU sila važnemu diplo-Sojy,ettlu incidentu je vredno \Wmti nekaj besed. V Poljskega režima do V/^nja s Hitlerjem v tre-\ ^ko se angleška in ame-pripravljata za in-
N ?a °Pe in k0 Je sl°ga
;'\niVezniki najbolj potrebna, .\Vit eŽak udarec Vojaški u-^ Amerike in njenih V"'kov.
Se
ka Adolfa preganjati Žide, katerim je odločil posebne sedeže na srednjih šolah in univerzah ter posebne klopi v javnih parkih.
Sunek bratu v hrbet
Poljski režim je pomagal Hitlerju razkosati Češkoslovaško, katero je v uri njene nesreče o-ropal za tešinski okraj, glede katerega danes Poljska izjavlja, da ga ne da Češki nazaj!
Poljski režim je javno povabil Hitlerja, naj se posluži Poljske kot svojega predvežja za napad na Sovjetsko Rusijo s tem, da je odklonil ponudbo Sovjetske Rusije za skupno o-brambo poljskega in sovjetskega ozemlja za slučaj nemškega napada.1
Prava slika "viteške" Poljske
To je prilično prava slika te velike, viteške, slovanske in katoliške Poljske, ki tvori — vla-dana po svoji fašistični in ko-ruptni šlahti — prisaden tvor na sicer zdravem slovanskem telesu.
Tega nismo radi zapisali, toda tak je aktualen položaj, na katerem se ne da začasno nič izpremeniti!
krajnega policijskega proseku-torja, ki bo kandidiral za coun-cilmana 32. varde.
i
Zaroka
Mrs. Mary Mahnič, iz 6706 Bliss Ave., naznanja, da sta se v nedeljo zaročila njena hčerka Diana in Mr. Henry Kobrinski, 1596 E. 43 St. Obilo sreče!
Smrt slovenskega vojaka
11 bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnil rojak Frank Glazar, stanujoč na 18602 Woodrow Ave., kjer ga je sedanji poljski re-' prijatelji sedaj lahko obiščejo,
Na Paljnem vzhodu na južnem Pacifiku se je smrtno ponesrečil slovenski vojak, ser-žant Anthony Golinar, 23 let stari sin zakoncev Frank in Mrs. Golinar, 21071 Arbor Ave., Euclid. Njegovi roditelji so bili obveščeni, da je bil smrtno poškodovan, ko je padel iz neke mreže, s katero dvigajo s par-nikov razen material.
Mladi Golinar je graduiral na Shaw High šoli ter je vstopil v vojaško službo pred dvema letoma, nakar je bil pred letom dni poslan preko rflorja. Služil je v diviziji inženirjev.
Pokojni mladenič zapušča poleg staršev tudi več bratov in sestra. Ko je bil še v Clevelan-du, je bil uposlen pri Cleveland Spring Wire Co., kjer dela tudi njegov oče.
Vsem njegovim svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
PREGLED
SVETOVNIH BOJIŠČ
Boji v Afriki ugodno napredujejo. — Morgenthau o japonskih grozodejstvih. — Na ruski fronti ni več jih bojev.
Mladina vas vabi
SREDOZEMLJE
Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 28. aprila — Francoske čete so prodrle do zapad-nih pobočij Djebel Zaghouana, 34 milj do Tunisa. Med ujetniki, ki so jih Francozje tukaj zajeli, je bil tudi generalni kaplan italijanskih čet. Angleški general Alexander je čestital francoskim četam na njiK sijajnem zadržanju in na njihovih važnih zmagah.
Na južnem koncu fronte pa počasi, toda nevzdržno napreduje angleška osma armada, ki ji poveljuje znani angleški junak, general Montgomery.
DALJNI VZHOD
SAN FRANCISCO, 28. aprila. — Zakladniški tajnik Henry Morgenthau je danes izjavil, da je japonsko vojaštvo ob obali Kitajske poklalo in pobilo vsakega moža, žensko ali otroka, ki ga je doseglo.
Morgenthau je govoril v prilog vojnega posojil: pred tukajšnjimi delavci vojnih industrij.
"Mi še ne vemo, kakšne vrste sovražnika imamo v Japoncih," je rekel zakladniški tajnik. "Zato bi bilo prav, da se ob času zdramimo ter odvrnemo nevarnost, ki nam preti."
RUSKO BOJIŠČE
LONDON, 29. aprila. — Ruski letalci in topničarji so včeraj uničili 40 nemških letal, 23 izmed njih na Kavkazu, sicer pa ni bilo nikjer večjih bojev.
Časopis "Izvestija" poziva rdečo armado, naj se pripravi na "odločilne" bitke, ki se bodo kmalu pričele, češ, da dovažajo Nemci rezerve za bodoče operacije.
V nedeljo, 2. maja se zopet nudi izborna prilika, da se de jansko pokaže naši mladini, da cenimo njen trud v prizadeva nju, učiti se materinskega jezika in lepega slovenskega petja. Ni dovolj, da tarnamo, da se mladina ne zanima za slovenščino. Mladina se bo že zanimala, če bodo njih starši pokazali, da jim ugaja, ko se naučijo kako slovensko pesmico in igrico. U-gajalo jim bo in še z večjo vnemo se bodo učili, če bodo videli ti mladi dečki in deklice, da jim napolnite dvorano, ko imajo svojo priredbo. Če se bo ukinilo s poukom slovenščine, ne bo to vsled nezanimanja mladine, pač pa bo temu kriva brezbrižnost starejših.
Mladinski pevski zbor S. D. D. na Waterloo Rd. bo imel svoj program v nedeljo popoldne. Nastopil bo v koncertnih točkah in podana bo kratka igrici v počast Materinskega dne. — Vspored je bil vsekakor skrbno urejen in nedvomno bo ugajal posetnikom. Torej, v nedeljo naj bo dan naše mladine. Obiščite jo!
Pokojna Johana Jartz
Kakor smo včeraj poročali, je preminila Johanna Jartz, rojena Artach, v starosti 61 let. Stanovala je na 16110 Arcade Ave. Pokojnica je bila doma iz vasi Podpeč, fara. Preserje pri Ljubljani. Tukaj zapušča tri hčere: Jennie, poročeno Music, Margaret, poročeno Vadnal, in Heleno, sina Louisa in vnuke, v stari domovini pa brata Franka.
Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Slovenske ženske zveze podružnica št. 41. — Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10:30 uri iz pogrebnega zavoda Avgust F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na sv. Pavla pokopališče. — Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
Seja
Seja Kluba društev Slov. društvenega doma se vrši v petek, 30. aprila ob 8. uri zvečer. — Članstvo in zastopniki društev so vabljeni, da se te seje udeležijo.
STAVKA DELAVCEV TRANZITNEGA SISTEMA V (LEVELANDU
- i
V Clevelandu je obtičal ves poulični promet
cestne železnice in avtobusov. *
VSA PRIZADEVANJA ŽUPANA LAUSCHETA SO OSTALA DOSLEJ ZAMAN
ali bomo storili svojo dolžnost?
Mnogo mož in žena je že prispevalo svojo supremno kontribucijo. Mnogo nadaljnih pa bo to še storilo — z delom, bojem in z umiranjem za ameriško zmago in za ameriško svobodo, I^oj, ki nas še čaka, bo nevaren in trd. Zdaj smo se komaj pričeli boriti.
Naravno, da mi vsi ne moremo biti faktično v tem boju, vsakdo izmed nas, moški, ženska ali otrok, pa se more udeležiti tega boja s svojimi dolarji.
Sedanja vojna stane denar. Denar, denar in zopet denar. Zato tudi ameriška vlada apelira na nas, naj ji posodimo 13 milijard dolarjev. Ameriška vlada mora dobiti ta denar, ako hoče nadaljevati to vojno za demokracijo in svobodo nas vseh in vsega sveta.
Na vse naše rojake apeliramo, da prispevajo po svojih najboljših močeh in da kupujejo' vojne bonde. Prispevajte zadnji dolar, ki ga morete žrtvovati ter pojdite na najbližjo banko, poštni urad ali v kak drug urad, kjer prodajajo vojne bonde.
Res je, da bo to žrtvovanje nekatere bolelo, toda pomisliti je treba, da bo naše fante in može na svetovnih bojiščih še stokrat bolj bolelo kakor nas. Ne pozabite tega!
Sicer pa vedite, da svojih dolarjev ne darujete, temveč jih samo posodite. Svoj denar boste dobili nazaj, in sicer z lepimi obrestmi. In ne pozabite tudi, da bo pomagal vaš denar ustvariti nadaljna dela, ko bo zavladal zopet mir na svetu.
Zato, ne čakajte! Na ljubo naši domovini, na ljubo samim s^bi, investirajmo takoj, še danes!
Stavka uslužbencev tranzitnega sistema, o katere možnosti smo včeraj poročali, se je u-dejstvila. Danes, ko to pišemo, ne vozi poulična niti ne avtobusi. Župan Lausche je apeliral na vse avtomobiliste, naj vozijo po glavnih ulicah, kjer naj vzamejo ljudi, ki morajo oditi na delo, na svoja vozila.
Apel vojnega podtajnika Ponoči je župan Lausche konferiral z unijskimi uradniki v prizadevanju, da prepreči stavko, kar pa se mu ni posrečilo. Lausche je v zadnjem trenutku predložil unijskim uradnikom telegrafičen apel Roberta W. Pattersona, vojnega podtajnika, ki je apeliral na delavce, naj nadaljujejo z obratom tranzitnega sistema ter naj se zaneso na vladne agencije, ki bodo poravnale njihov spor glede mezd.
Poziv na stavko
Toda kljub temu, da je odvisna polovica ene četrtine milijona delavcev, ki so zaposleni « v vojni industriji, od mestne transportacije, so unijski uradniki pozvali svojih 3,700 članov na stavko.
Dočim je župan Lausche konferiral v mestni hiši, sn pričela kmalu po polnoči prihajati tja poročilk, da je ves promet obtičal, ker so se ustavili vsi poulični vozovi in vsi avtobus?.
Skoro celonočna konferenca
Župan Lausche je prišel s konference šele zgodaj davi ter izjavil, da nočejo unijski voditelji ničesar slišati, da bi preklicali stavko.
