: i«4 M i { m
trotu
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
, Mlaja ▼ pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj a
V
Z aredni&tvoai se more govoriti mk dan od II.—12. ure dopokL
Totofon 6t- 113.
TRAZA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št 64.
Maribor, dne 2. junija 1911.
naročnina tisto:
Celo leto..................i2	h
Pol leta....................6	K
Četrt leta.................. 3	k
Mesečno.................... 1	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redna petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik III.
Obračun.
Že 1© nekoliko dni nas loči od 13. junija’ ko bomo na celi črti obračunali z našimi raznimi nasprotniki, v prvi vrsti z liberalci.. Naši volilci sb tako (probujeni., da bomo lahko temeljito obračunali. Ta obračun, ki bo prišel, je tudi povsem zaslužen in ga je slovensko ljudstvo že dolgo Časa pripravljalo.
Liberalci so bili, ki so razcepili in razdvojili slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem. Narodna stranka, ki sedaj vsiljuje dr. Kukovca in Robleka, je bila, ki je leta 1906 vrgla bakjljo prepira med do tedaj združene spodnještajerske Slovence S tem razdiralnim in, nenarodnim korakom so zmanjšali našo moč in oslabili našo odporno silo. Bilo je treba večletnega in težkega ter požrtvovalnega dela, pred-no je Slovenska kmečka zveza zopet združila v svojem taboru ogromno večino našega ljudstva. Sedanje volitve naj bi zopet dokumentirale enotnost in slogo spodnještajerskih Slovjencev, s to parolo, smo šli ,v boj. Toda liberalni škodljivci bi radi Še v naprej ribarili v kalnem, zato napenjajo vse sile, da bi ne dobili enotne državnozborske delegacije, Lap, surova sila, nož in vsa enaka sredstva jim niso preslaba, samo če bi jih dovedla do uresničenja njihove razdi-* ralne politike. Pomagalo jim vse to ne. bo nič. Obrar čun bo samo toliko temeljitejši in radikalnejši. Neko gotovo Škodo pa seveda imamo vsi od tega. S svojo brezumno politiko nas smešijo liberalci pred vso trezno mislečo javnostjo. Ko so naši poslanci v Gradcu započeli obstrukcijo, se jim je pridružil tudi dr. Kukovec in liber,£<lni listi so peli slovenskim poslancem „hozaim“ Komaj je pa preteklo nekaj Časa, že so nastopali proti obstrukciji in metajl našim poslancem polena v hrbet. Seveda so s tem samo škodovali slovenskemu imenu in našemu ugledu. Sli so pai še dalje. Družili so se in se zopet družijo z ljudmi, ki so imenovali slovenske mladeniče svinje in v svoji strankarski zagrizenosti niso našli nikdar besede, s katerimi bi obsodili nečuveno početje nemških liberalnih voditeljev.
v
Pismi iz Švice.
Friburg, 26. maja.
Hvala Bogu, zopet sem v zeleni Švici, v div nem Friburgu! Na svojem mestu sem zopet in; kakor upam, mi bodo tudi v tem poletnem semestru muze tako naklonjene, kakor so mi bile v prejšnjih. Fiat!
Število slušateljev na univerzi je tudi v tem semestru približno toliko, kakor v zimskem, namreč o koli 700. Majhna razlika se opazuje le v tem, da so nekateri stari znani obrazi izginili in, se prikazali novi, kar se pač na vseh univerzah tako godi.
Teologi Ogri so ustanovili zdaj svojo akademi-čno društvo „(Hungaria.“ Iz tega se vid);, da jih je precej na univerzi; zlasti je precej premonptratencev.
Pred kratkim je bila poslana, kj&kor sem čital, na friburško vlado peticija o'd okoli 200 meščanov, v kateri zahtevajo od vlade, da se kmalu ustanovi še peta hči univerze, namreč medicinska fakulteta. Ke-daj se bo pričelo delo, se Še ne da povedati, a dolgo ne bo trajalo, ker se že delajo daljne priprave.
Kar obžaluje ne samo teologjčna fakulteta, temveč tudi cela univerza — kar lalhko po vsej pravici trdim — je to, da je dr. G. Mauser O, Pr., profesor filozofije in zgodovine filozofije, bili primoran si stir ati svoja predavanja za ta semester zaradi bolezni na grlu. Kakor sem slišal, je prefä kratkim umrl njegov brat na ravno tej bolezni. Meni je profesor zelo im-poniral in dopadel, — imel sem ga ,uet semestrov v filozofiji — kakor tudi zaradi njegove natančnosti in objektivnosti. Oborožen s solidno teologično in filozo-fično izobrazbo obvladuje suverensko^ stroke logike in filozofije; da, njegova pridnost in njegov talent ga
Se veliko bolj kot v politiki so oškodovali slovenski liberalci naše ljudstvo na gospodarskem polju. Z brezpriinerno lahkomi'selnostjjo so, zapravljali ljudski1 denar in dovedli mnogo slovenskih podjetij, a še več revnega ljudstva do gospodarskega poloma.
300.000	K, ki jih bo pogoltnila liberalna Glavna posojilnica v Ljubljani, tvori krono, zadružnemu delu slovenskih liberalcev na Spodnjem Štajerskem. Ni jim zadostovalo, da so vpropastili Šoštanj, da so dovedli do nevzdržnosti žalsko pivovarno, da stoji pred bankrotom več drugih liberalnih zavodov;, ampak
300.000	K ljudskega denarja se jim je zdelo potrebno vreči v nenasitno žrelo liberalnih sleparjev.
Čeprav ti ljudje vedo, da zna za vse te njihove grehe slovensko Iju/Mvo’ se mu vendar vsiljujejo. Nobeno sredstvo se jim ne zdji preumazano, nobena laž predebela, samjo Če bi jim pomagala okrepiti omajano stališče. Pa ne bo šlo. Obračuna dan, ki so ga liberalci sami s svojim sleparskim delom izzivali, bo prišel dne 13. junija. S polnoštevilno udeležbo bodo naši volilci pokazali, da noče imeti nihče več nič opraviti z liberalno sodrgo. Poskrbeli bomo, da bo udeležba na dafi volitve sijajna in vrgli bomo liberalce ob tla, da ne bodo nikdar več vstali.
Volilni boj.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor levi breg, St. Lenart, Zgor.
Radgona, Ljutomer je:
Ivan Roškar, kmet, Maina.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah',| Ubogi dr. Zirngast tržki občinski zdravnik pri Sv. Lenartu je zopet prosil pri Südmarki podpore ter mu je že bila precejšnja svota dovoljena, a pred izplačilom se je še vodstvo obrnilo na svojo podružnico pri, Sv. Lenartu v tej zadevi. A ta pa je odgovorila, da to vendar ne gre, da bi dobivali podporo taki doktorji, kakor je dr. Zirngast, ki je lastnik lepe hiše in ima toliko .'dohodkov, da voli celo v prvem razredu ter dela dobre kupčije celo z dunajskimi otroci. Da, tudi mi tako-le
uvrstita v ono majhno število mož, ki obsegajo s svojim znanjem vsakovrstne znanstvene discipline. Na filozofičnem polju je vedno pridno delal. Piše v znano revijo „Jahrbuch für Philosophie ;und spekulative Theologie“; in sicer je že nekaj časa sem obdeloval temo:	„Das Verhältnis von Glaube und Wissen bei
Averroes.“ Najnovejša njegova brošura je: („Die Lehre des von Papst Pius X. verurteilten Modernismus und der moderne philosophische Ph|änomlenaiismus“, Friburg, Švica, 1911; obsega 43 strani. — Naj nihče ne misli, da pretiravam, ali da ga povzdigujem čez mero. Ne. Učenec, ki ga je poslušal pet semestrov, si pač lahko ustvari objektivno sodbo o svojem profesorju. S ponosom pravim in si š£ejem v posebno čast, da je bil .tudi moj profesor. Pri njegovih predavanjih je bila avla vedno natlačena, v koji je na razpolago 0-koli 70 sedežev. On je rojen Švicar, ljubljenec Študentov. Želimo mu ljubo zdravje in zopetni pohod na univerzo;
Nekaj iz švicarske politične arene. Politični boji so povsod; danes tukaj, jutri tam. Zdaj so bili v Švici v nekaterih kantonih, pri nas v Avstriji še pridejo, oziroma pri nas se že preludirai. Dne 14. maja je bil dan sijajne zmage, dan veselja za konservativno stranko, ne samo v kantonu Lucern, temveč tudi v celi Švici. Ta dan so bile namreč volitve v kantonu Lucern v veliki svet (zbornica). Lucern je največji izmed sedem katoliških kantonov. Torej v Lucer-nu je konservativna stranka prav sijajno zmagala in tako je katoliški vladni princip, kateri je že od leta 1871 sem na krmilu, za štiri; leta zopet potrjen in zagotovljen.
Značilno je tudi to, da so bile sedaj prvič volitve po proporcu. Konservativna stranka ima 88 poslancev, liberalna 62 in ,7 socialdemokratov. Liberalna stranka ali svobodomiselni so na vse pretege agitirali; ako bi bili zmagali, bi ne bil samo katolicizem v nevarnosti, temveč tudi sploh pozitivno krščanstvo.
pravimo; sploh je že drzno, da on sploh prosi podpore okrog. Naj se raje bolje posveti svojemu zdravniškemu stanu in naj ne misli, da je zdravniški stan za njega le postranski zaslužek.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Semenj z 0-troci. Pretekli teden smo dobili prvo pošiljate v otrok iz dunajske najdenišnice, Pripeljali so jih na treh vozovih* ter so jih najprej spravili v Sarnitzovo kegljišče, kjer je „pojvsod neobhodno potrebni“ dr. Zirn-giast žabi če val otrokom, da se ne smejo /.jmešati“ z slovensko deco, Mi se le dr. Zlrngastu Čudimo, zakaj se pač on ne drži tega gesla, ampak kaj čudno rad jemlje denar od slovenskega kmeta! Ko je Zirngast svoj nepotrebni govor skončal, so pa tržani kar divje planili na otroke in škoro bi zopet prišlo do poboja, ker vsak je hotel imeti vsaj enega otroka, Rev-Čeki so se nam res smilili, ko so se tržani za nje trgali, kakor za živino na sejmu. Danes pa so se jih tržani že naveličali, kajti dr. Zirngast jih je s temi otroci jako razočaral, eden je gluh, drugi so kratkovidni, tretji zqpet ne znajo razločevati mojega in tvojega, le en par jih je res pridnih, kateri 'pa so tem bolj obžalovanja vredni, ker morajo služiti šentlenart-skim nemčurjem v njihove slabe namene.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Letos pri nas ni takega volilnega boja, kakor je bil ob zadnji deželnozborški volit vi. Naši štajerčijanci, kateri so še pri vsakih volitvah .uganjali največje surovosti, delajo sedaj na< tihem, da ne bi vzbudili pozornosti v naših vrstah. Pridno agitirajo za svojega kandidata. Pred nekaj dnevi je prišel štajerčijapskl agitator k neki hiši. Ko je stopil v hišo in je zagledal na mizi „(Slovenskega Gospodarja“, je skoraj ostrmel in je takoj vprašal hišnega gospodarja, Če ima „Slovenskega Gospodarja“ naročenega. Ko' mu je ta povedal, da ga ima. je začel zabavljati Čez »Slovenskega Gospodarja“ ter mu rekel, naj bi si rajši naročil .„Štajerca“, katerega je na vso moč hvalil. Mož,, kj že predobro pozna pisatvo brezverskega in nemškutarskega .„Štajerca“, mu ni ostal dolžen odgovora, zato je „Stajerčev“ agitator hitro odšel. To sem vam, dragil Čitatelji, povedal, da tudi vi storite svojo dolžnost in agitirate m|ed svojimi sosedi in znanci, da bo tudi v naši župniji dobil naš kandidat gospod Ivan Roškar pretežno večino, kar se gotovo zgodi, Če stori vsak svojo dolžnost. Torej, pozor! Stajerčijanei so na delu. — Volilec.
Pazite na izkaznice in glasovnice!
V kantonu Lucern je sedem osmink prebivalstva ka-toKškega, in pri vsem tem je bilo oddanih okoli 10.000 glasov za liberalne kandidate. Odkod to? Na deželi je še veliko takozvanih staro-liberalcev0 ki si Še vedno nadevajo katoliški značaj. Pač bi že bil vendar enkrat čas, da se duhovi temeljito ločijo: ali — ali, in ljudstvo dobro in natanko pouči, To ne velja samo za Švico. Tukaj velja znani rek: Clara pacta boni amici! Da je konservativna stranka tako sijajno, tako slovesno zmagala,, komu gre zasluga v prvi vrsti? Ali ne pridni, živahni agitaciji? Boj je bil veli-kansk *in napor pred odločilno bitko; da, rekel bi, bila je monumentalna borba, kdo bo zmagal.