Župan je izjavil, da bo pri današnji konferenci še enkrat apeliral na unijske odbornike ter da bo stopil v telefonsko zvezo z Washingtonom.
Označba Mihajloviča za izdajalca, je izzvala jezo med argentinskimi Jugoslovani
Jugoslovanske organizacije trdijo, da ga je označila za izdajalca samo jugoslovanska manjšina.
(Poročilo v listu "New York Times").
BUENOS AIRES, Argentina, 26. aprila. — Včerajšnji odlok Slovanskega kongresa, ki se je sestal v Montevideo, Urugvaj, na katerem je bil proglašen Draža Mihajlovič za izdajalca svoje domovine, je izzval jezo med mnogimi jugoslovanskimi organizacijami v Argentini, ki so zavrnile te obdolžbe svojega velikega patriota.
Protest delegatov
Generalni ali splošni Jugoslovanski odbor, ki ima 36 sekcij po vsej Argentini, je izjavil, da ni poslal delegatov v Montevideo, kakor jih niso poslali tudi slični odbori v Čile, Boliviji, Peru, Braziliji, Paragvaju in Co-lombiji. Delegatje na kongresu v Montevideu so odšli iz dvorane, ko so zaznali, da se namerava predložiti predlog za obsodbo generala Mihajloviča.
Kot izjavlja Centralni jugoslovanski odbor, je bila zastopana na kongresu samo manjšina jugoslovanskih priseljencev.
Izjava predsednika Slovanskega kongresa MONTEVIDEO, Urugvaj, 26. aprila. — Thomas Davidov, predsednik Latinsko - ameriškega Slovanskega kongresa, je danes zanikal, da bi bil Kongres odobril resolucijo, ki proglaša generala Mihajloviča za izdajalca svoje domovine. Kongres je samo aplavdiral Davidov je izjavil, da je kongres samo aplavdiral predlogu jugoslovanske delegacije, ki je zahtevala od jugoslovanske vlade v Londonu, da se slednja odpove generalu Mihajloviču ter da ga kot orodje fašistov in nacistov odstavi od položaja vojnega ministra.
Opomba uredništva Te dni smo prinesli iz istega vira (New York Times) vest, da so na kongresu proglasili
Mihajloviča kot izdajalca. Danes objavljamo kot objektivni poročevalci drugo vest, ki prvotno deloma pobija. Nočemo namreč, da bi nam kdorkoli očital pristranost ter želimo, da slišijo naši ljudje obe plati zvona.
PADALCI TERORIZIRAJO NACISTE
Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 29. aprila. — Angleški padalci, ki so zadali Nemcem v Tunisiji prve udarce lanskega novembra in ki se povsod po svojem odskoku bore kot pešci, povzročajo še vedno strah in grozo med Nemci. ) Tekom petmesečnih bojev so izgubili padalci že veliko število svojih častnikov.
ZASTRUPLJENJE Z AR-MADNIMI ŽIVILI
WASHINGTON. — Vojni department naznanja, da je zbolelo 35 oseb, ki so použile nekaj jedil v restavraciji Pentagon poslopja, kjer je glavni stan armade. Njihovo obolenje ni resno in nevarno.
Dar pomožni akciji
Mr. Frank Rich, ki stanuje na 1258 East 61 cesti, je zelo zaveden, in napreden Slovenec, ki s srcem razumeva strašni položaj naših bratov in sester onstran morja v Sloveniji. Pred časom je že daroval iP(5,SS, a pred par dnevi je zopet daroval lokalnemu odboru št. 2 JPO.SS v Clevelandu vsoto $25.00, za-kar naj mu bo na tem mestu izrečena prav prisrčna zahvala v imenu vseh trpečih in žalostnih Slovencev v domovini. Mr. Fr. Rich vodi uspešno svojo delavnico na 1109 East 61 cesti pod imenom East Sixty-first St. Garage. — Naj bi imel dosti posnemalcev.
•3TRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
29. aprila, 1943.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tfy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ............... ......................................................$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________________ 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) __________________ ______________________________________________ 2.00
By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year »- (Za celo leto)_____________________________$7.50
Por Half Year — (Za pol leta)_________________________4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece)__________________________________________2.25
- i _
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države):
F<k One Year — (Za celo leto)___________j*__________$s.oo
Por Half Year — (Za pol 4eta) ...................................................................4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1873.
referat ministru dr. kreku
VII.
Neka osebnost, katere imena ne bomo navedli in ki je pobegnila koncem aprila 1942 iz Jugoslavije, je poslala iz Buenos Airesa dr. Mihi Kreku, podpredsedniku jugoslovanske vlade v Londonu, sledeči referat:
"Čim je propadla Jugoslavija, so pričeli komunisti intenzivneje kakor poprej s svojo podtalno akcijo. To jim je bilo tem laže, ker so predstavniki dosedanjih političnih strank zapustili teren ter so bili komunisti edini, ki so mogli zapopasti situacijo.
Obči kaos, metež, prihod sovražnika in depresijo" so komunisti znali izkoristiti ter povleči disorganizirane kmečke mase v partizanske vrste. Posebno aktivno so delovali v Srbiji, kjer so z zvonenjem cerkvenih zvonov klicali narod v partizanske vrste.
Partizani niso klonili duha. Njihova propaganda je bila kamuflirana s slovansk.o-rusofilskim' nacionalnim obeležjem. To je bilo par mesecev po zlomu. Tedaj sem bil v Beogradu. Komunikacije so bile silno otežkočene, a železniški most pri Ralji je bil tako poškodovan, da se je' moralo tam prestopati iz vagona v vagon.
V	Beogradu je NecJičeva vlada nabirala dobrovoljce. Drago Jovanovič je že organiziral policijo in žandarmeri-jo, Kosta Pečanac (znani četniški "vojvodja") pa je pričel zbirati četnike za borbo proti komunistom in nacionalnim borcem. Nekako konci avgusta je objavil Pečanac proglas "dragemu narodu," s katerim proglasom je pozval vse četnike in srbske patriote, da se zgrnejo okoli njega. Naravntr, da se je zelo malo ljudi odzvalo, in to zlasti žato, ker se je vsa stvar pričela na pobudo "Obnove" (Nedičevega lista) in četniškega glavnega stana, ki se nahaja poleg Gestapa na Terazijah, v poslopju ministrstva prosvete.
Nemci izpjva niso polagali posebne pažnje četniški in partizanski akciji, temveč so prepustili Nediču, Pave-liču ter madžarskim in bolgarskim okupacijskim silam, da one obračunajo z njimi, a Nemci sami so si v glavnem zagotovili mesta in večje kraje ter si zasigurali prehod na glavnih cestah. Baš tej okornosti se je bilo zahvaliti, da je bilo mogoče četnikom in partizanom organizirati se te^' se pripraviti za predstojepe borbe. Nemci so šele čez nekoliko mesecev ugotovili potrebo pacifiranja teh akcij, toda tedaj je bilo že prepozno.
V	teh prvih dneh organiziranja boibe proti sovražniku je stopil Draža Mihajlovič vidno v ospredje in naravno je, da je prišel na terenu v kontakt s partizani. Do spopada še ni prišlo, toda rivaliteta je bila že vse premočna, bi se moglo celo stvar mii nim potom urediti. Zapp-četi so bili razgovori, da se doseže nekak sporazum.
Komunisti so izprva ponudili Mihajloviču svoje sodelovanje ter mu predlagali, da prevzame on vodstvo čet ter organizacijo splošne borbe proti sovražniku. O formi in ureditvi bodoče Jugoslavije pa naj bi se razpravljalo po vojni, pri čemer bi ae imela spoštovati volja naroda. (Tu je značilno to, da navajamo v enem prejšnjih člankov, za katerega smo dobili infoimacije iz popolnoma drugih virov, natančno isto zahtevo partizanov: sedaj skupna borba proti sovražniku, po vojni pa naj ljudstvo odloči o svoji in Jugoslavije bodoči usodi. Uredništvo). Teren, na katerem so se udejstvovali, pa bi držali eni ko drugi še nadalje ter vi šili ondi svoje civilne uprave.
Do sporazuma pa zaradi pogostih spopadov ni prišlo in med njimi je nastal odprt boj, ki je znatno otežkočil pozicijo Mihajloviča.
Čim je vstopila Rusija v vojno, so dobili partizani pred vsemi drugimi ogromen prestiž. Na* narod, izmučen, zapuščen in sam sebi prepuščen, se je pričel instinktivno obračati proti Rusiji, ne proti režimu, temveč proti slovanski Rusiji, od katere pričakuje svoje odrešitve. Partizani so postali nosilci nove ideje, novega pokreta, čigar
nlll
NEWYORSKA PISMA
i I I I I !
Piše Frank Kerže lili
NAROD NAJ ODLOČA
Kako lepe besede. Zvene prijetno na ušesa, kakor sobotno potrkavanje h prazniku. Za vse probleme in vprašanja, ki nastajajo za nas tekom druge svetovne vojne, se kar lepo krijemo za mogočno doneče, demokratsko usmerjene fraze: narod naj odloča — ali: narod bo odločil.
Ce govorite z zastopniki, ali ministri jugoslovanske londonske vlade in jih izprašujete, kako bo s temi ali onimi problemi, ki čakajo povojno Jugoslavijo, se ti kar lepo umaknejo za fraze: narod naj odloči.
Pripoveduješ jim, da take Jugoslavije, kakor je bila, ne marajo ne Srbi, ne Hrvatje, ne Slovenci. Ali bi rte bilo pravilno, da vlada pripravi nekako podlago, načrt, katerega bi predložila narodom jugoslovanskim? Načrt, ki b; bil v resnici demokratičen in pravičen napram vsem?
Na proslavi ujedinjenja 'dne 6. decembra sem javno obsodil tako zadržanje jugoslovanske vlade in zahteval, da pride na dan z načrti in principi za bodočo Jugoslavijo. Rekel sem, da če jih ne pripravi in predloži vlada, bomo stopili mi, ameriški Jugoslovani na pozornico ;n preložili program in načrt, kakoršen se nam zdi najboljši in najpravičnejši za naše brate na oni strani oceana.
Toda moj glas je ostal tako glas vpijočega v puščavi, kakor ao glasovi vseh naših ljudi, ki žele dobro 3vojemu narodu. Jugoslovanska vlada molči, se zabava, vleče mogočne plače iz fondov, ki jih je zbralo jugoslovansko ljudstvo in—vlada.
Molči? Kako — brate — ali te čitaš vsak čas, kako je go-| voril ta ali oni minister na ra-|diu? Res, govorili so, ne enkrat I impak stokrat — govorili vsi 1 ;o enem kopitu, govorili o vsem nogočem, samo o tem ne, kaj | imajo pripravljenega za ljud-! ;tvo bodoče Jugoslavije. Vprašuješ, zakaj ne pridejo na (fan : barvo, pa se skrijejo za fraze : ljudstvo naj odloči — ka-ior bo hotel narod.
Pojdiva, prijatelj, v tiste ča-~e, ki niso tako daleč, kakor nislijo nekateri — čase,' ko bo pretresala svet vesela novica.: Zavezniki so zmagali — sile osi-iča so premagane in strte.
Prvo poglavje bo začeto s tem, da se meje Jugoslavije vpostaVijo, kakor so bile. Vse drugo ostane prihranjeno za mirovne konference. '
Vlada jugoslovanska je prignana od zaveznikov — kaj je bolj naravnega, kakor da ji bo-lo zavezniki pomagali, da porabi prvo priliko in se vrne, odkoder je prišla — v Beograd. Nc rečem, da taka vlada, kakor-■ina je danes. Vlade so kakor testo: če so v nevarnosti stoli n stolčki, so malo odneha tukaj :Ii tam. Recimo: nekaj reakcionarnih ministrov se vrže na njihova mesta se postavi ljudi, ki so — čc že ne jiemokratje in pristaši resnične svobode in pravice, pa vsaj nepoznani ali pa brez posebnega vpliva na zgoraj in na spodaj.
Taka vlada se torej vrne v Beograd in prevzela bo vso ded-ščino, ki jo tam čaka. Vlada bo začela s svojo funkcijo takoj in sicer na podlagi vseh tistih zakonov, ki so bili v nekdanji Jugoslaviji. Vlada bo lahko tudi' obljubila vsakemu, ki jo bo pri-
jemal, da pride vse na vrsto. Rekli ti bodo, da bo vse izpeljano, prenarejeno in dovršeno, kakor bo zahtevalo ljudstvo.
Toda ... za vse je treba časa prijatelj, časa.
Prvo, kar je potrebno, je, da se uredi dom—to se pravi: cela Jugoslavija. Na stotisoče Sr-' bov in Slovencev je po raznih koncentracijskih taboriščih. Jih bo treba pripeljati domov, kar se ne zgodi v enem tednu, enem mesecu ali enem letu. Treba jih bo iskati po vsej Evropi—del ljudi je zaposlenih kot sužnji po Hitlerjevih tovarnah, otroke so pobrali in vrgli, koder je- bilo kaj prostora zanje. To bo delo, < ki bo zahtevalo časa.
In ko se vrnejo, jim bo treba ugotoviti domačinske pravice. Velike bodo premembe na gospodarskem polju—predno se bo uredilo to vprašanje, bo trajalo nekaj let.
In brate moj — z domovi? Toliko je porušenega in podrtega zlasti po Srbiji in Sloveniji, da bo vzelo vrsto let, predno se bo popravilo.
Ljudstvo hoče jesti — treba bo semena, treba izboljšati in urediti izkoriščana polja, treba bo živine, kar vzame vse dosti časa.
In vlada bo rekla: vidite, najprej moramo popraviti in urediti domače zadeve, da bomo vedeli, pri čem smo. To je seveda notranja zadeva ene države in v teh zadevah ne bo mogoče nobenega posredovanja. Vsaka vlada ima pravico urediti svoj dom.
Koliko časa bo to trajalo, je težko reči, mislim pa, da vsaj deset let. Sedanja vojna je povzročila ne samo gospodarski propast vseh evropskih narodov ampak tudi propast celih ljudstev, da ne rfioremo niti soditi, koliko bo ostalo po končanem boju Srbov in Slovencev.
Zdaj vas pa vprašam kdaj, j kje in kako' bo odločalo Jugoslovansko ljudstvo? Kdo bo sploh vprašal ljudstvo, kaj hoče in kako hoče?
Če bo vlada slišala kak močan glas od znotraj ali zunaj, se I bo. lepo umaknila za fraze: vse ! pride na vrsto. In ko bo ureje-' no, razpišemo volitve, i Pritisnile bodo stranke, kan-
V
j didatje se bodo lasali za manda-j te, zakaj biti poslanec pomenja ; dobro plačo in malo dela. In vo-i litve v Jugoslaviji — ali je to bila kdaj volja in izraz ljudstva? Kdaj Je beograjski režim vprašal, kaj so ljudske želje. Ali • se ni vsa jugoslovanska politika — zunanja in notranja — formirala na dvoru s pomočjo . raznih generalov, ki jih je bilo , polno za vsakim vogalom. In ljudstvo je bilo reprezentirano : po finančnih špekulantih in bogatih trotih. Znana je resnica, da so bili v jugoslovanski vladi , sami bogati ljudje.
Ljudstvo bo odločalo — kako smešno. Ljudstvo bo moralo biti lepo tiho, zakaj nad njim bode policija, žandarmerija in vojaško sila, kar bode vse v rokah vlade in jie ljudstva. In navsezadnje: ljudska volja more odločevati samo tam,\koder je doma resnična demokracija. Jn pogoj za to je absolutna svoboda govora in pisave, katere ni biJo nikdar V Jugoslaviji. Konfiskacija po listih in' zamazane, nečitljive vrste od strani cenzorjev — to je bilo vse.
Čudno pa je, da na take fraze sedajo tudi naši jugoslpvanski američani, celo taki, od katerih bi človek pričakoval nekaj več jasnosti in odločnosti,
Vprašam vate: kdo pa je ljudstvo? Ali oni v stari domovini, ki ne morejo, ki ne smejo? Ali
glavni cilj je osvobojen je! Rešitev pa je edino v Rusiji, ? iicsilci te odrešitve so partizani! Uspehi Rusije, posta-i jajo uspehi — partizanov!
ISKANJE ZAKLADA
(Nadaljevanje in konec.)
Gillan je .hotel spregovoriti, pa mu je glas zamrl v grlu. Le
Kdo naj ga prime in tvega, da;pot in izginii.
hrumel ko tramvaj, bi ga kopači ta trenutek ne slišali. Roger% je skočil preko nizke ograde na
ziv zgori."	^	| oni trije so še dolgo kar na-,
(j<± mu je sms zamri v gnu. ^ i Jaz ^ bom' se Je Ponudl1 prej delali. Končno je Pat Hig" pokimal je. železni drog v de-	J« p bom prijel. Daj. ing ehalj da zajame sapo
snici in pokonci je pokleknilsteklenko! Hudič bo prijeti ;in ^ ozrl tja> kjer je bil klečal
kraj Rogersa. Brata Higgins ga'_	_ Rogers. Zdrznil se je in skrlV
sta odprtih ust čepela na petah s kladivi v rokah. Slišati je bilo le neredno pomešano dihanje, iz
"Na, na pij!" je odvrnil Gillan in mu podal steklenko. Rogers si je privoščil dolg
okre-
katerega je bilo dobro spoznati požirek. Mlasknil je in se oddih vsakterega. Gillanova senca dahnil., Potlej je še enkrat srk-je padala preko skale in brada nil. Gillanu, ki je razburjen mu je -molela preko kratke sen- strmel v mačka, ni bilo mar Ro
ce železnega droga.
"Pijmo še, preden začnemo,'
gersa. Ta ga je ošinil s pogle- Higgins na glas zaklel in s
sunil Gillana. Gillan se je
nil in pogledal, kamor je
Higgins. Rogers je bil iz?in1'
Vsi hkrati so spustili orodje.
postavali naokoli in se zacuae
ni in molče ozirali. Celo minut0
pat
so bili tiho. Naposled je x
itfe®"
dom in naglo znova nesel ste- roke v pesti, je končno zašepetal Rogers. , Alenko k ustom. Hlastno je še Gillan je no tihem izvlekel: ™al° in zataknil zamašek-
steklenko in jo odmašil. Ko je ^rata Hl^ms sta ravnokar pri--a^našek buknil iz vratu, sta se sla nazaJ ~ P° P^tih in izteg-brata Higgins močno zdrznila.!njemh rok- kakor da hodita P° Pili so vsi. Gillan je slekel dež-!naPetl vrvi" Gillan Jima Je zažu" ni plašč in zavil vanj steklenko. gal m Bog ve zakaJ načemeril
"V imenu božjem," je dejal, "začnimo. Ali naj skalo razbijemo ali obrnemo?"
"Obrnite jo obrnite," je svetoval Rogers. "Vi trije jo obrnite. Jaz bom pri miru in bom držal nož s črnim ročajem."
Rogers je vstal in odprl nož. V desnici ga je stegnil predse in velel: "Zdaj jo obrnite!" Oni trije so se nerodno drpgali, ko
"Kaj pa je, ti tepec?" je P' no vzkliknil Gillan.	„
'Moje tete Marije maček je;
je vrisnil Higgins. "Janez
Gil-
lan, oni te je imel za norca. Mačka poznam po rumeni Pe»i
so grabili za skalo in jo z vso -	- »
močjo dvigali. Skala je podrkni- klil^e- Pat Higgins, ki je pre
i	.	____! n cnniVi	r*v»/-»w/~kl ,>0« -I -C „
obraz.	P°d Plečem" °> Pri vse>V 'L,
, . . j , v v . in začel je kleti, da je bilo »'„ V desnici odprt noz s črnim j kQ	stareg* £
ročajem se je Rogers zravnal.j mačka	bral. Tak
V en mah si je potegnil čepu* rumena b tina od opeki* z glave m jo vrgel na tla Gillan!^ tu ^ ^ gQ ge za3trI»el. in oba brata so s pritajeno -sa-po opazovali vsako kretnjo. Rogers je pridvignil mačkov rep. Dvignil je mačka, ki je bil trd
sti
in sploščen kot cvrtnjak. Maček
vanjo.