Časopisi pa so tudi storili svojo dolžnost; delalo se je z besedo, delalo se je s pisanjem. Tukaj se zopet vidi pomen dobrega časopisja.. Tukaj ne bodem razpravljal o tej stvari, ker sem že svoj Čas povedal Par ° žurnalistiku Vi kantonu Lu,cern se bo sedaj kaj lepo razvijalo kulturno žMjenje; da, lepša zarja je prisijala,, obeta se lepa prihodnost. Te lep-se, boljše bodočnosti pa tudi rabi kanton Lucern — in katera dežela je ne rabi? Vrlo napredujoči konservativni straJnki p!a kličemo ob tej priliki: „Bodi nam pozdravljena, konservativna stranka! Nebo naj rosi obilo blagoslova, Bog ti naj podeli najboljšega vspeha! Tvoja naloga je delovati v prospeh sv. katoliške vere in omike, v blagor in korist švicarskega dobrega ljudstva. Crescat, floreat!“
Tudi pri nas v Avstriji, (v mili mi domovini, so [volitve pred durmi. Kakšen bo pa pri nas izid? Ali bo tudi tako sijajen, kakor v kantonu Lucern? Odgovor je lahek;: kakšna bo agitacijai, delo in trud, taka bo tudi zmaga. Kakor sem že enkrat ob priliki pisal, tako tudi zdaj kličem: Malo požrtvovalnosti in pogumno najprej ip — zmaga bo sijajna. Katoliški ideji in krščanskim' načelom se morajo vpokoriti vse
liberalne in sooialdemokraške sile! P. H. K.
• *
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Celje, Vransko je:
Dr. Anton Korošec,
deželni poslanec, Maribor.
Braslovče. Dr. Korošca, že hudič jemlje! Tako je vsklifkal pretečeno nedeljo po Roblekoveml polzelr skem shodu dični braslovški sokol Klemen. Ampak, meni se zdi. Če bo h,, . . žive ljudi pobjiral, se bo pač najprvo pri’ njegovih pristalih oglfjsil, kjer je že do-stKzrelih za njega. iTemu poštenjaku pa tiho na uho povem, naj le lepo tiho bo, drugjače bo svet marsikatero zanimivost zvedel od njega! Gradiva imamo že zadosti! Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! Razumel!
Frankolovo. Zopet je prinesel „Nar. List“ v 23. Številki ogorčen dopis, da. bi v resnici lahko mislil človek, ki mu niso znane tukajšnje razmere, da je večina Frankolovčanov liberalna. Dopisnik „Nar, Lista“ se vsak podpisuje z „Frankolski kmečki jvolilci“. Kakšni so pa ti kmečki volilci ? Reči se mora, da se niti e-den od teh, ki tako pridno zalagajo „Nar. List“ z lažmi, ne razume na kmetijstvo. O svojem shodu, ki so ga imeli za Robleka, bobnajo v svet, da jih je bilo nad sio na njihovo stran. Resnica je pa, da jih ni bilo nad 15 Frankolovčanov, ki bi trobili v njihov rog. Najbolj 'jih draži to, da se jih je veliko odtegnilo od njih, ker so spoznali, da ne koristi Roblek nič svojim volilcem. Zato se posebno neki novi dopisun zaletava v zadnji številki „N. Lista“ v g. Macuha, Predbaoiva mu, da se s tem, ker je krenil od njihove stranke, poteguje za županski stolec, obljublja mu tudi, da ga povabijo ti naprednjaki na volitev mladih vdov, in pravi, da nam želi dober apetit pri takem krščanskem možu. Dobro torej, ti drobno dopisunče. Ako se poteguje imenovani Macuh za županski stolec, zakaj pa ne greš sedaj ti več tako pogosto v cerkev, odkar i-mamo novega organista, za kojega mesto se je baje tudi nekdo drug potegoval, Kajne da, gospod dopisnik? Resnica je pa, da se nek sosed, ki ti je postal zopet ljub, bolj poteguje za ta stolec, za kar je nekoč že precej riskirah Toda to stoletje Še nima upanja, da bi on dosegel to, da bi frankolski občini rekli: liberalna občina. Ob času občinskih volitev si bodemo volili ravno tako krščanskega župana, kakor bodemo letos, dne 13. junija volili le edino g. dr. Korošca.
Frankolski,
Groheluo. Razpoloženje zaj dr. Korošca je izborno, zlasti odkar so imeli liberalci dne 21. majriika tukaj svoj shod. Kdor je Culeka gledal, bi mu skoraj bil verjel, ko je trdil, da papjež ne vidijo radi, če je duhovnik poslanec, ker Culek se resno drži tudi tedaj, kadar govori neresnico. Njegov agitator gre v lem še dalje jn trdi, da so papež pisali lastnoročno pismo dr. Korošdu, naj ne kandidira. Znabiti so pa liberalci, na čelu jim pobožni Drofenik, pisali do sv. očeta, naj jim pomagajo iz zadrege. Gotovo sv. oče uvažujejo njihove pobožne želje, Ti možje pa dobijo iz Rima Še kako odlikovanje, ker so o pravem času opozorili, kakšna nevarnost preti katoliški, cerkvi od — strani dr, Korošca, Liberalci, zapišite si za uho: dr. Korošec je duhovnik po božji voljji, on bo tudi državni poslanec po božji volji; saj veste: ljudska volja, božja volja. Delavci in mali posestniki se še tukaj posebno zanimajo zanj, odkar so čuli praviti, da je dr. Korošec kot deželni poslanec zastopnik malih posestnikov, viničarjev in delavcev za pol slovenskega Sta-jerja.
St. Jurij ob juž. železnici. Odkar se pripravljamo na volitve,, prihaja tukaj na vsakega tretjega posestlnika „(Narodni List“ v več izvodih. Celjski o-vinkarji, ki vedo o dr. Korošcu toliko slabega pove-jdajti, mislijo, da bo njih trobilo te može spreobrnilo na liberalno plat. Naš Culek jih smatra celo za zaup-
Epilog k|Schnitzer-aferi.
Friburg,, 26. maja.
Dr, Josip Schnitzer, profesor v Monakovem, ki je formelno že odpadel od sv, katoliške cerkve, ki tar ji, da je papeštvo — ta skala, v katero se zaman zaganjajo vse peklenske sile skozi vsa stoletja — od Kristusa ustanovljeno, gre v,edno dalje in se pogreza v prepad, iz katerega se bo zelo težko rešil. Te naslednje misli bi radi /povedali k! znani Schnitzer-iaferi zlasti zaradi tega, ker smo že lani v drugi polovici ravno v tem časniku o njjem poročali in sicer v dveh Člankih: „Najnovejši modernistični napad na papeštvo“, in „Modernizem nemških' teologov razkrinkan,“ Drugič pa tudi zato,, ker polemika takrat Še ni ponehala, in tudi Sehnitzerja spoznamo sedaj tem bolje in njegovo duševno stanje. Resnica pa je tudi, da se položaj veliko bolje spozna/ Še le po polemiki, ko se duhovi nekoliko pomirijo in polemika poneha; takrat se tudi lahko stvarneje premisli in presodi cel položaj.
Od tistega časa dalje približno do meseca novembra 'ali decembra lanskega leta, M bil sledeči tok njegovega modernističnega naziranjaj; kajti od novembra sem se ni nič slikajo več o njem, zlasti kar bi pomenilo nadaljni korak njegovega naztranja. Kakor znano, je Schnitzer izdal brošuro:i „Je Jezus u-stanovil papeštvo?“,, v kateri negira božjo ustanovi^ tev papeštva, in katera brošura je tudi formalni odpad od sv. cerkve; on ni več na dogmatičnem stališču.
Na to brošiuro je odgovoril dr. Frio Tfillmann, profesor v Bonu, ki ga popolnoma uniči in dokaže v
nike, ter jim pošilja na debelo razne lepake, letake in ž njimi vred zlate nauke, naj jih na drobno razdele, a vse te reči padejo na en kup,
„Kot kmet bo delal vestno in neumorno za kmečke koristi.“ Tako je govoril Roblek v Trnovljah. Roblek, povej nam, kedaj si pa že delal kot kknet? Nikdar! Kmet nisi bil, nisi in ne boš, torej tudi kat kmet ne moreš delati. Ce si slučajno veleposestnik, to nii tvoja zasluga, V drugih volilnih okrasili imenujejo tako govorjenje hinavščino, v celjsko-vranskem je pa nekaterim ljudem vse dovoljeno.
Zopet „neodvisen.“ Leta 1907 je kandidiral g. Roblek kot neodvisen kandidat. Komaj je bil izvoljen, že se je dal vpreči v liberalni jajrem in vlekel je, kolikor je pač mogel, voz liberalne politike po ovinkov polni cesti, ki so jo markirali celjski liberalni mladiči. Cez 4 leta se je zopet prelevil in postal ha novo „neodvisen.“ Leta 1907 je mislil samostojno, 4 leta je mislil z možgani liberalne stranke, sedaj hoče (biti zopet samostojno misleč! Kako se že pravi takemu početju? Roblek, povej nam to!
Lažejo. Vse predale svojih laži so že izpraznili liberalni agitatorji; sedaj ne. najdejo ničesar drugega več zoper dr. Korošca, sedaj agitirajo s tem, da ni domačin. Al’ ste malenkostni in smešni! Od kedaj pa je dr. Kukovec domačin v brežiškem okraju? Kedaj je bil dr. Božič domačin v slovenjgraškem okraju? In vendar so bili primorani vsi samostojno misleči volilci pri deželuozborskih volitvah voliti' v slovenjgraškem okraju dr. Božiča. In vendar morajo vsi samostojno misleči volilci brežpjkega okrajai sedaj voliti dr. Kukovca, Oj ljuba liberalna doslednost, kako si grda!
Zalčani se hudo trudijo, da bi stuhtaii oskrun-jeval,ca svoje farne cerkve; to se že vjjil iz tega, da je nekaterim to, kar se je zgodflo, še Piremalo in grozijo, da sedaj pride na vrsto — oltar. Ne vemo natanko, če je žalskemu Sentaku kaj več znano o tem, pa tudi vprašati nočemo, ker se bojimo za ugled, M ga ima ravno sedaj žalski trg po zaslugi svojih liberalnih prvakov in njihovih prijateljev!’
Agitatorica. Neka nervozna žalska dama, M ima sedaj db volilnem Času nekaj denarja tudi za pijačo žejnim naprednim volilcem, je izumila strašno pameten način agitacije. .„Mož, bodete za Robleka volili?“ „Še ne vem.“ „Pa doma ostanite!“ „Bom že. Še videl.“ „Ali pa oddajte prazno glasovnico! “ JPrazne ne bom nosil tje!“ „Pa srečno!“ „Z Bogom.“
Roblekova „zasluga“?! Ni lažnjivega sredstva, katerega bi se ne posluževali agitatorji za Robleka. Razglasili so po listih in agitirajo od hiše do hiše, da je Roblek dosegel za zadolženo šentjursko mlekarno podpore 32.000 K; drugokrat pripovedujejo zopet, da je dobil podpore samo 18.000 K. Niti eno niti drugo ni resnično. Poljedelsko ministrstvo je ukazalo podpore samo 3000 K, reči tritisoč kron. Celi akt leži še pri namestništvu. Tudi teh trijtisoč kron je ministrstvo milostno nakazalo, dasiravno niso še sedaj vsi pogoji izpolnjeni, ki sö se od mlekarne zahtevali. Mi želimo, da mlekarna procvita, ker bi1, lahko bila kakega pomena za gospodarski napredek in blagostanje šentjurske občine; zato bodemo svoječasno tudi povzdignili glas, da se mlekarni, ko pride v normalne razmere, podeli izdatna podpora, da bode lahko delovala. Toda prvi pogoj je za njo, da se Otrese v-pliva celjskih krogov. Kako malo zaupanje viži v a ravno celjska Zadružna zveza,, je najlepši dokaz, da se je zahtevalo od mlekarne,’ da odstopi od celjske^ Za-družne zveze in pristopi h graškemu, „Verbandu.“ To je hud pogoj za nadalnje podpore. ,0 velikem zar upanju pri oblastih pa liberalni agitatorji' ničesar ne povedo. Tako stoji s podporo 82.000 K, s katero agitirajo liberalci. Nam je taka gospodarska zadeva prevažna, da bi jo vlačili v volilni boj; za sedaj smo
svoji brošuri, kako nelogičen in nekem sekventen je profesor Schnitzer. Vse je željno pričakovalo, kako stališče bo zavzel nato Schnitzer in kako se bo zar govarjal.
Na Tillmannovo objektivno kritiko pa odgovori Schnitzer z brošuro:	„Papeštvo ustanovitev Jezuso-
va?“ Ne dokaže prav nič, refutaeija pod vsako kritiko; namesto da bi objektivno in stvjarno odgovarjal, kakbr smemo, da, tudi moramo pričakovati in zahtevati od vsakega akademično izobraženega moža, je v svoji polemiki popolnoma subjektiven'. On očita Till-mannu, da se on predrzne proti njemu, kot starejšemu možu, nastopati in ga pobijati1,!
To je logika, to je filozofični odgovor! Zdi se, kakor da bi še stari ljudje ne mogli motiti, in nasprotno, da mlajši možje nimajo nikdar pra/v, ako so v polemild s starejšimi. To je konkluzija njegove logike. Sploh so v celi brošuri take nekonsekvence in kontradikcije, da blamira cel staru
Ta brošura pa je tudi pokazala plar excellence, toda ne v smislu Sehnitzerja,. temveč kako razkrinkano je liberalno časopisje, katero ga je zagovarjalo, ž njim simpatiziralo (^Kölnische Zeitung,“) Takrat so pisale liberalne „(Münchener Neuesten Nachrichten“ :	„Das Dogma von der Stiftung des Papst-
tums durch Jezus Christus ist eine der größten und folgenschwersten Konstruktionen und Fiktionen, die die Geschichte kennt.“ In liberalna („Augsburger Abendzeitung“ je pisala: /,,pie geistige Macht wurde gleich der weltlichen Herrschaft seitens der Päpste angemaßt.“
Tako pišejo časopisi, ki so Sehnitzerja. zagovarjali in se potegovali za njega. Toda zgodovina je
hoteli le opozoriti volil ce na debele laži, katere trosijo liberalci za svojega kandidata Robleka, ki je pri celi akciji glede te podpore čisto nedolžen; vodi to stvar že od leta 1909 kmetijska podružnica in kmetijska družba. Razkritja o tej zadevi bodo Robleku zopet jako neprijetna, To verjamemo. Toda resnica mora na dan!	"
Gotovlje. Gospoda nadučitelja Brinarja seveda ne sme nikdar manjkati na nobenem Roblekovem shodu. Ta mož mora biti povsod zraven, kjer ga ni treba, drugače sicer ni zdrav. Prenesti ne more, da je S. K. Z. pri deželnozborskih volitvah potisnila liberalizem ob tla na celi črti. Njegove nad vse imenitne govorance po Roblekovih shodih so vedno isto. Klerikalci, klerikalci in zopet klerikalci, vedno odmeva iz njegovega grla. Ta mož vedno prosjači za obupanega Robleka glasov, češ, moramo si obdržati, lepo, krasno Savinjsko dolino. Svojo govoranco vedno sklene: (čujte in strmite Q „Pri naši stranki (seveda pri „Narodni“) je pravica, in kjer je pravica, tam je Bog, in kjer je Bog, tam je gotovo zmaga.“ — Ja, ja, naš gospod Brinar.
Polzela. Dopisun „Nar. Lista“ govori o tukajšnjem pravcatem „taboru“, na katerem se je sešlo baje precej glav, da pozdravijo Franca Robleka, ki je prišel jako brzo z velikim zrajčnim Šumom, oblečen v lepi elegantni obleki. Prinesel je seboj prav klaverne jezike, med kojimi je bil tudi Sporn, ki se je vsiljeval pred 10 leti za občinskega tajnika v Braslovčah, pa gg. odborniki so njegovo prošnjo odklonili. Sedaj pa se mu je vendar-le posrečilo, zlezti na eno izborno stopinjo, postal je namreč „agent“ liberalpe stranke; sicer je baje ta stranka zelo kulturna, a njene pristaše pa le ni umestno nazivati samo z glavami! Opazovalec iz Braslovč vas bo moral poučiti o tej olikano-sti, kajti pri nas imenujemo glave samo Štirinogate živino, kadar kupčujemo ž njo ob sejmih, ki so se ravnokar odprli, ker so naši zastopniki poskrbeli za to, ne pa volilce. — Tudi nek poslovodja je pripeljal semkaj svojo glavo, a ni bilo nič „kšefta“, dasiravno je lepo rejena! Kar pa se tiče .letuških 80 volilcev, bode pa dotični osebi ostala samo ničla, vsi drugi bomo pa volili g. dr. Korošca!!
Vrbje pri Žalcu. Liberalci bi se radi iznebili Cokana, oziroma posledic, ld so prišle nad nje vsled znane gonje o priliki smrti „narodne žrtve“. Kakor so lagali takrat, tako lažejo sedaj. Cokan je umrl naravne smrti, to je znano vsakemu trezno mislečemu človeku, kakor tudi to, da je napadel on. Da so mu kupili liberalci venec z napisom:	Narodni žrtvi —
Žalčani, so se že sto in stokrat kesali, Z|akaj so se pa vsedli na limanice gotovim ljudem! Takrat se je splošno govorilo po Vrbjih, da je daroval Roblek 5 K za venec, med tem ko so drugi liberalni tržani dajali po 1 K. Ker nismo nikomur nevošljivi, tudi Žalča-nom in Robleku privoščimo ^narodno žrtev“ Cokana. Naj pa dajo sedaj mir, ker drugače povemo Še o tej stvari več.
Iz žalske okolice. Dovolite, g. urednik, da Vam pošljem teh par vrstic; upam, da jih bodete sprejeli. Naj, kot bivši vojak, na tem mestu izrečem zahvalo poslancem S. K. Z., posebno pa g. dr. Korošcu, za njihov trud, s katerim so dosegli, da ste se odpravili zadnji dve orožni vaji in da se dovoli dopust ob žetvi. Vsak, ki je bil vojak, bo vedel, kaka dobrota je to. Zato pa mora vsakega trezno mislečega zgrabiti sveta jeza, ko vidi, kako vlačijo liberalci po blatu osebo g. dr, Korošca in sploh S, K. Z. Ko bi imel Roblek le eno trohico tega, kar so dosegli naši poslapci, pokazati, bi se mu s spoštovanjem odkril. Toda on nima sploh pojma, kaj se pravi to, „ljudsko delo“. On, ki zna komaj usta pošteno odpreti, on se naj bojuje, ori naj z odločnostjo zastopa naše koristi? Ne bodite smešni, kmetje, ne dajte se voditi za nos od raznih poliranih Škribontarjev in učiteljev, poslušajte glas
vse take, ki so se zaganjali v sveto katoliško cerkev, registrirala v listo blamiranih. Factum probat. Sohnitzer nadalje zanikuje, da je bil sv. Peter v Rimu in umrl tam, notabene tisti Schnitzer, ki je pred 11 leti ravno to dokazoval, kakor piše en časopis, in doslovno učil: j,,pa je bil sv. Peter v Rimu in tam umrl, imamo dokaze iz vsega krščanstva.“ Nadalje: „Proti tem dokazom se ne more nič oporekati; noben pomislek ne more obstati,“ Kaj praviš ti? Ali je mogoča taka nekonsekvenca? Da! Factum probat. Uočim Schnitzer taji ta zgodovinski laktum, dokazujejo drugi protestantski učenjaki,; kakor Harnack, Müßer, (Quericke, Möller itd. Nastane vprašanje: Kako je prišel Schnitzer tako daleč? On je najjprej začel pri primatu. Zgodovinski fakturo je in tudi psihologicno se da to dobro razlagati, da imajo vse herezije svoj začetek ne v negaciji primata, tudi ne v napačni ek-segezi besed Jezusa Kristusa, ki ga je obljubil, temveč najprej se razni nauki svete katoliške, cerkve, bodisi verski, bodisi moralni ali popolnoma tajijo ali pa napačno razlagajo; ako jih potem papež objsodi in zavrže, napadajo papeža, ker on jim je trn v peti, tisti močni, nepremakljiv jez, ki jim ne pfusti dajje.
Ako papež pade, ali nauk o božji ustanovitvi primata, potem bo seveda lahko y koš vreči nauk svete cerkve. O da bi spoznal svojo zmoto, dokler Še je čas in nazaj prišel v naročje svete katoliške cerkve, extra guam nulla salus, in ne končal tako, kakor Döllinger, ta „/lumen soientiae“, kojemu padcu je bil povod infalibiliteta papeža, ker je v tešnrl zvezi a primatom,	P, H. K.
svoje vesti.. Nobenemu poštenemu Kmetu ni mogoče iti s tako stranko, ki dela za svojega kandidata s tuljenjem, psovanjem, s koli, noži in celo tudi s č . . . blatom.. Proč od njih, dokler je Še Čas, da se ne oma-žete, proč, vam kličem! Oklenite se trdno K. Z. in pomagajte dr. Korošcu do sijajne zmage!
Trnovlje pri Celju. Učeni gospod Prekoršek so spisali veličastno poročilo o „veličastnem“. Roblekovem shodu pri Binclu. Da je bilo vse bolj veličastno, je bil Mahne predsednik, ki je v krepkih besedah poudarjal, da se gre za zmago napredne kmečke misli nad hinavščino in lažjo. Pričakovali smo, da bi Mahne govoril o tem, da se gre. za zmago Narodne stranke, pa ne, njemu se gre za napredno kmečko misel. Kako si misli Mahne to „napredno kmečko misel“, seveda, nismo mogli izvedeti. Roblek je govoril tudi o klerikalnih sleparijah. Naj JRoblek počaka; imel bo priliko, slišati o sleparjih, ki so mu veliko bližje, nego klerikalci. Ce so to vse Roblekove zlate besede, bo Prekoršek že vedel, drugi ne vemo o tem ničesar. Največ zlata je bilo o tem, da je veličastno-slovesno obljubil, da bo delal kot „kmet“. Roblek, ali Vas ni sram, da se tako smešite. Cel svet ve, da niste kmet in vendar govorite, da boste delali kot kmet. Kako se imenuje tako govorjenje, naj sodijo volilci. Veličastnost shoda je povzdignil tudi dr, Koderman iz Celja, Mnogi so se namuzaji, ko je pozival Roblek volilee, naj se obračajo nanj za nasvet in pomoč. Roblek, v kakšnih zadevah? Morebiti v kmečkih, v katerih imajo menda naši hlapci veliko več pojma, nego Vi? In pomoč! Štiri leta smo je bili deležni! In veličastnost shoda je zaključila veličastna resolucija g. Prekorše-V.,a, potem pa je zavladal mir po naših kmečkih domovih!
Dobrna. Za župana na Dobrni je bil izvoljen z
11.	glasovi zaidnjo nedeljo g. Franc Pušnik. Pri prvi volitvi je bil prejšnji g. župan Franc Jevnišek enoglasno izvoljen za župana, in se mu je dala s tem najlepša zaupnica, kar je tudi občinski odbornik gospod župnik Kukovič posebno poudarjal. G. Jevnišek je imel veliko prestati od zarobljenih pristašev „razsvetljene“ posilinemško-narodne stranke. Z'astopniki te stranke so oddali prazne glasovnice, kar je jako pomenljivo za stranko, ki je v vsakem pomenu prazna. — Včeraj, dne 31» maja sta prišla dva avtomobila iz Celja, in se je začel danes avtomobilni promet Celje-Dobrna,, Ce nas le ne bo spet „lajhalo“. — Električnih žic se kar sveti ob solncu na Dobrni, električna luč sama pa je še skrita. Te dni nam bo baje prvo-krat zasvetila. — Opozarjamo slovenske goste na naša društva, ki so pripravljena gostom vsestransko svetovati.
St. Pavel. Zianierjevi hlapci prihajajo pridno razgrajat na dr. Koroščeve shode. Videli smo njihove, od vina obtežene figure, v St. Jurju in na Gomilškom, Iz St, Jurja se ie peljal en hlapec, do dobra natrfcan. Vpil je venomer s hripavim glasom, kakor da je požrl cel gramofon. Ko so mu na nekem kraju naši fantje nekoliko pomagali, se je ustavil in. začel groziti z revolverjem. Naši so ga pozvali, naj ga le pokaže in se mg približali. Tu pa mu je zlezla vsa korajža v hlače in brzo jo je pobrisal. Tudi na Gomilskem se je drl en njegov hlapec na vse pre-tege. Ko je bilo blizu stoječim že preveč njegovega gobezdanja, mu prismoli neka razumna ženska tako gorkih, da jih bo pomnil vse življenje. Bo menda res treba učiti na tak način liberalcev manire.
Auf, Roblek! Neki liberalec se je v gostilni preveč navlekel Roblekovega navdušenja.. Vpil je nekaj Časa: Živio Roblek! A ko mu je alkohol preveč zmešal pamet, se je pa začel dreti: Auf, Roblek, lauf!