Gillan je dvignil	^
pest nad glavo in zajecljal jeze ni mogel do besede.
"Mačka je pred tremi
je imel pod levim plečem za ši-1	, - 1 , . , , ,
ling veliko brazgotino od ope- zmanJkal°- da bl kd„°*
dneV
kaj se mu je zgodilo. Tak "fvxj« utiran. y->i\a.icL jc yuuirviii-j	■ " * £"ers pa ip lihil' 7fiDreti °
la in se prekopicnila. Vsi so po- Plenih oči srepel vanj, je videl * * J®, UD11" dp
............c	„„	UcU1 Zd tO.
gledali v ležišče.
Tu je bil stegnjen poginul maček odprtih rumenih oči.
Brata Higgins sta vrisnila. Stekla sta po skalah na pot, da so jima spodrsevali' težki čevlji in živina, ki je tam naokoli, se je splašila. Gillan ni zakričal, le odskočil je in se z eno L roko prijel za grlo, z drugo pa zagrabil za prsi nad želodčno
brazgotino in se malce zdrznil.
Spreletel ga je strah in ozrl se , .
• ..	_____	■ v ,	i ki
"žapreti!" je vrisnil
Gilla*
je v Gillana. Rogers je šel pq prstih pet korakov v stram inN varno položil mačka na tla^o-tem si je obrisal čelo s hrbtom roke in kot ves izčrpan prišel nazaj h Gillanu.
"Pogumen človek si, Barney," je spoštljivo šepnil Gillan. "Daj mi . . . da\bom pil," je
jamico. Prav tam mu je na vrJ*amTljal f^S' loP^n na ko" „io/,i	___, , lena in si otrl celo.
vici visel škaplir. Mrmraje je
pomolil. Rogers je stal zadaj m V Btekle»ko J° v temi ni bilo mogoče videti iz-! SlL Nat° f » °kreni J,Glllanu raza na njegovem licu. Niti * P°V	*daJ lahko bre;?
nil ni. Nannslfirl ^ anr*«™™* skrbl zacnete koPatl- Toda bo"
nil ni. Naposled je spregovoril Gillan.
"Tisto tamle pe črn maček," je zasigal. "Ali ga vidiš?"
"Vidim," je tiho odvrnil Rogers. "Za gotovo je pravi. Leži, j kakor je ležal 'in čuval zaklad v mojih sanjah."
dite oprezni. Če zapazite kakš no kost ali pero, se ga' nikarte dotakniti. Tedaj pokličite mene, da bom z nožerfi odstranil čar. Sedel bom tu in pazil na vas, ker se je bati, da se maček
se mu je hipoma po
.vrnil dar
govora in se obrnil k Hnge11^ "Ali bi rad, da po vsej zvedo zame ? če vama je do ® ljenja, ne črhnita o vsem * niti besede! Da me ne dasta dem v zobe, ker me je ta , marni potepuški izrodek 1 tako za norca! Joj meni, k® naj le preživim to sramoto.
In vso pot do doma je vil ke in joka/ na glas. ^

AMERIŠKI RADIO O B0' JIH V JUGOSLAVIJI
ko< A"
Znani ameriški radio tator — pri National \ casting Company — Don ^ dard, je v svoji oddaji, p°sy g ni ameriški javnosti, P01'0 j spremeni v hudiča in vas žive; bojih, v Jugoslaviji :
......~ o^vm uuui;!ežge: le dok^r: Sledam vanJvz; new york, 23. aprila (fj
dod?" je ves v strahu vprašal f^V ^^ ^^ m°C1' ~ V jutranji emisiji, ob Gillan. "Bog nas varuj hudega!' ^?vlzaJte se in za™*e k°P*- "
1
"Prav!" je kriknil in vstal
nismo mi ljudstvo, ki nimamo Gillan ves iz sebe.
le samo pravico, ampak dolž- "Stopite, fantje," je siknil. ^nasnjm vesten -nost, skrbeti za tako podlago "Upognite hrbte in lotite se de- IT ™ l P°datkl ° S/ž
je poročal radio komenj-® Goddard naslednje o boj'11 Jugoslaviji:
,t C
v današnjih vesteh seb"jevi-
nost, skrbeti za tako podlago "Upognite hrbte in lotite se de- uh ^h Tso kakor -nasi nekdanji domovini, katera '.a! Jaz bom z drogom rahljal1 ninz10 „'	' .11(fnSloV*n'
edina more zasieurati ravn kamrip "	,	lT'je "omagane	^
edina more zasigurati zdravo, kamne.
pravično in,varno bodočnost? ___ _ __________ re	^^
Smo sicer ameriški državlja- to skalo so bili kamni majhni in; vodi^v	Tn° vnTtT ie dloS® °K
i ampak to nas ne more mntil-i omaiani. nnrl kampnišpmv, r..> . J	a ^°JSKa J
[ J , , , , yy 1 ske armade ... možje, ki se n
Kaksmh sest eol pod plošča-1 re pod vodstvom partiza< I
111 ampak to nas ne more motiti, omajani, pod kameniščem pa čpn.„ j., V. Jin 0kloP: da bi ne izvajaj svojih pravic tanki skladi s črno glino vmes.' Vjnv ' napram tistim, ki so naši bratje Vsi so hropli in se potili, ko so ia ' ' ' S6 in ki so danesvbrez vsake moči. v troje odnašali rahle kamne/ ' nanoe ^ • • trai pa Naše rojstvo, jezik, tradicija in Potlej je Gillan začel spodkopa- LnSr v Zg- ,J ZJ Berna. * duša nam narekuje,, da govori-: vati sklade z drogom, brata	T ^n^iu-osK
mo, jasno in odkrito: tako ho- Higgins pa sta z rokami izgre- L? ! . V° J S te^ oemo.	I bala narahljane kamne in zdaj	V ^
pa zdaj katereea raztreščila s
pinmnsKem terenu v^ v-
Nabiramo denar. Tistih par pa zdaj katerega raztreščila s dZBw?	nrav« P1'3
i1.6 b0 nik0gar IRogfS. ,je5 odprto cato vožo prot/četam ^
Druga poročila iz BudLi,iH
beraških
rešilo. Sklepamo frazaste reso-	steklenico v rokah klečal na e-lucije, ki ne pomen jajo nič, ker nem kolenu in sem in tja vpra-so brez podlage, brez načrtov šal: "Ali je že kaj sledu za lon-
in brez vsakih jasnosti. Vdarja-	cem?" In vsak pot, ko je Gillan, N ■ .... mo na strune skupne sloge, ki i odgovoril, da nič, je Rogers me- m.Wovejse ltalij.
bo jutri tam, koder je bila vče-	nil: "Krepkeje poprimite," in znan^ razodeva velik« '
j-ni	1 loknilv 17 el-oHonlro
1 tizanskih operacij, vi»» dj>, veljstvo Ducejevo poroča, ^
'raj.
Zdaj jc ura, da se govori, jas 110, odkrito in odločno. Če za mudimo to, bomo
šte trde, da so boji v jj«. Srbiji resnične vojne °Pel ^i• Najnovejše italijans^0 r.
" obseg
d» ^
Gillan je kopal ko nor Oči ie|VC -!slV0 ducejevo p«-— v0ja
imel pohlepno zapičene v jama1 ^^ °d,. Tešili na-lže se je zdelo, da zagreba^ «ke1 ,	P°g,mI°'.	v
pram sebi in svojemu narodu v v zlate cekine in jih grabi no' pa dru&ace izg, nli pa1
___1 no i i h f inrrr.uln^rdnBKlU"
1 zani.
stari domovini. Pa se bo nada- prgiščih.
ljevala tista pesem, ko po prvi! Tedaj je Rogers podržal ste-
svetovni vojni: Beograd bo Wenkq v mesečino. Bila je na!	---T". »rA^
brenkal s svojim režimom, ljud- j p°1 prazna. Naglo se je ozrl in ZELENJAVA OKOM stvo bo pa plesalo v senci bajo-, zarezal, da je pokazal vse zobe. | LEONOVEGA
netov, pravice la"čen in žejen bo Postavil se je na noge. Šel tri'

------., „ .	.ov,i.n in 'VJC11 U\J	--------—	J<- * " ""fie. OC1 LI i	__
komunist. Zakaj vedite: Beo-	korake zadenski proti poti. Na-	Prostor okoli Hotela a
grad se ne bo premenil. Danes	to se je ustavil in kaklical: ~	valides v Parizu, kjer S® p-
sedi izmed desetih sedem srb-	"Kopljite, kopljite! Nekaj rni	ja Napoleonov grob, b0 KaK°r
skih stebiov za ministre, Hr- pravi, da je samo še za čevel j	cisti zasadili z zelenjav°'
vatje imajo dva, Slovenci ene-	do zaklada. Kopljite, kopljite ko	naznanja radio v Vicjtf-'11' pv'1
ga. pa še tega je pol v Rimu	peklenščki!'" Tedaj se je obrnil	Zemljo bodo *0$
pol pa — hm; v Rusiji gotove	in neslišno po prstih stekel ko	nekega pariškega ko».ic>11
ne.	srna proti poti. Pa če bi tudi I polka.
29' aprila, 1943.
ENAKOPRAVNOST
»STRAN 3.
SLOVENKE AMERIKE
*	PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA
Ustanovljene dne k- februarja, 193Jf.	Inkorporirana dne 27. junija, 1938.
GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO
žena, izkoristi Vridoblj eno lobodo pravil-no in korakaj 2 duhom časa naprej!
GLAVNI ODBOR PROGRESIVNIH SLOVENK New Supreme Board Members of Prog. Slovenke 1942—1945
PREDSEDNICA: Paula Kline PODPREDSEDNICA: Agnes Zalokar TAJNICA: Josie Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave. BLAGAJNIČARKA: Cecelia Subelj ZAPISNIKARICA: Danica Hrvatin NADZORNICE: Mary Zakrajsek, Augusta
Franceskin, Vera Candon. PROSVETNI ODBOR: Nezika Kalan, Frances Gorshe, Marion Candon. UREDNICA: Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, 0.
96$$X363636X3t36XX363tt
POZIV NAŠE GL. PREDSEDNICE
Pridite na konferenco 30. maja!
^Cenjene članice: Mesec maj
bliža, zato je moj namen, da
as opozorim na našo letno kon-
erenco, ki se vrši 30. maja ■\0lo-
članice krožka št. 7 zopet odzvale kampanji Ameriškega Rdečega križa in priredijo s sodelovanjem direktorija Slovenskega delavskega doma veselico s plesom, v nedeljo dne 9. maja in to v zgornji dvorani.
Priporočam collinwoodski naselbini, da se odzove temu vabilu in jim s tem da priznanje za njih agilnost.	<
Res, so po številu še majhne, ampak pri delu so velike. Žele-
ženskem narodnem domu na I Clair Ave..
»orovanje se pri£ne 0b 3. uri ^Poldne. Moja in celega glavna odbora želja je, da se čla-, e v polnem številu vdeležijo Lga tetnega sestanka ter da
KrOŽln
^ w poročajo o delovanju. av dnevnem redu bo več zelo Ijj, " reČi, o katerih se bo u- la bi, da bi jih ostali ktožki vze !Jal°-	li za vzgled in jih posnemali.
^ anice, ni dovolj, da čakate! Svojo zavednost napram zemlji, Poročila pri kfožkovih sejah, j kjer je tekla zibel njih starišev, eono in važno je, da ste sa- \ so pokazale članice istega krož-°sebno navzoče, da izrazite ka, namreč št. 7 na seji meseca vah mnenJa Pri raznih zade- marca, ko so ustanovile podruž-da na splošno sodeluje- nice za Slovensko-Ameriški na-Pri delu v prid organizacije.1 rodni svet. Pomagale bodo tudi ^ati*'	vsem članicam j tej akciji.
Da °> da smo preložile "Bazar" j Ko to pišem, je vreme bolj sicer	v Euclid, Ohio in podobno božičnim nego veliko-
12 baznih razlogov. Vem, nočnim praznikom. Upajmo, da e vse zelo zaposlene pri se v kratkem vreme ustanovi in
čiščenju, z de- nam bo mogoče lotiti se dela na U v "Victory Gardens", ne- vrtovih nakar bomo posvetile v tovarni, itd., vendar naše moči pripravam za naš vem	kazar. Vesele velikonočne praz-
Člsv,- ®azarja" vsaka zavedna nike (zakasnelo) želim vsem s,rJ(|., utrgala ma'j časa in članicam in njih tsružinam ter ^tr °KVala Za to našo skupno in vam kličem: Na svidenje na ^ I10 stvar. Namen krožkov konferenci! ^dk^	darujemo vse do-	Paula Kline
Qr® v dobrodelne namene. Gl. predsednica "Progresivnih »C^ti želim še to, da so se
ter za razne kulturne ustanove., Ravno tekoči mesec, namreč 4. april se je imela vršiti velika skupna prireditev ali bazar vseh elevelandskih krožkov, pa se žal ni mogla izvesti vsled nekake pomote pri najetju dvorane.
Seveda "fee bo naš bazar vseeno vršil enkrat v mesecu juliju v S. D. Domu v Euclid, Ohio in zato prosimo cenjene Slovepce in Slovenke, da nas takrat 6bi-ščete. Ves čisti prebitek bo šel v dobre namene, kot za Rdeči križ, itd. Ker letos ne bomo mogli toliko ven na deželo, bo ta naš vrtni semenj v Euclidu gotovo vsem prav dobrodošel.
Pozdrav vsem!
Frances Wolf, tajnica, krožka št. 1.
Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja!
spanja "Progresivnih Slovenk"
Na .--
Wa 2ac*nji seji glavnega od-
se
\< ^črtale da bomo napele
- Je sklenilo, da se prič-:
Uganja za pridobitev no-i ni° me zene smo

ftaše
tooi
sile zaT pridobitev no-

'C1> oziroma članic.
\ . naj doseže sleherno »e pQln dekle, kajti zgodovina
Hij j Večje p°trebe kot
1,0 in* j Se Postavimo v skupi-1 proti krvoločni*'
V6(j'	i
^ govorimo: "Prav rada * y ^Ua, toda čas ne dopu-ern> da je družinska ma-sebi° °^ložena z delom, toda \ £0clini, da si lahko vzlic \ ,°'u> odtrga uro časa za \ ' je v dobrobit človeš-

UV
s
,'6^rna beseda "Progresivne
'"i ihJt>1ganizacije. Me podpira 1 del
^vstvo v obče.
vam pove delovanje
iUje ^ 'uJemo za vse, kar o-2budi se slovenska ma-
'OVo	veiion«, iiia-
Jfe ^sko dekle! Ne,skrivaj' ! Al.m°znost! Zdaj jo rabi-"ijjj J* greh, ko toliko spo
^ ^eiona P°^va 8 svojo do-»
t
MO,go in široko razširi-
>bi ' katera bi nam kori-
ha ^m svetovala, da bi še a doh
,. ^ganizacijo? t PoS srce- ki Sa ne bi Sa"
~ Otj^ nad našim ubogim .^k.. v domovini? Sama
VCe? ,in mi je-Zadan
!> ' ki sl"caju mojega o-
W	- "
že dve leti v koncen-
jjj zaporu in to je
^ starosti 71 let.
Je l( !n še hujših sluča-\ l'°j in nepopisnih. 111 kličem, pristopite v
Slovenk Amerike."
Krožki poročajo...
Krožek št. 1 lepo napreduje
Cenjena urednica: Sporočati vam želim, da pri našem krožku prav lepo napredujemo. Z veselico 21. marca smo imele prav lep uspeh, na naši zadnji seji 6. aprila pa smo sprejele v našo sredo zopet dve novi članici in sicer Antonijo Gosnach in Mary Prebevsek.
Naša želja je, da bi pristopile na prihodnji seji še v večjem številu, kajti zelo , veliko je še žepa in deklet, naprednega mišljenja v okolici Slovenskega delavskega domna, ki še niso v tej naši organizaciji.
In zakaj bi se nam ne pridružile?
Mišljenje naših članic je, da če ste še tako dobrega naprednega prepričanja, je to brez pomena, ako ne pripadate k organizaciji našega naprednega žen-stva. Posamezen človek je ničla, organiziran je močan.
Me. smo za skupnost in jaz mislim, da niso bile naše organizacije še nikoli v naši zgodovini tako potrebne, kot ravno danes, Ro se gre za, združitev vseh Slovanov. In še to: koliko koristnega smo že me podprle z našimi denarnimi prispevki za Ameriški rdeči križ, za Rusijo, za naše rodne brate in sestre
našo organizacijo! Postavimo se v bran roka v roki.
Kampanja je v teku do zadnjega julija in vsaka nova članica plača en dolar za pet mesecev, torej je en mesec prosta članarinp,
Danica Hrvatin/ gl. zapisnikarica.
St. clairski krožek št. 2
Predzadnjo sredo smo imele našo redno mesečno sejo in bilo je prvič, da je bila odsotna naša predsednica, Cecilija Subelj in je vodila sejo podpredsednica Danica Hrvatin.
Naša plesna veselica je bila precej uspešna in ob tej priliki se želimo zahvaliti vsem članicam, ki so pomagale bodisi v kuhinji, točilnici, pri prodaji vstopnic ali okrepčilnih listkov, onim, ki so sprejemale in pazile pri vratih, onim, ki so se vdele-žili veselice in predvsem "daro-valkam kave, sladkorja in rae-senine.
Na prihodnjo sejo bosta prinesli naši članici Gusti Fran-češkin in Frances Gorshe razno blago zai naš bazar ter ga oddale članicam, ki so pripravljene delati. Imele bomo tudi predavatelja in sicer, ako le mogoče, zdravnika.
Dne 30. maja, kar pade na nedeljo, pa se bo vršila naša letna konferenca. Upam, da se boste vdeležile iste vse članice, in moja prošnja je, da imate do tedaj poravnano vašo članarino, ker drugače ne boste imele pravice do glasovanja na konferenci.
Poročala bi lahko še mnogo o našem delovanju, toda ura je ! poznp, v noč in moram odložiti I pero.
Mary Zakrajšek,
. tajnica.
Gibanje krožka št. 3 v Euclidu
Naša aprilska seja je bila zelo dobro obiskana. Članice so bile vesele, ko je tajnica poro-1 čala o preostanku od naše igre ; "Vrnitev". Sklenile smo kupiti ' zopet en vojni bond v vsoti 1 $18.75, nadalje smo darovale ! $Iu.0U za Jugoslovansko pomožno akcijo ter $5.00 za Rdeči križ.
> Ravno, ko je predsednica poročala, da se bo vršil skupni semenj krožkov v Euclidu, smo bile obveščene po telefonu, naj naš krožek najame vrt Društvenega doma za nedeljo 18. julija, za imenovani semenj ali bazar. Umevno je, da so bile naše članice tega vesele, ker se-menji so lepši na prostem, nego znotraj in Društveni vrt je za enake prilike zelo pripraven, ker nam bodo obenem v slučaju dežja na razpolago dvorane.
Apeliram torej na druga druš-
\
tva, da ne prirejajo sličnih priredb na ta datum.
Me bomo skušale po naših najboljših močeh, da napravimo sliko pravega starokrajskega semnja. Manjkalo ne bo ne čebule, ne česna in še posebno ne, če nas zopet obišče Frank Česen. Predlanskim nam je okin-čal z njim celo drevo. Če kdo misli, da se ljudje branijo česna, naj vam povem, da takrat se ga niso! Ostalo ni niti enega samega stroka ali zrna! Mogoče je bil magnetičen, ker ga je Frank obesil!
Na zadnji prireditvi sem se sešla s prijateljicami, katerih nisem že dolgo videla. Začudila sem se, da so prišle, ker so precej oddaljene, pa me prekine e-na izmed njih: "Veš, ko sem prečitala imena igralcev, sem rekla sosedi: 'Pojdimo k "Progresivnim" v Euclid!' In smo šle!" — Le škoda, da ni bilo časa pogovoriti se še kaj1 več, toda obljubile so, da se še oglasijo, kadar bomo kaj priredile. Hvala , Lena!