St. Jur ob Taboru. Vprašamo krajni šolski svet, zakaj pusti lepiti liberalne lepake na šolsko poslopje. Sola vendar ni kraj za volilne klobasarije N. stranke. Ali pa bomo začeli tudi lepake Kmečke zveze devati na Šolo,
St. Jur ob' Taboru. Krasno je uspel dr, Koroščev shod na Križevo, Tudi pametni nasprotniki so ga tiho poslušali, Le zunaj k oknom se je postavilo med naše nekaj mršavih kričačev, ki pa niso prišli do besede, dasi so pili korajžo celo noč. Ko smo šli zjutraj k' sv, maši, smo jih srečavali v dvomljivem star nju, kako so se vračali z nočnih pohodov. Usmilile so se nam uboge liberalne pare, ki se morajo Še ponoči žrtvovati za svojo divjaško stranko. Po sv, oprar vilu so se priguncali pred zborovalni prostor. Cerkve seve ta dan niso videli od znotraj, ker so preveč „bogaboječi“. Gotovo njihov „pobožni Roblek ni nič boljši. Ko se je začel naš shod, je bilo slišati ob oknu par liberalnih vzdihov, ki pa so kmalu utihnili. Naša dekleta so jim namreč povedala takih, da so jo drug za drugim odkurili v oštarijo. Ko je prišlo do glasovanja, ni bilo niti ene roke proti dr. Korošcu. Taki ste liberalni junaki! Dekleta vas vženejo v kozji rog. Pa Še pridite kaj v vas, postrežemo vam še z drugačnim poprom.]
Št. Jur ob Taboru. Nič bojevitih dopisov ni bilo dosedaj od nas, kakor iz drugih krajev» Volilna borba se je bila nekaj časa le z jezikom in papirjem v obliki lepakov in letakov. Kakor jud slabo robo, priporočajo liberalci na dolgo in široko Robleka, psujejo pa Kmečko zvezo. Naši lepaki za dr. Korošca pa so kratki, ker vemo, da se dobro blago samo hvali. Pri belem dnevi*, kakor pošteni ljudje, obešamo mi lepake K. Z., liberalci pa smolijo svoje ponoči, ob uri duhov. Sramujejo se svoje podivjane stranke, zato ljubijo temo. Neumni so pa tako, da devajo lepake visoko pod hišne in kozolČne strehe, kjer jih brez daljnogleda nihče ne more brati. Nam je prav. Mitemo namreč mnenja, da kdor visoko leta, nizko obsedi. In tako se bo zgodilo na dan volitve z Roblekom,
Roblek — na orehu. V strahu pred Kmečko zvezo je zbežal Roblek s svojim letakom na vrh orehovega^ drevesa, in si ne upa več dol. Kdor ne verjame, naj pride v St. Jur ob Taboru. Svetujemo Briglnu, naj poskrbi Robleku drug prostor. 13. junij bo kritičen dan prve vrste za liberalce, in strele, ki rade u-darjajo v najvišje vrhove, bodo tem ložje porazile Robleka, čim višje ga liberalci silijo.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor desni breg, Slov. District, Konjice je:
Franc Pišek, kmet, Orehova vas.
Št. Lovrenc nad Mariborom. Kakor znano, je kandidat kmetov, malih posestnikov in delavcev, v; naših kmečkih občinah g. Franc Pišek, A mestna gospoda v Ptuju in Mariboru mu je postavila protikandidata, in sicer štajercijanskega posilinemca, Kresnika. Ta Kresnik je poslal našemu občinskemu tajniku 1 K, da bi oznanil pri cerkvi njegov volilni shod za 5. junija t. 1. — Kmetje! Ne pojdite Kresniku na limanice!
Sv. Duh v Ločah. Na svojem tukajšnjem volilnem shodu na Križevo je Kresnik med drugim popadel tudi poslanca Korošca in mu je hotel z namigava-njem v svojem neslanem govorni očitati veleizdajstvo, češ, kaj pa je hodil po Srbskem, Mi ne vemo, ali je g. Korošec res hodil kedaj po Srbskem, to pa vemo, da ni veleizdajalec in sploh nikaik' izdajalec. Pač pa vemo. da je Kresnik odpadnik svojega slovenskega naroda, ker ga hodi v imenu Štajerci]anske stranke po svojih shodih skvarjat in okuževat. Kresnik, svetujemo ti, bodi raje doma, in ne hodi po tako nehva,-ležnih shodih, kakoršnega si imel tu v Ločah1, kjer te niso hoteli niti tvoji lastni Štajercijanski pristaši priti poslušat. Navzoči Possek' in učitelji pa so kremžili svoje obraze, ker so morali poslušati tvoje neslanosti, otroci in ženske pa so se smejali tvojim bedasto-cam, poštenih, veljavnih volilcev pa sploh ni bilo. — Očividec.
Iz Pohorja. Res čuden možak vam js. naš župan! Že pred dobrim mesecem se je Širokoustil v neki gostilni, da bo on volil Kresnika, ker le ta je za Nemce. Že dobro, očka župan, znabiti Vas bo tisti večni kandidat Kresnik izuril v nemščini, kar bi bilo potrebno, ker ste Vi kot tak imeniten Nemec nekemu rezervistu pri odhodu k orožni vaji zapisali v vojaško knjižico: „Abgemetrt 14 Obrili“ (Abgemeldet am 14. April). Računski podčastnik se je kar Čudil in skoraj ni hotel verjeti, da se nahajajo na. našem Pohorju tako izvrstni Nemci. Zato naj pa Nemec Nemca voli. Vsi drugi pa smo enoglasno za kandidata Pišeka. Pa ko bi bili, gospod urednik, videli našega župana dne 28, maja pri volilnem shodu Kresnika, kako je požiral besede, bili bi mu gotovo rekli, naj vendar pazi, kajti namerilo bi se lahko, da bi mu naletelo v goltanec dosti muh. Sedaj pa, očka- župan, le na agitacijo za Kresnika; ko pa poteče doba Vašegia županovanja, bomo mi delovali za to, da se Vam bo stolec županstva čisto gotovo prevrgel, kajti pristaša i„štajerčeve“ lažnjive stranke ne maramo v svoji sredini. — Več kmetov.
Šmiklavž na Dravskem polju. V četrtek', dne 1, t. m. zvečer smo imeli pri nas prvi javni shod. Vršil se je v gostoljubni gostilni g. Florjančiča. Otvoril ga je vrli naš pristaš g. Potočnik, predsedoval je zavedni domači župan; g. Florjančič. Poslovodja Žebot je v daljšem govoru slikal naše gospodarske odnoša-je, navajal razne uspehe, ki so jih priborili poslanci S. K. Z., in opozarjal na razne pripomočke, s katerimi si lahko izboljšamo gospodarski položaj. Urednik Kemperle je osvetlil iprotlnarodno politiko štajerčijan-cev in pozival, 'da gredo dne 18, junija vsi na volišče za našega slovenskega kandidata g, Pišeka, S krepkimi „Živio“-klici na Pišeka, je g, Florjančič zaključil lepo zborovanje.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Ptuj, Ormož je Mihael Brenžii, kmet, Spuhlja.
Ploj ali Brenčič, vpraša „(Sloga“ v številki dne
2.	junija. Na to vprašanje (je samo en odgovor: Brenčiča! Ploj je kandidat najklavrnejše sorte, kar jih je v Avstriji, Niti kandidirati se ne upa, temveč je večkrat v javnosti slovesno povedajl, da ne kandidira več, celo da se umakne iz političnega življenja. Kfdo bo torej volil človeka, ki se je pred svojimi najverne jši mi pristaši izjavil, da. se umakne liz političnega življenja? Slabo uslugo izkazujejo Ploju tisti, ki sedaj agibraijo zai njega, ker s tem hočejo njegove besede postaviti na laž, Ali so res v takih čislih hof-riatove besede? In nadalje, kako zaupanje in spoštovanja morejo imeti naši pošteni kmetje do moža, ki na eni strani izjavlja, das ne kandidira več in 'da se umakne iz političnega življenja, na krugj strani pa se pusti od liberalnih advokatov, liberalnih študentov, liberalnih učiteljev kandidirati proti poštenemu in otl'Uönemu kmetu ?! In ne samo v ptujsko-ormož-kem okraju se je priredila ta hinavska) in ostudna politična komedija, temveč tudi v Ljubljani se Ijo je hotelo vprizoriti, pa je vendar tamkaj zmagala treznost In poštenost. Kak političen poštenih je torej ta mož: 'izjavlja, da ne kandidira in se umakne iz političnega življenja, pa bi bil vendar rad poslanec, Če ne v starem, pa v kakem drugem volilnem okraju! Tlake politične odkritosrčnosti ih doslednosti smo že
vajeni od Ploja, Odkar je iz Slovenske kmečke zveze uskočil k liberalcem, je vedno ostal isti. Nlaše /ljudstvo mu je za njegovo politično značajnost že \dalo plačilo pri zadnjih deželnozborskih' volitvah. Se hujši odgovor mu bo dalo pri sedanji državnozborski volitvi, ko si niti ne upa več kandidirati in höS iübi na volilne shode, temveč pusti za sebe agitirati liberalne advokate in učitelje in več ali manj, prej ali slej spu-fane študente. Ploj je padel, ko je kandidiral, tembolj mora pasti sedaj, ko se niti ne lupa (več 'kandidb rati. Proč s Plojem! Živel zvesti in značajni pristaš Slovenske kmečke zveze, pošteni in razumni kmet in odločni branitelj kmečkih pravic, Mihael' Brenčič!
„Sloga“ laže. „(Sloga“, ki se rada hlini krščansko, je začela lagati na pr,^v ciganski način. !Med drugimi je prinesla tudi nesramno laž, da so merodajni faktorji v 'Mariboru sklenili, da bi se moral g. Brenčič, ako bi bil izvoljen, umakniti dr, Korošcu, ki bo baje — seveda po pobožni želji krščanske „(Sloge“ — v Salvinjski dolini propadel, in da bodo potem v ptujsko-ormoškem okraju takoj zopet nove volitve. To je vse prav po slogaško zlagano od začetka do konca, kar se že iz tega vidi, ker bo gospod dr. Korošec v Savinjski dolini gotovo zmagal in vsled tega ni niti potrebno tako posvetovanje. Tlake nesramne laži si izmišljujejo slogašii, da bi begali ljudstvo, To so možje In poštenjaki, ki so vredni svbjega pokrovitelja. Gospod dr.. Ploj, kaj pra|vite k temu, da od vas plačana „iSloga“ tako grdo laže?
Prosti volji svojih volilcev ho prepustil svojo izvolitev Ploj, ki se niti ne upa več kandidirati. To prosto voljo so naši krščanski kmetje že pokazali, ko so ga vrgli pri zadnji deželnozborski volitvi» Se bolj mu bodo pokazali to prosto voljo dne 13. junija, ko bodo volili Brenčiča, in poslali hofrata za vselej v penzijom
Govornik mora biti naš poslanec, pravi „Sloga“. Kako imeniten govornik je Ploj, so se že večkrat lahko prepričali njegovi poslušalci, ki so se čudom čudili, da tako visok gospod niti pravilno slovenski ne govori. To so vam naši kmetje boljši govorniki.
Kmečki kandidat je baje Ploj, Toda postavili ga niso — kmetje, temveč liberalni advokatje, po zvišanja plač hrepeneči liberalni učitelji in par liberalnih študentkov. Lep „kmečki“ kandidat.
Cesarja, cerkveno oblast, celo nemški vitežki red — čujte, kakšni narodnjaki so vam ti liberalno-slogaši — kliče „Sloga“ na, pomoč za ljubljenega Ploja. Res, slaba mora presti gospodu nekandidirajoče-mu holratu, ki bi bil pa rad poslanec!
Duhovnike ostudno napada zadnja „Sloga,“. Spravila se je med drugimi nad g, Zorka, Menha.rta ln druge. Opozarjamo nesramno tetko „Slogo“, naj bo vsaj pametna, Če že ne zna biti dostojna,. Sicer bomo primorani, poseči v zgodovinske predale in zopet pripovedati o nekem holratu, ki je imel v nekem brinju nekaj opraviti, raSdi Česar je prišel1 v sodnij-sko preiskavo radi pa»r. 127. Bo, zanimiva povest, ki bo gotovo vzbudila splošno pozornosti
Sv. Bolfenk pri Središču. Naši liberalci imajo sedaj v volilnem Času veliko dela.. Pripravljajo se za odhod, ker tukaj jim ne cveta pšenica za njjhovega liberalnega zmaja, liberalcev ne maramo, Še manj pa tistega gospoda iz Dunaja, ki nam ga tako vsiljujejo. Spoznali smo vas, liberalce, dobro, kam merite s svojo liberalno pušico. Povemo vam tv lice, da vašim besedam ne zaupamo več. Dne 13. junija gremo vsi na volišče, ter damo glasove našemu vrlemu ka-toliško-narodnemu tovarišu Mihaelu Brenčiču, kmetu iz Spuhlje, Vsi za njega! 'On pozna naše kmečke težnje. Kmet naj kmeta voli, pa ne gospoda! Torej, volilci, naj se po naši fari razlega samo en glas: M. Brenčič bo naš poslanec! Ploj, pa le pri miru stoj! Živela Slovenska kmečka zveza in njen kandidat M. Brenčič!