Ker se j<Ž predsednica že zahvalila za udeležbo pri igri, naj jaz dodam še lepo zahvalo naši urednici ge. Ivanusch, ker je tudi veliko pripomogla in uredila naša vabila na "Progresivni strani". Da čitajo to stran tudi moški vem vsled tega, ker mi je povedala ena izmed članic, da njen mož vselej prečita "Progresivno stran"'preje, kot ona in da ji sploh ne da lista v roke, dokler ni gotov.
Apeliram na vas, Slovenke, da se nam pridružite ter postanete članice "Progresivnih Slovenk", kjer vas bomo radevolje sprejele v našo sredo. Naša prihodnja seja se bo vršila 5. maja v Društvenem domu na Re-cher Ave. Pridite ker ste vse dobrodošle!
Vas prav prijazno pozdravljam!
Gusti Zupančič
Pismo iz Green-wooda, Wise.
17. aprila, 1943. — Spomlad je tu. Kako prijetno je poslušati ptičke, ki kličejo svoje družice in divje gosi, katere se vračajo z velikim vriščem na sever, kot, da hočejo povedati celemu svetu, da se bližajo gorki dnevi.
Srce mi še vedno krvavi vsled izgube sina, ali- vendar se duša razveseli lepega jutra na svežem zraku. Še celo živina v hlevu muka in stopica nervozno, ko čuti, da je lepo vreme. A danes je zopet malo sneg zapadel, pa je vse mirno v hlevu in krave se počutijo zelo ugodno v suhem prostoru.
Da, spomlad je tu in zopet bo treba delati na vrtu, sejati korenje in drugo zelenjavo.
Ker sem ravno pri korenju, vam hočem povedati, kako se najbolje obdrži za zimo, ker letos, mislim, da bo marsikatera gospodinja sadila in konservi-rala zelenjavo. — Jaz sem vze-petgalonsko posodo od barve s pokrovom, v katero sem zložila korenje, kateremu sem odrezala perje, pustivši le za en prst peres, da ne ovene in se ne posuši. Ko je bila posoda polna sem jo trdo zaprla s pokrovom in korenje je ostalo do danes ravno tako sveže, kot sem ga dala v posodo v jeseni. Isto se lahko napravi z zeljnati-mi glavami.
V mojem zadnjem pismu sem omenila, da smo imeli trinajst mladih prašičkov ali žali bože čez dva dni pa je pracisa enega polegla tako, da jih je ostalo samo dvanajst. No, pa je ravno prav, ker naša svinja i-ma samo dvanajst "pipic". Tako mi je prihranila delo, da se mi ni bilo treba baviti s krmljenjem na steklenico. Ali teh dvanajst je že tako velikih, da imam kaj v roki držati, ako se mi posreči, da katerega uja-mem.
Tu naokoli imajo kmetje zelo slabo srečo s prašiči ,to leto. A-ko jih svinja ne poleže jih pa požre. Človek, ki nam je zaklal prašiča, mi ie pravil, da je i-mela njih svinja devet mladih, pa je vse raztrgala; enega je rešil, pa ko je mislil, da jo je že minila togota in ji ga je vrnil, je takoj hlastnila po njem in ga raztrgala.
Kaj je vzrok temu živalskemu početju, si ne morejo razlagati.
Zadnjo nedeljo ie bilo zelo lepo vreme, pa smo se napravili k obisku. Šla sem takorekoč po fi-žolovo seme k gospodu Seliškar-ju v Willardu. Imajo zelo lep dom. Najbolj se mi je dopadio, ko sem prišla v hišo in so me sprej.eli s smehom, kot da smo že dolgoletni prijatelji. Človek se kar domačega počuti. Seliš-karjevi so že stari naseljenci v teh krajih. Pravili so nam, kako je bilo težko, ko so prišli tu Psi so zopet nadležni. Ako j g°ri> otroci majhni in vse zara-hočeš ostati prijatelj s sosedi, ščeno z dreves; in grmičevjem
Sončni kotiček...
(Prispeva G. Zupančičeva)
Ker je sezona regrada tu, vam želim povedati, kako lahko ohranite istega več dni svežega in mehkega. Ko ga nabe-rete, ga osnažite kake morebitne trave in listja, ne odrežite pa listov od korenine; pustit^, da se drži skupaj. Operite ga lepo v loncu ali skledi ter pustite, da se voda odcedi. Med tem položite nekaj papirja na tla v kleti, kjer hranite konzerve. Na ta papir položite regrad in ga pokrijte z navadnim škafom za pranje. Ako se tekom enega ali dveh dni preveč osuši, ga ne-kolikq poškropite in podveznite nanj zopet škaf, kot preje. Tak regrad izgleda, kakor da raste, ker se dvigne proti škafu. Pois-kusite!
ne puščaj, tekom pomladi in poletja, psa letati okrog, da dela škodo. Mogoče niste še opazili, da namreč domač pes ne bo delal škode na domačem vrtu, temveč gre vedno drugam, kot bi žival vedela da ne sme škodovati svojemu gospodarju, ni ji pa jasno, da tudi §osed ne more trpeti škode ter povzroči mnogo nepotrebnih prepirov med kov in patom semena.
Ali veste, da se tulipani lahko sejejo? Jaz pustim vsako leto en lep tulipanov cvet dozore-ti. Ko je seme zrelo, istega posejani po gredi in tako se mi množijo tulipani potom čebul-kov in potom seemna.
trdo delati. Njen dom je zelo lep in prijeten. Kamor se človek ozre, povsod vidi ročna dela. — Zavesa, napravljena iz samih malih medaljonov, menda jih je samo v enem kosu na stotine. Dosti časa je vzelo za kvačkanje! Jaz bi se ne podstopila tako ogromnega dela. Čutili smo se, da smo nkšli prijatelje v Se-jiškarjevi družini.
Ustavili smo se tudi pri go-spej Jarc, ki je vdova že zadnjih osem\ let ter s pomočjo mladeniča Stankota, katerega je vzela za svojega sina, ko so mu umrli starši, vodi svojo kmetijo v najlepšem redu. Lepo je za pogledati njen hlev, poln lepo rejene živine, posebno lepi so telički. Gospa Jarc se samo nasmehne, ako kdo o-meni trdo in mučno delo, ker tega je bilo polno v njenem življenju. A to težko življenje je ni napravilo samosvoje in trdosrč-ne, nego baš nasprotno — omililo ji je srce do svojega bližnjega. Kadar se oglasim pri njej, nosim vedno polne roke domov. Ako ji pa oporekam, pravi: "Saj vem, kako'je hudo, ko pride človek na deželo in nima nič pripravljenega. Tudi jaz sem skusila vse grenkosti prva leta." In • jaz sem, kakor ponavadi, polna vprašanj rad' vrta ali radi živine in ona ali Stanko mi dasta vedno dob^r nasvet in poduk.
Obiskati smo hoteli tudi gospoda Arclla, pa ga ni bilo doma. Začudila sem se snagi in čistosti, ki vlada na njegovem prostoru. Zdelo se mi je, da mora ta človek vsak dan pomesti po vsej kmetiji. Ostal je sam z malimi otroci, ko mu je umrla soproga pred desetimi leti in zavedal se je, da mora biti sedaj otrokom oče in mati in jim pripraviti dom. Res ima dom, da ga je veselje pogledati in hlev poln lepe živine. Svoje delo in dolžnost izvršuje res izvrstno.
Ko sem stala ob izhodu so se mi porajale misli, da moram tudi' jaz izvrševati svojo dolžnost, akoravno je srce polno tuge ^n žalosti. Kakor on, se mor^m tudi jaz zavedati, da moramo iti z življenjem naprej, dokler ne pride čas odhoda tudi za nas.
Tu je veliko pomanjkanje delavnih moči. Več kmetij mora iti na javno dražbo, ker ne morejo dobiti delavcev. Ako pa je kdo tako srečen, da dobi koga, mora plačati najmanj $50.00 mesečno in hrano in stanovanje. Res je zaslužek majhen v primeri z zaslužkom po mestih ali tu za kmeta je pa skoraj ves prebitek od tistega, kar dobi za mleko na mesec. Pa si ne more pomagati, sam vrte more vsega zdelavati, ako dobi pomoč mora plačati, ako pa ne, je prisi-
Mrs. Seliškar je dejala: "Veste, težko je bilo, pa sem položila ta malega v zaboj in ga nesla tja, kjei' je moj mož sekal in čistil gozdovje za polja pa sem mu pomagala nositi skupaj na kopice, da smo potem sežgali, kar je bilo drobnega, debelo pa smo porabili za kurjavo. Najbolj me je pa jezilo, ko so druge ženske tarnale in jokale — kaj bo, kaj bo! — tako, da ubogi možje niso vedeli, kaj hočejo storiti, ali naj ostanejo tu ali se vrnejo pdkoder so prišli. Žena naj bo družica možu in naj mu daje korajžo in podporo mesto, da samo stoji in joka, kaj bo, kaj bo!
Delali smo in ne mučili ali danes pa imamo svoj dom in vse-Nekateri ne vedo, da raste ga, kar si poželimo." — Kar živa ali pekoča kopriva tudi tu lahko mi je bilo , pri srcu, ko
ljen prenehati s kmetovanjem in napraviti javno dražbo. Vendar se vsak boji iti v mesto. — "Tu," pravi "imam vsaj vsega dovolj za jesti, v mestu pa ne vem, kako bo."
Razmere se zelo težke za nekatere. Pri nas upamo, da bomo zdelali. Ako bo pa slučajno trda predla, bom pa napravila zabavo za "Progresivne Slovenke" krožek št. 1 ob času, ko bo treba spravljati mrvo.
Mislim, da se še marsikatera članica spominja, kako prijetno je tisti čas.
Ker je to moj zadnji dopis do druge zime, vam želim vesele velikonočne praznike (zakasnelo) in če ima katera članica malo časa, naj mi pošlje par vrstic, da bom vedela, da so bila moja pisma čitana.
Anna Prime, R. 2, Greenwood, Wis.
Kupujte vojne bonde in vojno-varče-"alne znamke, da bo čimprej poražene isišče in vse, kar ono predstavlja!
CmCLES REPORT Circle No. 7 Is Here Again!
We, "The Progressive Slovene Women of America" circle No. 7 are proud of our club. We are especially proud of our accomplishments for the American Red Cross since this war began.
In our estimation this organization is one of the greatest in the world. No one can do more than they have done and are doing for our boys overseas.
The club members have given their blood and are now going for their second turn. And if the readers will grope in the back of their minds, they will recall, that we gave a Red Cross Dance last year. With the help of the great crowd, that assembled and the hard work of the members and others it turned out very successfully.
This year, on May 9th, we are again holding a Red Cross Benefit Dance. This year, more than ever, the Red Cross needs your help; so keep posted to this paper for more detailed news!
The Club Reporter Esther Zupane.
Look for the Editorial and Roster of officers of the Progressive Slovene Women of America in tomorrow's issue of the Enakopravnost.
Uredniški članek in imenik Progresivnih Slovenk bo priobčen jutri.
v Ameriki. Jaz jo imam že,veliko let na našem vrtu in seveda največ za zdravila in pa kot za nekak spomin, ker smo se o-troci v starem kraju radi tepli z njimi.
sem jov poslušala. Stara gospa, roke zdelane od trdega dela, pa se počuti ponosna, da je tudi o-na pomagala postaviti si dom in ognjišče jn vse to bt;ez očitanja, da je morala celo življenje
STRAN A. ">
ENAKOPRAVNOS
29. aprila, 1943. _:_____
P. DECOURCELLE:
MOČ
LJUBEZNI
ROMAN — I. DEL
—- Prisegam wu, Helena, — se je oglasil Robert, — doka-ževa vam, kako sva prepričala vašega moža o usodni zmoti, ki v nji tava vsa leta, odkar ne živita skupaj . . . Ljubi vas še vedno. Vse življenje posvetiva vzvišeni nalogi zaceliti globoke rane, ki vam jih je prizadejala najina vrtoglavost.
Pod sestrinimi poljubi in solzami se je Heleni polagoma vračala zavest. Robertove besede so jo nekoliko pomirile in opogumile.
—	Verujem vama ... je odgovorila tiho. — Čakala bom in upala.
—Najino življenje bo odslej posvečeno edinemu cilju, dokazati, da ste nedolžni, in najti vašega sina.
—	Milček! . . . Moje dete! . . Kaj ni pri svojem očetu? . . . Pri vama?
—	Gorje! . . . Ne, ni ga.
—	Ah Bože moj! Jaz sem ga pa držala v svojem naročju in pustila sem si ga iztrgati!
—	Milčka? ... Ti si našla svojega otroka?
—	Da!, toda samo zato, da ga drugič izgubim.
Tudi Helena je pripovedovala o trnjevi poti svojega življenja: o svoji bolezni, ki jo je bila priklenila na bolniško posteljo in ji onemogočila dokazati Ramo-nu, da je v zmoti, o svojem nepričakovanem lečenju, o umirajoči grofici de Montlaur, ki je priznala v zadnjem trenutku življenja njeno nedolžnost.
Pripovedovala je o svojem-življenju, posvečenemu iskanju nesrečnega sinčka, o svojem prizadevanju, o dnevih, ki jih je preživela med mladimi kaznen-ci, da jim je lajšala težko življenje in jih odvračala od novih grehov, o srečanju z dražest-nim dečkom, o nepremagljivi simpatiji, ki jo je čutila do njega, čeprav je vse kazalo, da ni njen sinček . . .
In povedala je še — tisti hip so ji pa solze znova zalile oči — kako je deček nekega večera nenadoma spoznal na sliki grad Penhoet in našel v megli spominov iz zgodnje mladosti tako jasne in točne podrobnosti, da Helena ni mogla več dvomiti, da je našla svojega zlatega Milčka.
Potem je nastal požar ... in to je bilo vse, kar je še vedela. Poznejših dogodkov se ni več spominjala.
Vsa srečna, da je našla sinčka, se je onesvestila. Zavedla se je šele čez nekaj ur, iz plamenov jo je bil rešil Ramon de Montlaur.
—	Ramon?
—	Ki je odšel, ne da bi me bil spoznal, ne da bi bila mogla le besedico izpregovoriti z njim, prepričati ga, da sem nedolžna; tako sem izgubila po tolikih le-(tih, ko sva se zopet videla, u-godno priliko pripeljati ga nazaj k rodbinskemu ognjišču.
—	Toda sinko ti je ostal.
—	Sinko! . . . Nesreča nikoli ne pride sama, v nesreči ne o-stane človeku nobena uteha, noben kotiček v srcu ne ostane nedotaknjen, Deček, ki mi ga je neka višja sila -označila kot sina, deček, ki sem ga tako vroče ljubila, ne da bi vedela zakaj, je . . da se tako izrazim . . instinktivno izginil.
—	Izginil?
—	Pobegnil!
—	Saj to ni mogoče! — je vzkliknil Robert. — Zakaj bi vas deček zapustil v trenutku, ko sta ga najbolj vzljubili in ko ste mu že hoteli odkriti svojo tajno?	,
—	Kaj vem ? ... Kdo ve, kakšne sledove je zapustilo v njegovi čisti duši življenje med propalicami . . . Vedeti namreč morata . . .
—	"Za hip je oklevala, toda pod prestrašenimi Robertovimi in Carmeninimi pogledi je začutila, da jima ne sme prikriti resnice.
Zakrila si je zardeli obraz in zašepetala:
—	Pobegnil je potem, ko me je okradel.
—	Zločinec!
—	Da. Odnesel mi je vse dragocenosti, kar jih je našel.
—	Saj ni mogoče! To ni res!
—	je vzkliknil Robert pod vplivom notranjega, sicer neutemeljenega, toda trdnega prepričanja.
—	žal je to bridka resnica,
—	je nadaljevala Helena.
—	A potem?
—	Potem! . . . Izginil je brez sledu.
—	Saj je bila vendar uvedena sodna preiskava, — je dejal Robert. — Mar ne? Kako je nastal požar? Deček vendar ni mogel brez sledu izginiti? Kako se je to zgodilo? Kakšen je bil konec?
—	Orožniki so me zaslišali. Seveda sem o tatvini dragocenosti molčala. Požar so pripisali neprevidnosti moje služkinje, ki je bila pozabila luč v kuhinji.
—	A deček?
—	Mnenje vseh je bilo, da je izrabil splošno zmedo, da je pobegnil in se vrnil v svoje po-stopaško življenje, ki se mu je nedvomno tožilo pp njem . . . In tako sem brnela pri sebi svojega sinčka! . . . Ramon me je držal v naročju in me rešil strašne smrti v ognju . . . Bila sem na poti v novo življenje žene in matere, toda kamen moje grobnice se je znova zavalil name in me pokopal menda za vedno ... O bože moj, kaj sem zakrivila, da moram tako trpeti?
—	Ah! Odpusti nama! . . . Odpusti nama, draga, ljubljena sestra!
—	Nimam vama kaj odpuščati . . . Kar se je zgodilo, se ni zgodilo po vajini krivdi . . . čudna so pota usode ... Ne jezim se na vaju . . . Saj vendar vidita ... saj čutita, da vaju ljubim . . .
Krepko so se objemali in nekaj časa sploh niso mogli govoriti. Polagoma so se pa toliko pomirili, da so začeli razmišljati, kaj storiti.
Carmen in Helena bosta nadaljevali z iskanjem ubogega otroka. Robert pa pokliče na pomoč policijo in vpreže vse svoje premoženje, da.izsledi lopova, ki sta se "mu bila izmuznila.
Kar se tiče Ramona, ki se je mudil v Penhoetu, bo najbolje pustiti ga zaenkrat še pri miru.
Carmen mu bo pisala, naj se čim prej vrne v Pariz. Pove mu samo, da je Heleni na sledu, in osuplost, ki se ga bo nedvomno polastila, porabi za zadnji boj z njim.
—	In upam, da to pot dobimo ta usodna pisma, — je menila Carmen.
—	Res ,ta nepobitni dokaz je treba imeti v rokah, če hočemo doseči svoji cilj, — je pripomnil Robert. — Moramo torej še malo počakati, drugače ne gre.
—	^Predolgo že čakam, — je odgovorila Helena otožno, — toda zdaj, ko sta vidva pri meni, mi ne bo težko čakati še . . .j Kadar bosta mislila, da je Ramon že spoznal svojo zmoto, me pa obvestita ...
—	Nič ne skrbi, vsak dan
bom pri tebi, — je obljubljala Carmen.
še dolgo so se pogovarjali o vseh podrobnostih usodnega naključka, ki je strlo Helenino srečo in pognalo njo na križev pot.
A ko ju je Helena spremila h kočiji, ko ju je za slovo zadnjič objela, je bila vsa izpre-menjena, njen obraz je obseval bledi odsev jutranje zarje.
A nekaj korakov v stran je stal Paul Vernier ves srečen, da jo vidi končno polno nad; pozabil je na Vse, tiho in nežno je objokoval svoje uničene sanje.
XI.
ZAVEZNIKA MED SEBOJ
Tehten je bil vzrok, da Robert d'Alboize kljub vnetemu iskanju in pomoči policije ni mogel najti lopovov, ki ju je iskal.	t
Slimak in Panoufle sta bila zapustila Pariz.
Toda to ni bil strah pred polkovnikom, ki ju je pognal na pot, temveč bojazen, da ju zadenejo navzlic vsemu pogumu posledice tiste pasti, ki sta bila v njo izvabila grofa de Mont-laura, hoteč ga umoriti.
Dobro sta vedela, da za to ne moreta biti obsojena. Saj ni bilo dokazov, ni bilo prič.
žrtev sama ju ne bo ovadila; bal bi se škandala, ki bi nastal, ko bi začela obtoženca govoriti o zapuščenem otroku, o dogodkih, ki so se odigravali prej in pozneje.
(Dalje prihodnjič)
Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja!