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Cujte, kakim osebam pošiljajo Plojevei svoje volilne plakate in govor plojevskega župnika Fr. Šegula! Samim znanim Šta-jercijancem, n. pr. A. K. v Litmerku, O. F. v Strjan-cih i. dr. Potem naj pa še pravijo Plojevici, da niso z vsemi mogočimi, Kmečki zvezi nasprotujočimi strankami v zvezi? In s takimi volilci in za takega kandidata bi naj mi zavedni kmetje in udje Kmečke zveze šli roko v roki 13 junija na volišče ? Nikoli in nikdar» Lenarčka fara je še vedno dobro volila. Le tisti kot, od koder pride navadno slabo vreme, je hotel delati štajercijansko in plojaško zgago.
Sv. Marjeta niže Ptuja.. Nismo vsi tukaj sami liberalci ali sami PoljaŠi. Ne,, dne 13, junija bodemo pokazali, da ne ubogamo vsi komandi Žunkovičevi in že precej starega študenta Vesenjaka. To se je že videlo pri zadnji deželnozborski volitvi. Najhujši liberalci in pristaši nadučiteljevi so pjre ob Dravi; to pa radi tega — tako sklepajo naši liberaičkti — ker so kmetje ob Dravi zadnjič volili Zadravca. A motite se, gospodje; tam so kmetje volili Zadravca, ker jim ga je priporočal in se zanj trudil maloveški krčmar z geslom: „kmet naj kmeta |voli.“ O brezverskem liberalizmu stranke, M ga je postavila, je bil' čisto tiho in tako so bili kmetje zapeljani. Ta gospod je lahko liberalec, če mu je drago, a kmetje so odločni katoliški možje. Zapomnili so si to geslo in bodo nadi tega letos z veseljem oddali svoje glasove kmečkemu šo-tovarišu, Mihaelu Brenčiču, kmetu v Spuhlji.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Vsi veste, kako se puran razkorači, Če mu pokažete rudeče barvan robec. Razkoračili so se tudi naši liberalčki in štajerčijanci, ko je napočil glas, dat bodo volitve! — Studentu gospodu ŽunkoviČu in mladima gospodoma učiteljema njihova politična žila ni) dala miru. Morar
li so se politično razkoračiti. In seveda, ker Se kaj pametnega ti ^politiki“ ne morejo govoriti, so pač storili to, kar so znali — kar so se naučili iz liberalnih časnikov. Zmerjali in zabavljali! so čez našega gospoda župnika in deželnega poslanca z vsemi priimki, katere znajo dajati' liberalci poštenim ljudem. Pri- gospodu študentu se nič ne čudimo, a nevolja je nas pograbila, da tako nedovoljeno napadata- gospoda deželnega poslanca gospoda učitelja, ki bi morala vzgajati mladino k lepemu in plemenitemu. Pri tema učiteljema se vi’ch, kako liberalni časniki s svojimi obrekovanji vplivajo na človeka, celo ce se šteje med izobražence. Posebno pa ti politični otroci očitajo gospodu poslancu, da ni nič storil] in da je z obstrukcijo škodoval narodu. Da je gospod župnik mož dela, da je storil več, kot mu stan veleva, « je priča cela župnija, ki jo je v vsakem oziru, zlasti pa v gospodarskem, povzdignil, mnogo tisočakov je vsled njegovega delovanja prišlo v našo župnijo, postala je v marsičem vzgled drugim. Da je kot poslanec tudi storil svojo dolžnost, o tem imajo soditi volilci, Omenjena trojica vse svoje življenje še deseti del tega ne bo storila za splošni blagor, kakor je to. storil gospod poslanec, Oibštrukcijo v Gradcu je odobrilo z velikim navdušenjem vse spodnještajersko ljudstvo, tudi liberalci so. bili za njo, so jo hvailili kot potrebno, Ali (bi naj slovenski poslanci mirno gledali, kako večina zapravlja denar, kako je hotela šolstvo, zlasti slovensko, popolnoma dobiti v oblast, ali naj bi mirno pustili, da so 200.000 K črtali za podporo vinogradov, da so zasmehovali kmečki stan, Seveda možatosti, odkritosrčnosti, požrtvovalnosti in trezne razsodnosti ni najti pri liberalcih, tudi pri njihovih generalih ne, Še manj pa pri takih,, kakor so prej omenjeni trije. Mislijo si, da so Bog ve kaj,, Če zgago delajo, a ne pomislijo, da — slovensko ljudstvo ne plačuje za to učiteljev-.
Gospod Znhkovič pri Sv, Marjeti že hoče zopet našim kmetom komandirati. Boste zopet slajbo naleteli, le mirni bodite! Nismo še pozabah, kako ste nas hoteli osrečiti s tem, da ste en cel vagon luka za nas prodali., Pa kako? Se še spominjate na nezadovoljnost kmetov, ki je nastala takrat proti vam? In na ono veselico, ki so jo priredili dijaki* dobri, verni dijaki, ne 'taki, ki z zabavljanjem pohajkujejo po nar ši lepi fari — na tisto veselico se še tudi spomnite! Ljudstvo bi rc(do imelo pošteno zabavo, vi ste pa nasprotovali. Šolsko sobo ste zaprli toda vsi domači župani so podpisali prošnjo na okrajno glavarstvo, da se da dijakom soba na razpolago. In konec vsega je bila vaša popolna blamaža, iVeselica je izborno vs-pela,i Ne pleše torej vse po vaši godbi in tudi dne 18. junija ne bo. Bomo videli! — Kmečki fant in vo-lilec.
Spuhlja pri Ptuju. Shod, ki ga je imel pri nas dne 31. ma|ja zvečer pri gospodu županu Samprlu naš kandidat gospod Mihael Brenqic, se je imenitno obnesel. Udeležba |je bila velika^ volilcev čez ISO, zastopani iz občin Spuhlja, Budina in Brstje s svojimi župani. Predsednikom je bil izvoljen posestnik gosp. Zelenik, ki je vodil celo zborovanje. Kandidat gosp. Mihael Brenčič je v jedrnatih besedah razvil svoj program, naslanjajoč se na Slovensko kmečko zvezo, koja ga je postavila za kandidata, in koji programu bo tudi vedno zvesto izpolnjeval. Kot drugi govornik je nastopil gospod kaplan, ki je govoril o različnih strankah, M so si tujdi postavile svoje kandidate, s 'katerimi nas hočejo preslepiti in zvoditi; na nepravo pot. Edini nasprotnik je bil gospod Halodeja, ki se je ogreval za Ploja, toda dokazalo se mu je, da je na krivem potu. Konečno je bil z velikim navdušenjem ppogllašen e naglasil o kandidat gospod Mihael Brenčič, ki bo dne 13. junija tukaj častno zmagal. Živela kmečka zveza in njen kandidat!
'Kakor pred 4 leti za Zadravca-, tako sedaj pri Sv. Marjeti agitira nadučitelj za Ploja, Na zadnje sta se vendar z moškanjskim Vesenjakom srečno maši^, četudi sta sij že večkrat skočila v lase (zadnja državnozborska volitev, dijaška veselica). Pa slabo priporočilo je za Ploja, če zanj agitira naš nadučitelj. Lep mir in res složno življenje je bilo v naši fan, ko so nas učili še naš nepozabni gospod Vobič. Tiakrat se je ustanovilo bralno društvo pod gospodom Schreinerjem, ki je prirejalo krasne igre in veselice, pri! katerih so naša vrla dekleta nastopala v narodnih nošah. Pa prišel je Žunkovič in počasi spravil v odbor večino liberalcev, sebe, učitelja in Še par njegovih zvestih1. S tem pa je društvo pafcilo in spi, naše ljudi pa so raztrobili v svet kot liberalce, kar pa ni res, samo ni ga, ki bi nas zopet dtvignil, Lani' smo sicer videli eno igro „Brat Sokol“, v kateri se grdo zasramuje pobožnost in dela pohujšanje. Malo je bilo poslušalcev, in Še ti so obsojali igro. Volilci Šmarjet-ski, dostikrat .ste že pokazal!, da n:ste zadovoljni s tem, kar vam pove nadučitelj. Ostanite tudi sedaj Itako. Tovariši, pevci in tamburaši, odgovorimo mu, naj itak veste na kaj, s tem, daj gremo vsi korajžno v boj, na agitacijo za Mihaela Brenčiča, kmeta v Spu-hlji. — Kmečki fant.
Nova vas v občini Ragoznica pri Ptuju, Tukaj je imel v nedeljo dne 28. maja, ob 4. uri popoldne, rudečkarski shod Mihael Kosel iz Gradca v gostilni Franca Bračiča, T!a. kandidat je razvijal, svoj- social-demokratični program v ta/ko slabi nemščini, da Še gotovo niso sami rudečkarji dobro razumeli. Napadal je Orniga, Ploja, najbolj pa Kmečko zvezo in njene kandidate, kakor tudi naše duhovnike. Navzoči Šta-jerčijanci niso nič ugovarjali, tudi hoeralc1 so mirno v žep vtaknili, ko je Ploja n,apada,l. Da je mu, niso
po volji bili davki za vojaščino, očital nam je, da se nič za delavstvo ne brigamo, da jim ne damo potrebnih šol, in priporočal je „JRudeČi prapor.“ K koncu je pozival navzoče volilce voliti njega, ker on je edin rešitelj ljudstva. Pri vsem kvašenju ni bilo nikakor-Šnega navdušenja, nihče ni nič ugovarjal in tudi se ni nihče po njegovem izvajafijn k besedi oglasil, da-siravno je gospod Bezjak, krojaški mojster v Ptuju, pozival k besedi. Nato se je k besedi oglasil naš1 pristaš in kandidatu pošteno zabrusil, posebno da naš kandidat Slovenske kmečke zveze desetkrat boljše govori in tudi desetkrat boljše zmožnosti ima, kakor ta rudečkar. Radi tega nastopa je dobil naš pristaš kozarec pod noge, tako da bi lahko bijl občutno ranjen, ako bi ga zadel. Rudečkarji so kar divji postali. Žalostno zadosti za Ragoznico in Novo vas, da se tukaj nikdo ne briga, kaj se godi v njihovi sredini, da se takšnih shodov ne udeležijo naši pristaši, da bi temu socij-u pot pokazali, od koder je prišel. Posebno žalostno pa je za gostilničarja gosp. Fr. Bračiča ml., ki takim ljudem prostore dovoli, da, izzivajo domačine, oziroma kmečko ljudstvo, od katerih ta gostilničar živi. Kmetje UrbanČani, zftjoomnite si to. Se bolj žalostno pa. je to, ker je dotočni lokal sedež bralnega društva, ki ima namen v prvi vrsti skrbeti za izobrazbo kmečkega ljudstva], kar je pa seveda liberalcem deveta briga. Poglavitna skrb jim je zabava pri godbi itd., udje» se pa učijo samo zapravljati. Zato pa pri društvu ni skoro nobenega našega pristaša, 'ampak skoro sami učitelji, uradniki in mestni komiji. O tem drugokrat več!
fProž z liberalnimi surovinami!
Sv. Lovrenc y Slovenskih goricah, Dragi St.-LovrenČani, pristaši Kmečke zveze! V nedeljo dne 28. mr(ja ste videli in slišali svojega kandidata gosp. M:. Brenčiča, kako stvarno je razvijal svoj program. Zraven ste tudi slišali, kakšna stranka je za Ploja. Videli ste njihovo obnašanje in surovost. Iz tega lahko sklepate, koliko so vredni t,^!ki ljudje in njihova stranka. Nekatere osebe tukaj vam hočejo kar vsiliti dr. Ploja za kandidata,, Če ravno ne kandidira, in zakaj? Zato, Ker se jim je obljubilo lepe teličke in bi-kece za pleme po zelo znižani ceni. Mogoče dr. Ploj sedaj uresniči te obljube, če g,a zopet izvolite, ker do zdaj tega Še ni storil. Je pac ostalo samo pril obljubah'. Kaj ne, gospodje Ceh, Petrovič in Skrlec, ki se toliko za Ploja trudite? Zagorski Hjolc pa tudi zna, kako žalostno je, če se iz’ županskega stolca pade, zato se sedaj toliko trudi, /da bi se Ploju ne prevrgla poslanska klop. Pametni in pošteni možje pa bodemo volili dne 13. junija našega kandidata gospoda Mih; Brenčiča, kmeta iz Spuhlje, s tako večino, da bo nasprotnike strah. — Sentlovrencki volilen.
Kmetom v ptujsko-ormožkem okraju v pomislek. Z vso silo nastopajo poleg Plojevcev štajerčijanci zoper Kmečko zvezo. Njihovo delo je obrekovanje, zabavljanje, laž in — podkupovanje. Njihov« namen je nahujskati slovenske kmete zoper lastne tovariše, s tem oslabiti slovenski kmečki stan, vzeti mu zaupanje v samega sebe, z neprestanem hujskanjem in, s šnopsom zastrupiti kmečko mladino, ga gospodarsko uničiti ter tako pripraviti pot nemškemu gospodstvu. Seveda v besedah in v hinavskem „Štajercu“ poveličujejo kmečki stan in mu Bog ve kaj v$e obljubljajo, a njihova dejanja so vsa drugačna. Dejanja nam izpričujejo, da so vse njihove lepe besede laž! Stajer-čijanski voditelji so ali odpadniki, ali pa papirnati kristjani, podpirajo lutrovsko odpadniŠtvo; komiji in drugi nemškutarski uslužbenci se udeležujejo na popelje svojih gospodarjev protest antovfcke službe božje in se norčujejo z vernih katoličanov. Leta ,1908 so neki procesiji vzeli križ in po njem hodili. Poleg drugih prepirov Še hočejo verski prepir zanesti na Spodaj e-Štajersko. Slovenskemu jeziku odrekajo vsako pravico, slovenski narod hočejo uničiti. Urednik Linhart je v Gradcu sam rekel, da so posilinemci „pred-straža Nemcev.“ Se črviček v prahu se brani, slovenske matere sin pa se da zapeljal); od brezvestnih neimškufcarsMh hujskačev, da svojo lastno mater sovraži in preganja. Posebno pa so nemškutarji v gospodarskem oziru najhujši Škodljivci spodnještajerskega kmeta, saj je itak njihov; namen, ga gospodarsko uničiti. Sicer pa so voßdtelji šitajerčijancev meščani: trgovci, Šnopsarji, odvetniki; in uradniki; od nekdaj pa so ti sovražniki kmečkega stanu. Hočem vam natvesti le nekaj dokazov!' Ljudje štajerčijanske stranke so v prejšnjem deželnem zboru bili zoper iz-premembo lovskega zakona kme.tom v korist, kakor so zahtevali slovenski kmečki poslanci. Da nam zajec toliko škode dela vsako leto na polju, v sadonosnikih, v vinogradih, se imamo štajerčijanski gospodi, med njimi tudi Ornigu, zahvaliti. Kako potrebno je, da se kmečki fant bolj izobrazi v gospodarstvu, a štajerčijanske stranke vodje so bili zoper slovensko kmetijsko šolo. Glavne dohodke imamo kmetje o|d žifvine, ta nas še varuje pred popolnim propadom. Da so Šta-jerčijanski voditelji zares zakleti sovražniki kmečkega stanu, so pokazali s tem, da so hoteli uničiti našo živinorejo! Mestni zastop ptujski z županom Or-nigom na čelu in drugi zastopi nemškutarskih mest in trgov so zahtevali, da se naj meje odprejo tuji živini, da bi smeli iz tujih držav v naše uvažati živino, Kaj bi nastalo iz tega? Kuga med našo živino bi se še bolj razširila, kakor se je vsikdar zgodilo^ kadar so odprli meje tuji živini. Cena naši žkvini bi padla še bolj, nam kmetom bi bil glavni vir dohodkov uničen, s tem pa bi bila zadana kmečkemu stanu
smrtna rana. Ptujski mestni zastop z županom Orni-gom in seveda tudi drugi mestni zastopi, je lani tudi zahteval, da naj se iz Amerike vozi v naše kraje argentinsko meso, da bi s tem prisilili kmeta, svojo živino pod ceno,, v lastno škodo prodajati., V; okrajnem zastopu gledajo samo na korist meščanov in nemšku-tarske gospode. Ceste delajo in v dobrem stanu vzdržujejo le tam,, kjer je to mestu v korist in kjer ima štajerčijanska gospoda svojaj posestva (na primer zahodni del Haloz, Sv. Lovrenc, Cirkovce, St. Janž i. drugod), tam so jim ceste 'deveta briga. Nočejo jih delati,’ na primer da bi Cirkovčani dobili zvezo z mariborsko in slovenjebistriško cesto, nočejo že obstoječih navažati in v dobrem stanu obdržati. Ziakaj.ne? Zato ker jih gospod Ornig ne potrebuje, v teh krajih on in ptujska gospoda niina posestev, pa si smisli: Vozite po blatnih cestah, meni se tam ni treba mučiti! — Navedli smo le nekatera dejanja^ ki kažejo, da je Ornigu in Štajerčijanski stranki korist kmečkega stalnu — deveta briga! Zato pa je izdajalec« kmečkega stanu vsak, ki hoče oddati svoj glas za ptujskega meščana Orniga, kdor zanj agitira in hujska proti Kmečki zvezi. Ornig je kandidat verskih in narodnih nasprotnikov, je kandidat najhujših sovražnikov in Škodljivcev, kmečkega stanu. Zdaj Ornigova trobenta „Stajerc“ seveda obljubuje vse mogoče in nemogoče, še bolj pa to 'delajo plačani in najeti «agitatorji, uslužbenci okrajnega zastopa i«n razni šnopsarji. Celo sam Straschil straši okrog; teče pijača, ob-Ijubujejo se ceste, telice, biki td. Da jihi ni sram! Sramota pa tudi za vsakega kmeta, ki se da podkupiti, da podpira sovraga svojega lastnega) stanu. Tovariši. kmetje, pojasnjujte svojim sosedom in drugim zaslepljencem, kak je Ornig, kj^kšna, je vsa njegova družba — v resnici, v dejanju. Vsi na delo za edinega, pravega, kmečkega kandidata — kmeta Mihaela Brenčiča!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Marenberg, Slovenj gradeč, Šoštanj, G-ornjigrad je:
Dr. ECari Verstovšek,
deželni poslanec, Maribor.
St. Vid. nad Valdekom. Poročil se je dne 29. miaja trgovec in gostilničar Karol Repolusk, brat tukajšnjega velečalstitega gospoda župnika, z vrlo mladenko Marijo Pustlnek. Na gostiji se- je nabralo za ^Slovensko Stražo“ 9.50 K. Mlademu paru daj Bog obilo sreče in blagoslova!
Sp. Dravograd. Nedavno je Werdnigov; sin agitiral med kmeti za svojega očeta;. Neki pošten mož ga vpraša: i„Ali spoštuje Tvoj oče duhovnike, ali jih sovraži?“ Ta odgovori, da jih ne spoštuje. Kmet mu je kratko rekel:	„Le beži, Tlvojega očeta nikdar volil
ne bom!“ To je možat, kmet! Cast, mu!
Otišnibreg. Kako srce ima Verdnik za kmeta, v nebo vpije njegov kamenolom! Na kakšen način ga je kupil od rajnega Ferariča., po domače Rožiča, je znano po vsi okolici. — Drugi slučaj. Komaj je Verdnik župan postal, je bilo njegovo prvo delo, da je zahteval zvišanje svoje plače. Ko se mu je to nepotrebno zvišanje dovolilo, je Čez pol leta že zopet zahteval večjo plačo In to je bilo potem pni vsajki seji na dnevnem redu, tako da je nazadnje en odbornik vstal in Verdniku v obraz rekel: Ce ne morete s to plačo izhajati, odložite županstvo! Takšno srce ima Verdnik za kmeta, reci za kmečke žepe. Zato pa tudi v 0,tiš-kem bregu noben pošten kmet vsiljivega Verdnika ne mara.
Otišnibreg. Werdnig se jako moti, če misli, da ga bodo tukaj v domači občini volili celo železničarji in uradniki železniške postaje. On se vsaj vedno zanaša na nje; toda pristudil se jim je že zdavno, ker so gospod župan visokega obnašatnjaj. Nekod pravijo, da so taki visoki gospodje nobel, drugod pa da so a-rogantni.
Velenje. Ježovnikove gospice so začele zopet agitirati za liberalce,, Le mirno, Joževnikova hiša! Mislimo, da je boljše,, da se ne vtikate tudi vi ženske v voljilno borbo. To itak veste, kako je bilo v vaši hiši ob deželnozborskjh volitvah, dasi je gospod državni poslanec živel. Tedaj je ljudstvo obračunalo z liberalci. Neprijetno bi bilo za vas, če bi ljudstvo obračunalo še z vašo hišo!
Dravska dolina. S ajdovi nemških šol za slovenske otročke. Sicer priden, marljiv učenec, je večkrat kruto žalil dobrega, skrbnega očeta, med drugim mu očital nevednost, imel ga za buteljna — ker je namreč v par letih neke nemške šole blizu Maribora nekaj nemških besed (stavkov gotovo ne!) se naučil; oče pa je trd jn, trden Slovenec (iz Partitoj), mati iz slovenskih Rač. Že sosedom so presedali pikri odgovori. lSletnega sina ocetu.i Katehet ga je v šoli opomnil na četrto božjo zapoved, mu jo petkrat glasno povedal ter trikrat zahteval, naj jo učenec ponovi, opisal stariše kot namestnike božje in naj večje dobrotnike. A držal se je napeto, jezno in naposled nevoljno izbruhnil: /„Ich versteh’ nicht windisch!“ Seveda je dobil pojasnilo o tej psovki materinega in očetovega jezika; kateheta pa je srce globoko zabolelo — otrok, ki doma vedno le slovejnsko sliši in govori, Šolar, ki j’e že nad dva meseca vselej le slovensko odgovarjal katehetu, naenkrat ne razum|e slovensko, ko ga človek opomni na četrto zapoved. StariŠi, apii Še ne boste spregledali, kako vam nesrečne ponemčeval-nice vašo lastno kri in meso odtujujejo kiajko vam pa-
čijo tiste otroke, za kaitere se toliko trudite in pehate, naposled ste jim slabši, neumnejši nego sebičen tujec, nego kvarljivi zapeljivec. Ne jezite se na katehete: ne smejo v nemških Šolajh' slovensko govoriti z vašimi otroci. Ne jezite se na učitelje: oni imajo vsako poluro nauka natančno predpisano in ne smejo, če bi tudi hoteli ali' znali, z .vašimi otroci govoriti domače, torej jih; tudi ne morejo vzgajati' k dobremu. Vso oblast ima čez učni jezik v šolah grašjki šolski svet (Imemat i„(deže!ni“ ni vreden).. Vi stariši pa nimate zoper sedanjo uravnavo šol nobenega vplivnega zagovornika razven poslancev S. K, Z. Zaupajte pre-ustrojitev šolske uprave svojemu deželnemu poslancu gospodu dr. Karolu VerstovjšeHu ter ga 'dne 13. jun. pošljite tfudi v državni zbor, da bo njegova pomoč vam izdatnejša. Koristite le sami sebi. Sole kakor so sedaj, delajo iz vaših otrok naravnost vaše — sovrajž-nike!
Mozirje. Cvet podivjanosti delavcev in barab iz žalske okolice, ki tukaj kot Škarpovci ali vodne barabe si služijo svoj kruhek, pač lepo osvetljuje neka skupina, ki je v neki gostilni javno nastopila za oboževanega kandidata Robleka s klici: Proč z dr, Korošcem, doli s farji itd. Ko jih je postavil gostilničar' na hladno in pokazal, kje je zidar napravil vrata, so ti slabejši deli Človeškega rodu dalje razgrajali, in e-den je celo izbleknil, da ne rabi duhovnika še na zadnjo uro ne, in se bo dal rajši od Šindarja, kot mrho zakooati. Ali ni to višek zbesnelosti? Gospod Roblek, uplivajte v smislu morale na Vaše zbesnele neomikane nižje sloje, Vi ja niste več sposobni za Dunaj, dokler Vaše pristaše v boljšem tonu ne vglasbite. Kako se to strinja z edinim stebrom žalske farne cerkve? „Narodni List“ piše, da ste Vi že danes zmagali, kar bo rad vsak verjel, kar se tiče surovin podivjane tolpe, Dne 13. junija pa bo zmagala pravica in resnica, ter stranka mirnih, za napredek vnetih1 kmetov z besedami: Živel naš dični .voditelj dr., Anton Korošec!