Občinsko dete
ROMAN DOJENČKA 1 i v	spisal
Branislav Nušič •
Ko jo je prvič' posetil, je bil .lepo vzprejet in postrežen z likerjem in kavo; ko je prišel drugič je dobil liker, kavo, ča-šico stare slivovke; ko se je o-glasil tretjič, je dobil liker, kavo, čašico rakije in — gospa Mileva je nalašč zanj pripravila omelete. A ko je četrtič prišel, je dobil liker, kavo, slivovko, o-melete in sladka jabolka, ki jih je gospa Mileva lastnoročno o-lupila. Pri tej priliki sta se gospod Vasa in gospa Mileva šla žandarje do enoindvajset. Ko je prišel petič, je dobil vse kakor prej, a zdaj sta se igrala žandarje do stoinene, in pri tej priložnosti se je odločila gospa Mileva, da sleče črno obleko.
"Prav pravite, gospod Vaso", je rekla vzdihnivši, "že tako i-ma človek preveč žalostnih dni v življenju; dosti je, da je človeku srce vse očrnjeno, kaj mu hoče še črna obleka!"
"Ne samo to, gospa," je dodal gospdd Vaso ljubeznivo, — "ampak vam tudi mnogo lepše pristoja barvana haljica. Na primer svetlomodra k vašemu licu in vašim lasem! Jaz si to predstavljam, imaginiram in verujem, da so tudi angeli svetlo-
| modri in njihove haljice morajo j biti svetlomodre."
"O, prosim, vi se zelo radi j laskate," doda udovica in sramežljivo lupi jabolčni krhelj, ki .ga nato nabode na nož in ljubeznivo ponudi gospodu Vasi.
"Laskam?" nadaljuje ognjevito gospod Vasa, "Bog, varuj! No, predstavite si sami, kakšni .bi bili angeli, ko bi imeli temno-modre haljice ko žandarji ali temno-rdeče. To bi bilo res nekaj!"
Ob tej priložnosti je povabila gospa Mileva gospoda Vaso za drugi dan na večerjo, pa ker bomo s to večerjo in z gospodom Vaso v prihodnjem poglavju imeli posla, zato je prav, da se še v tem poglavju seznanimo malo bližje ž njim.
Da je lep, to vemo že iz zadnjega poglavja, a da je mlad, tega ni treba praviti, ali treba je povedati, da je to vse, kar i-ma. Končal je nekako trgovsko šolo in šel nato k davkariji, odtod za policijskega pisarja,' a odtod za so'dnega. V tej službi si je pridobil dva para čevljev, štiri bele telovnike, štiri hlače in tri suknje, sedemnajst kravat, dva tucata robcev, in pol plače so mu odtegovali. To mu
je gotovina, da ne računamo dolgov. A dolgov je imel različnih in tudi takšnih, da se mora človek čuditi in križati. Na primer v knjigi trgovine "Spasič in drug" se je tako glasila njegova partija dolgovanja:
7 ženskih srajc ^.......... 18.—K
1 par žen. bron. čevljev 13.—K
24 pahljač ...................... 14.40K
• Medtem pa ni sam nosil niti ženskih srajc, niti bronetnih ženskih čevljev, niti se ni hladil s 24 pahljačami.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
V PETEK, 30. APRILA
ODPRTO V PETEK "COURTESY DAY"
9.do 9.zv-
il
JE
ODPRTO V SOBOTO "MAY DAY"
10. zi do 6.zv
DAN PRIJAZNOSTI
na predvečer našega 42.
MAYDAY
PRI THE MAY COMPANY
VAŽNO—Za udobnost obrambnih delavcev in drugih, ki jim je nemogoče obiskati našo trgovino tekom dneva, bo vsa naša trgovina —zgoraj in spodaj—ostala odprta v PETEK ZVEČER do 9. ure. Prosimo, zapomnite si te ure: v petek, Dan prijaznosti: 9. zjutraj do 9. zvečer. V soboto, MAY DAY: 10. zjutraj do 6. zvečer.
it Prosimo, vzemite majhne zavoje seboj
I
Da se ravnamo po vladnih odredih v interesu hranitve prevozne opreme, dovažamo zavoje na dom le trikrat na teden. Storili bomo kar največ mogoče, da nudimo to poslugo, toda v nekaterih slučajih bodo naročila prejeta pozno. Prosimo, da vzamete majhne zavoje s seboj.
PRVOTNO, je bil MAY DAY samo enodnevna razprodaja. Toda, ko so leta potekala, je MAY DAY postal tako velikanskega pomena, da je bil en dan nezadosten za ogromni MAY DAY biznis. Radi tega smo dodali DAN PRIJAZNOSTI (Courtesy Day)— v petek pred MAY DAY—kot posebna usluga našim odjemalcem.
Posebna posluga parkanja za odjemalce na May Day
Dodatni prostor za parkanje na severo-vzhod-nem vogalu. Lakeside in E. 9th ceste se bo preskrbelo za naše odjemalce na May Day. PARKAJTE TAM BREZPLAČNO!
V PETEK JE
'Courtesy Day*
Vse May Day predmete lahko kupite po May Day cenah v petek, v vseh naših departments, zgoraj in spodaj. Trgovske ure v petek od 9. zjutraj do 9. zvečer.
Nihče ne bo imel nižje cene kot mi
Vsled gotovih vzrokov bodo morda nekatere trgovine skušale prodajati gotove MAY DAY predmete po nižjih cenah. ZAPOMNITE — V slučaju, d£ bodo kateri naši oglaševani MAY DAY predmeti kje drugje oglaševani po nižji ceni, jih boste lahko kupili po še nižji ceni pri nas, neglede na NAŠE ogla-ševane cene.
Vsi departmenti zgoraj in spodaj sodelujejo pri tej razprodaji
THE MAY CO.
•
Ne sprejemamo poštnih, telefonskih, ali COD naročil za May Day posebnosti. Listke za Eagle znamke menjamo na May Day ali katerikoli drugi dan prihodnji
teden.
Proda se
Mali oglasi
dve hiši na eno loti; vsaka za dve družini; v eni je 11 sob, v .drugi 8 sob; dva forneza in druge udobnosti. — Za podrobnosti se poizve pri lastniku na 1219 East 61st St.
Družinska hiša
6 sob, 2 garaže, rodovitni sadni vrt, victory garden, fina ^emlja, 100 x 100 čevljev. Vse v najboljšem stanju; 5 minutna transportacijska postrežba. -Mirni prostor v bližini velikih trgovin. Se lahko vselite 1. junija. — Cena hitremu kupcu $7,500. Prostor na 18618 Ke-wanee Ave. Vpoštevajo se le resni kupci. MATT INTIHAR, 630 East 222nd St., IV. 2244 ali iy. 0678.
Družina
brez otrok išče 3 ali 4 sobe, in kopalnico, med E. 61 in E. 76 cesto. — Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
Rad
bi dobil priletno žensko, ki bi opravljala hišna dela. Zglasi naj se osebno ali pismeno pri JOE KARLINGER, 433 East 158 St.
Otvoritvena posebnost
Stenski papir od 5c naprej Beneški zastori, umerjeni, po posebni ceni.
NATIONAL WALL PAPER & PAINT CO. 6922 St. Clair Ave.
ŽENSKE
in
MOŠKI
1	za
čiščenje uradov
Zglasite se med 1.30 in 3. uro popoldne.
PLAČA NA URO
AETNA WINDOW
Cleaning Co.
1430 E. 27 St.
vogal Superior
Izkušena
strežajka dobi delo v restavraciji, da bi pomagala tudi v kuhinji. Prosta ob nedeljah. — Zglasite se pri JOS. WOLF, 13828 St. Clair Ave.
Išče se
moškega ali žensko za delo v gostilni. Dobra plača. Mora biti nad 21 let starosti. Zglasite se pri KOTNIK'S CAFE, 7513 St. Clair Ave.
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE. POKLIČITE:
ENdico+t 0718
INŠPEKTORJI Floor & Bench OPERATORJI
za
WARNER & SWASEY2A ENGINE LATHES POTTER & JOHNSON ZUNANJI BRUSAČI GRIDLEY AUTOMATICS TEŽAKI ZA SPLOŠNO DELO za
RECEIVING ROOM SHIPPING ROOM STOCK HANDLERS POMETAČE
Delo znotraj in zunaj-
Visoka plača na uro po'e£ "overtime"
cleveland tractor
19300 Euclid Ave.
Izurjeni operator^
na
BORING MILLS
(Horizontal in Vertical) ^
VELIKIH STRUGALNI^11 RADIAL DRILL „
Plača na uro, poleg "overtl"fb> če ste sedaj zaposleni pri obram delu, se fle priglasite. ^
Wellman Engine©«^
7000 CENTRAL ^
PUNCH PRESS OPERATORJI
IZKUŠENI ,
tudi za	^
DIE SET-UP DELO ter' WELDERJI
za varenje na Plin SPREJEMA SE TUDI "^XnU^' KI BI SE' NAUČILI, TER	.
NIKE IN TEŽAKE.'	j^O.
60 ur dela na teden Samo plača na uro (D3^
100% vojno delo- ^ Prinesite seboj "Availability ele cate," ki izkazuje, da lahko delo. Rojstnega lista se ne Sprejema se' tudi dečke, ^ od 16 leta naprej za de.^ šoli in ves dan tekom PoCKi pi To je izvrstna prilika za »ne, ^ si delajo v obrambnih tovarna!^ ^ preskrbijo dobro delo, ki je
NATIONAL FOR CO.
6539 METTA AV&y. od Addison Rd. in St. Cla'r
me^
IŠČE SB
2ENSKE
za
Lahko interesa^ tovarniško
h.ebflO> Predznanje ni Pow
Mi Vas bomo ucfl>-
Plača na uro.
Poleg overtime-
THE E. F.
hausermaN c
Peter Rostan
BARV AR IN DEKORATOR
449 E. 158 St. KE. 0620
Lično in zadovoljivo delo po zmernih cenah.
6800 Grant A**
Med. E. 71st in E- 40th južno od Harv»rd
S*
Moški ^ *>
mirnega značaja $ ^
hrano pri mirni	.
žini. Najraje bi dob>' , St. Clair Ave., toda f tudi v Collinwoodu. nik. Kdor ima kaj Prifldu P naj pusti naslov v ur® kopravnosti.