Gornji Grad. Za binkoštne praznike dobimo obisk v osebi nekega Podržana, ki je vpisan v rojstni knjigi.za Johann Werdnigga, in želi pred svojo smrtjo, kakor nekdaj Martin Krpan, slovenski junak, videti tudi stolni Dunaj. Kot zastopnik neke posebne zmesi ter sekte združenih štajercijancev, in od celjskih doktorjev odvisnih bosopetnikov, se nam vsiljuje za kandidata. Kakor je splošno mnenje, lavorik pri nas ta zatiški župan ne bo žel, ker v našem okraju ga nikdo ne mara., V tem smislu namignil nam je tudi naš okrajni zastop z soglasno sprejeto znano zaupnico za našega enotnega kandidata dr, K. Verstov-šeka. Vsled tega je nastal hud piš, ki nam je odnesel skoraj vse liberalce, a ostali so začeli strašiti z nekim medvedom iz Menine planine, ker jjimt je spečimi vse maslo odnesel. — Živel dne 13, junija naš kandidat dr. K. Verstovšek,
Plešivec. Naš shod je bil res luŠen, Prišlo je vse polno gospodov na njega. Mi smo se kar čudJU, da nas imajp ti gospodiči tako radi. Pa drugi dan smo le začeli premišljevati, da to ne more biti odkrito, ker drugače ni nikdar teh liberalcev med nas(1 samo kadar so volitve pridejo. (Učitelj Tajnik, ki misli,, da ga mi Bog ve kako čislamo, tdäa on je, Še premlad, da bi preveč na njega držali. Dr, Sernec je namigaval s prsti, Werdnig so p(ač sedaj ob volitvah fejn gospod! Mi jih pač poznaino, da nas po volitvah Še pogledali ne bodo. Pa naj bo, kakor je. Pili smo vsaj zastonj; plačevalo se je za pijačo, da je bilo veselje; smodke smo pušili na skupne stroške, d\at smo vsajj na shodu kadili Werdnigu, Mislili smo si pa, ko so ti le gospodje odšli: Kdor misli,, da se pošteni glasovi pridobijo s pijačo, ta poštenih volilcev ne bode pridobil, ker pošteni možje niso taki lačenbergarji, da bi se dalj kupovati za šnops in smodke. Očka Werdnig, ne bode držala vaša kandidatura!
Razbor pri Slovenjgradou, Zelo zanimivo je opazovati sedanji volilni boj. Jasno se vidijo različni nagibi, ki vodijo ljudstvo v volilni borbi. Mnogo je ljudi, katere vodi pri tem Častilakomnost, mnogo ki jih vodi 'diobičkarija, mnogo ki jih vol®, sovraštvo do verskih naprav, posebno mnogo pa takih, katerim je menda že prirojeno, da mora(jo nasprotovati vsemu. — kar težij po pravici in resnici. Vse te ljudi vidimo v liberalnih, nemŠkutarskih in social,demokratičnih (vrstah. Ljudje pa, katerim je mar za resnico, za blaginjo ljudstva, za katoliško vero, za pravo slovansko narodnost, katerim ni ta beseda le vaba za nerazsod-neže, katerim niso .volitve le boj za majnđate, ampak stvajr dalekosežnoga pomena, ki posega v versko, gospodarsko in narodno mifšljejrije in življenje vsakega državljana, so zbrani — kar se tiče Spodnjega Sta-jerja — v Slovenski kmečki zvezi. Zato je dolžnost vsakega volilca, da se na dan volitve udeleži volitev. Komur je resnilca več kakor laž, komur je odkritosrčnost več kakor hinaviščina, komur je značajnost več kakor omahljivost, komur je katojlilška vera več kakor protestantizem ali brezverstvo, vsak tak bo volil le kandidata S. K. Z. Sram bi lahko bilo ljudstvo, ko bi tako slabo varovalo svoje lastne interese, od katerih’ zavisi takorekoč njegovo življenje, da bi liberalca, nemškutarja ali isMalftemokrafla volilo. Naj talko volijo tisti nekateri, ki mislijo, da so volitve kak Šport, brez kake globokejše veljave. Vsi pa, ki se čutite katoliške Slovence, pridite dne 13. rožnika na volišče in oddajte kakor en mož svoje gjlasove kandidatu S. K. Z. dr. Karolu VčrstovŠieku. Smete se zanesti, da bodo vaše zajdeve v dobrih rokah; storil bo, kar bo le v njegovih močeh. Storite pa s tem dobroto vsaj v gospodarskem oziru ■— tudi tis Um, ki sedaj najbolj rujejo proti vam 4n vašemu kandidatu.
Otiškl Vrhi Opozarjamo gostilničarja), ki izdeluje sodavico, da njegov sin med vožnjo, ko prodaja sodavijco, deli ,,Narodni List.“ Pristaši S. K, Z., gostilničarji se nič ne zavzemajo prav za tako sodavico, če se jim prilaga ta nasprotni list. Lahko se pripeti, da bode po volitvah vso sodavico vozil proti Werdnigu ali prosti Celju. Očka, premislite si, kaj sin dela!
Werdnig jijn okrajni zastop slovenjgraški. Naš Werdnig Še vedno pošilja pisma tistim, katere je hotel vreči iz slovenjgraškega okrajnega zastopa. V pismih jih ro(ti, naj mu pomagajo. iToda noben župan noče_ ganiti prsta za njega; vsi vedo, zakaj so ga vrgli iz okrajnega zalstopa. Toliko so pa tudi pametni, da so spoznali, da mož ni za poslanca, kakor tudi ni bil za okrajni zastop.
Pameče. Kot pošten, pravičen in resen kmet, ki dobro poznam razmere v državni zbornici in dobro poznam gospoda Werdniga, svetujem: Johann,, lepo doma ostani, nalagaj lepo les naprej, kakor si dose-daj; kmiet nisi bil, oral nisi nikdar,, sejal tudi nisi! Prodajal si les! To še bodeš delal naprej, pa poslanec nikdar ne boš. Ali razumeš? — Pamečan,
Okolica Mozirje. V ,„iNalrop<nem Listu“ z dne
26.	maja naznanjajo, da bo na bjinkoŠtni torek živinski sejem.i Čudno skrb imajo naenkrat liberalci za našo živino, pa mi kmetje jih spregledamo, ker namen je prozoren. Ni liberalcem toljko za živino, pač bolj pa za glasove liberalnih’ volilcev ob bistri Savinji, kateri bi se radi na nameravani Werdnigov shbdeh napeljali ter štajerčijansttvu kanjiidata Podržana tudi k nam ogladili pot. Tla. nakana se bo pa izjalolvila in bo drugim podržana, ker Mozirje v naj-novejšiem času ni več torišče za nesla|ne prepire. Naši tržani| so spoznali, da, kdor prepir seje, tudi prepir žanje. Mi hočemo mir in zopet mir, zato gorje tistemu, kdor začne v trgu ppvi kamenje metati, Ker s tem je že v naprej obsojen. V večini je moč in častna naša prihodnjost zagotovljena., Pfohvajno bodi povedano, da do sedaj v trgu se. nobeden gostilničar ni prestopil meje dostojnosti in prepustil lokal Werd-niggu za volilni shodek. Kličemo mu: Dobro došel na eno malo južfiRo; naj si bo svest, daj dobi povsod primeren. odgovor. Vratolomno zrakoplovstvo bo ravno tako klaverno končalo pod mozirskim jezom, kakor je to svoj Čas bridko poskusil Kam Enako se bo tudi Podržanu preskrbel političen pogreb, na katerega se lahko v svoji pobožnosti že sedaj pripravka. Zgodilo še bo seveda to le v mejajK dostojnosti, nikakor pane po vzorcu spodnjesavinjske znane pobalinske druhali in cestnih razgrajačev, med katere pa nikakor ne Štejemo poštenih spodnjesajvinjsMK' kmetov. Gospod Werfctoig, torej na svidenje in pripeljite seboj tudi še kakšnega dohtarčka gonjača!'
Mozirje. Zmiraj se je pravilo, da bo imel gospod Werdnig v Mozirju samo zaupen shod, ker pravih prijateljev v Mozirju nima več kot pet. Sedaj pa smo le zvedeli, da bo shod javen, a da se je to samo namenoma prikrivalo. Na svidenje, gospod Werdnig, na sejmov dan! Prišli bomo v obilnem številu pristaši Slovenske kmečke zveze s svojim kandidatom dr. VerstovŠekom na čelu. Ce nas ne boste pustili na sih’ođ, bomo imeli pa svoj shod, kjer bomo malo posvetili v vaše zajčje lastnosti. Živel naš kandidat dr. Verstovšek, ki pride že v drugič med nas!
Werdnig bi bil res izbran poslanec. Vsak narod skrbi, da ne pošlje nesposobnih poslancev na Dunaj, Najbolj pa pazijo povsod, da ne pridejo zdaj v zbornico politični k’ašperlčki, da ne osmešijo svojih volilcev. Werdnig že sedaj na shodih1 govori talko, da majejo njegovi pristaš) g) a ve. Pri Lobeju je rekel: „Ko bodem na Dunaju, se bodem trudil za vas; ako mi pa ne bode mogoče kaj doseči, pridem nazaj in bom povedal, da volite raje stare babe in pošljite tiste na Dunaj!“ Ce že na shodih tako govori ta mož, kako bi Še le Čvekal na Dunaju. 'Tukaj se že sedaj norčuje z volilci, na Dunaju bi pa omilovali volilce, M imajo takega zastopnika.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje je:
Dr. Franc Jankovič, zdravnik, Kozje.
Koprivnica. V nedeljo dne 28, maja se je vršil v prostorih gospoda F. Peniča volilni shod, na katerem je razvil svoj program kandidat Slovenske kmečke zveze dr. Fr. Jankovič. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen z vsklikom (posestnik! Ji. KukovČiČ, njegov namestnik pa je bil župan domače občine Jlar kob Kunej. Kandidatura gospoda dr, Jlankoviča je bila z velikim navdušenjem sprejeta.
Kandidat obeh slovenskih strank za mestno skupino Celje
Ormož, Sevnica, Laško, Brežice, Ljutomer, Slovenji Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj, Marenberg, Muta, Vuzenica, Zgor. Vižinga’, Gortina, Sobota, Rogatec, Slatina ZdraviŠČe, Studenec, Sv, Lovrenc nad Mariborom, Vojnik, Konjice, Vitanje trg.
Ivan Rebek,
ključavničar v Celju.
Rogaška Slatina. Pred tednom so naši veliki Nemci ustanovili podružnico Südmarke. Največ so se za to trudili direktor dr, Mulli in njegovi privrženci. NjajŠi deželni poslanci pa naj si to dobro zapomnijo,
kako na Spodnjem Stajerju deželni uradniki delajo vsenemško politiko in rujejo proti slovenskemu ljudstvu! Slovanski gosti, pozor na žepe! Kadar se kaj tukaj pobira ali prireja v dobrodelne namene, večinoma Schulverein in Südmarka vlečeta dobiček. — Dne 31. maja zjutraj je umrl za mrtvoudom prvi „kurgast“, gospod profesor v pokoju Anton Riedel, ki je pred 30 leti služboval v Novem mestu. Sveti mu (večna luč!
Hinavci.
Eno glavnih orožji v sedanjem volilnem boju tvori tudi vprašajnje: Kaj so dosegli poslanci S. K. Z. s svojim voditeljem dr. Korošicem na čelu? Vprašanje je ravno tako podlo, kakor hinavsko. Odgovor bi bi) najkrajši, če bi rekli: dne 13, junija bodo vsi kandidati S. K. Z. sijajno zmagali in volilci bodo s ten) povedali, da vedo, koliko so dosegli naši poslanci, Toda, ker se liberalni zarukatndi ‘radi pipljejo za besedo1 za to hočemo biti nekoliko bolj jasni. Navesti hočemo samo nekoliko ntiipiarkantnejšili dejstev iz delovanja paših poslančevi in mislimo, da bo to zadostovalo vsem nezrelim liberalnim gobezdačem. Naši poslanci so z dr. Korošcem na čelu zabranili nečuveni vinski davek, dalje zvišanje doklad na direktne davke, potem zvišanje plač deželnih uradnikov in ko-nečno zvišanje novih deželnih dolgov,« Ker naloga poslanca ne obstoja sapao v pridobivanju novih dobrot, ampak tudi v zabranjevanju krivic, smo že samo radi navedenih faktov lahko hvaležna poslancem SlqV. kmečke zveze. Toda to še daleko nil vse. Ce prav so se morali naši poslanci v vsej zadnji Štiriletni legis-lativni dobi boriti proti krivičnemu nemškemu sistemu, so vendar tudi marsikaj dosegli. Dosegli so o-lajšanje vojaškega bremena (dopuste ob žetvi^ odpravo dveh orožnih vaj itd.), zboljšanje postage zoper živinske kužne bolezni (zvišanje odškodnine za pogino-lo živino), letni državni prispevek Šest milijonov kron zai povzdigo živinoreje itd, V državnem in deželnem zboru so sprožili nebroj kmetu koristnih predlogov in se potegujejo za nje; pri tem je pa treba Še upoštevati, da so liberalci skozi 40 let, gospodarili in slabe postave kovali in da tudi Bog sveta ni na en, dan u-stvaril.
Že iz teh) kratkih natvedb lahko vsakdo uvidi, kako so naši poslanci bili vedno na dolu in kajko je podlo in hinavsko, če stavijp liberalci za nevedne volilce namenjeno vprašanje: Kaj so poslanci^ S. K. Z. dosegli? Ti ljudje bržčas menijo, da so niaŠi poslanci talke korenine kakor razni Robleki. Tia res težko pove, kaj |je koristnega storil, kajti vse njihovo ‘delo je obstajalo v skrivnostnem! molčanju in pa v glasovanju m predloge, ki bi uničili našega živinorejca. Vse robato tajenje ne pomaga nič. Dne 28. nov. 1907 je glasoval Roblek za Rennerjev predlog, naß se dovoli uvoz tuje živine iz Rusije, Rmnunije in Srbije, Da je to res, se lahko vsakdo prepriča v stenografiČ-nem protokolu z dne 28. novembra 1907, kjer najde na strani 2790 med raznimi socialdemokrati, ki| nazivlje-jo kmeta za oderuha, tudi dičnega liberalnega Robleka. Vse zavijanje, da se je Šlo samo za nujnost predloga, je smešno. Vsa javnost je vedela, da hočejo socialdemokrati s svojim predlogom nastopiti^ proti kmetom in njihovim poslancem, zato so tudi vsi pravi kmečki zastopniki glasovali proti. Samo Roblek je izgubil ves Čut za blagor Kmeta, kateri ga je volil in je glasoval za njegovo gospodarsko vničenje. Zato bo dne 13. junija tudi ta kmet govoril in poslal liberalnega Robleka med staro šaro. Ljudje, ki se tako norčujejo, z našim ljudstvom, ne smejo biti slovenski poslanci !
Kandidat Slovenske KmeSke zveze za volilni okraj Laško, Sevnica, Brežice je:
Dr. Ivan Benkovič,
deželni poslanec, Celje.
Dr. Kukovec in Cobal v lepi slog) hodita na shode in drug drugega farbata. Dr. Kukovec misli, da bo dobil mokraške glasove, Cobal pa računi na liberalne in si jih drug drugemu obljubljata za slučaj ožje volitve. Cernu’pa to? S a) bodo naši somišljeniki skrbeli, da že 'dne 13. junijal zmagoslavno iz boja pride S. K. Z. Ce bi naši volilci bili premlačni pri prvi volitvi, potem si bo roke mel gospod Cobal, ne pa dr. Kukovec. Zato je vsak glas Kukovca safno voda na mlin socialdemokratu, ki zelo prešerno nastopa. Zato veljaj načelo: vse v boj zoper brezversko, breznarodno in protikmečko socialno demokracijo !
9000 K podpore se je zadnje dni razdelilo v breškem političnem okraju; dr. Benkovič je preleta! vse oblasti, da je še v zastojem trenutku pridobil za uboge poškodovance po toči in peronospori, kar se le da. Liberalci pa Še naprej lažejo, da je gospod dr. Benkovič zoper take podpore. Čemu pa? Ali ima dr. Kukovec res tako slabo mnenje o volilcih, da misli, da njihova pamet ne sega preko njegovih lažnjivih letakov?
VoUlcem iz Posavja,, Na'nedeljskih shodih Narodne stranke v Rajhenburgu, na Vidmu in na Blanci, na katerih se je ponujal našim volilcem general vseh slovenskih liberalcev na Štajerskem, dr, Vekoslav Kukovec, kot državnozborski kandidat, se je pokazala Narodna stranka v vsej svoji ostudnosti. Po geslu enega naj,večjih brezbožnežev sveta) nqpnre$
francoskega brezverca Voltaireja, kaitero geslo se pa glasi: j,Laži kakor hudič, nekaj se jih bo že prijelo“, se je na teh shodih res lagalo, da so se morati liberalci vsajkemu razsodnemu poslušalcu pnistuditi v dno duše. Človek bi ne verjel, ak’o ne bi bil sam priča tem nepopisnim lumparijam, da imamo med Slovenci ljudi, ki imajo to drzno čelo, da si upajo na dan s takimi neresnicami, kakor se je to zgodilo v veliko sramoto Narodne stranke, ja, rekel bi v veliko sramoto celega slovenskega naroda na omenjenih shodih. No, sad svojega nastopa v naših krajih bode žela Nar. stranka dne 13. junija, ko bode njen kandidat đr. V. Kukovec lahko na prste seštel glasove, ki bodo oddani za njega. Nobeden pošten volilec ga ne bode volil, ker človeka, za katerega se dela samo z očivid-nimi neresnicami, z grdim obrekovanjem in opravljanjem itn Še z gršim zavijanjem resnice in podlim sumničenjem, takšnega Človeka ne, sme in noče imeti naše ljudstvo za svojega zastopnika na Dunaju, Zato pa, cenjeni kmečki volilci iz Posavja! Nikdar Še vas nismo s takim povclapkom svarili pred Narodno stranko in njenimi pristaši, kakor, storimo to danes, ko smo docela spoznali to gardo hinavfstvai in brez-značajnostč. Nikdar vas pa še tudi nismo zvali tako resno v tabor Slovenske kmečke zveze, kakor to pot, ker vidimo sedaj, kam bi vas vtegnil pripeljati brezverni nasprotnik. Pod umazano plahte Nar. stranke vi ne smete in ne morete biti, ker ste pošjteni in resnicoljubni možje. Vaš prostor je le pod neomadeževa-no zastavo Slovenske kmečke zveze, kjer se zbirajo v mogočnih, nepremagljivih vrstah pravi krščanski korenjaki, možje poištenjal in značajnosti. Kandidat Slovenske kmečke zveze pa je gospod dr. Ivan Benkovič, deželni poslanec v Celjp. Njemu dajmo dne 18, junija vsi pošteno misleči volilci svoje glasove in častna bode naša zmaga na\d lažnjivim nasprotnikom.
Trbovlje. Minulo nedeljo je priredila Jugoslovanska strokovna zveza shod, ki je bij nad vse sijajen. Na shod je poslal osrednji odbor zveze gospoda profesorja Drmastija iz Ljubljane, Govornik je v dvournem govoru pojasnil delovanje zveze, Z veseljem so Člani poslušali podatke, ki jih je gospod profesor navedel, Zveza je v svojem poldrugoletnem obstanku zibrala kapital 12.000 K; vkljub temu pa je izdala za podpore Članom že nad 3.000 K. Z začudenjem smo vzeli na znanje, 'da je zveza, vkljub temu, da prireja mnogo shodov, izdala za te samo 80 K. Da je ta izdatek tako malenkosten, je vzrok, ker predavatelji v pretežni večini razne zvezine shode opravijo brezplačno, kar je seveda članom v veliko korist, ker se tako kapital množi, Povdarjal je, da je ta strokovna organizacija že jako razširjena; tudi med Hrvate se je že upeljala. Razkril je v vsej nagoti socialno demokracijo, in z natančnimi podatki dokazal, da ista delavstvu ni v korist, marveč v škodo. Seveda to ni bilo všeč socialdemokratom, katerih je nekaj, z urednikom ,„Rudarja“ Mrakom na čelu, prišlo na shod. Ti so seveda vsa očitanja socialdemokraciji zanikar vali. Ko pa jim je gospod profesor vse s ištevilkami dokazal, so morali umolkniti. Govornik je tudi doka-zal, kako socialdemokracija rapidno pada, kar je vzbudilo pri naših članih veliko navdušenost. Predavatelj se 'je v svojem govoru dotaknil tudi državnozborskih volitefv. Povedal je, kaj so sklepali in ukrenili naši poslanci v bivšem državnem zboru v korist delavstva. Navzoči socialdemokrati so imeli seveda koj svoje vsakodnevne topove in ladije na jeziku, za kar pa so dobili krepak odgovor. Slišali smo tudi o draginji, katero socialdemokrati predbfaciVajo našim poslancem. Tudi za to očitanje: so želi sociji gorostasen poraz. Predolgo bi bilo opisovati več1 o tem shodu. Povemo samo tOh, da je socialdemoikfracijai razkrinkana in zaupanje našega delavstva do nje omajano. Pristop k naši strokovni organizaciji pa bo s tem shodom rasel. Izrekamo zahvalo zvezi in gospođu profesorju, ter prosimo, kmalu zopet na svidenje. Na shodu so govorili tudi predsednik lokalnega odbora go-svod Zupan in gospod kaplan Pečna,k. Shod se je zaključil z navdušenimi živijo-klici na kandidata, dr, Benkoviča.
Barona Moscona prismodarije ob letošnji'"državnozborski volitvi se ne smejo vzeti tragično, in kdor pozna bližje tega barona, se le smehlja onemogli jezici starega našega narodnega nasprotnika. Po svoji zmožnosti bi bil k večjemu sposoben za župana kakšni kmečki občini, in je tudi večkrat kandidiral na županski stolee v Pišecah, a, hudomušni PiŠečani so mu skoraj vedno stolee spodmaknili, ter ga k večjemu tu in tam za občinskega „Ersatzmanna“ izvolili, kar ga je neznansko jezilo. Res je pa, da silno skrbi za ceste, osobito, če vodijo k njegovemu gradu, za druge pa, da odlaga baje svoje nič vredno kamenje in gramoz. Skoraj nikdar ne boš videl starega barona v okolici svojega gradu brez grabelj ali motike v roki, da ostranjuje vsak nepotreben kamenček ob celi plohi zmerjanja. Zato pa vzbujajo najnovejši politični prijatelji Moscon-Kukovec-Stiker le veselost, in fotografija, ki bi predstavljala barona, kako mu pomagata, prijatelja grablje in motiko nositi, bi bila vredna groša.
Trbovlje. Ustrelil se je dne 29'. maja t. 1. Mihael Zupančič, bivši paznik in posestnik v Ga-ber-skem. Vzrok: rodbinske razmere.
Od Save. Ko so bile razpisane volitve za drž. zbor in se ni dolgo nič zvedelo, kdo bo kapdidiral zoper našega priljubljenega dr, Benkoviča, so se nam že skoraj smilili volilci tam za Sotlo, koga bi neki volili, če bi bil edini dr, Benkovič brez protikandidata. Kajti volilci tam za Sotlo se Že od nekdaj cepijo
ob vsaki volitvi od večine svojih kmečkih tovarišev. Siromaki so uprav usmiljenja vredni, kajti že od nekdaj nimajo nikdar svojega poslanca, kajti ta gotovo propade, kogar oni volijo. Usoda Čohala in dr, Kukovca je torej že zapečatena. Veste kaj, tovariši-volil-ci? Iz usmiljenja do nekaterih naših, sicer poštenih somišljenikov za Sotlo, ki pa izginejo skoraj po svojem številu, in da jezimo nekoliko brihtne Kapelčane in Bizeljance, pripeljimo na dan volitve dne 13. junija v vsaki občini brežiškega, sevniškega in laškega okraja nekoliko volilcev več k.ot pred Štirimi leji, na volišče, in tisto, kot bo več v vsaki občini, naj bo nadomestilo za izgubljene glasove za Sotlo. Dobrega, srca smo, dajmo nameček dr. Benkoviču!
Dr. Benkovič — dr, Kukovec v Jurkloštru. Dne 25. maja; po svetem opravilu je razvil n:aš poslanec gospod dr. Benkojvič pri cerkvi svoj program. Shod se je nad vse pričakovanje izvrstno obnesel in pokazal, da teče v žilah nagega ljudstva slovenska in krščanska kri. In kdor še našega cenjenega zastopnika, vi državnem zboru prej ni poznajl, je uvidel sedaj, da si boljšega želeti ne moremo. — Isti dan, je po dr. Benkovičevem/ sho'du zboroval pri nas tudi gospod dr. Kukovec v bližnji gostilni1. Ta gospod pa ni rojen v zvezdi sreče. Iz radovednosti ga je nekaj časa poslušalo nekaj našega ljudstva. Pa — oj smola! Mted govorom je morala pasti žalibože lepa slovenska trobojnica raz bližnjega drevesa samo zato, ker je nosila napis: „Živijo kmečki kandidat dr. Kukovec“, kar je govornika in peščico pristašev zelo poparilo. Ko se je pa slučajno mimo pripeljal gospod dr. Benkovič, odcepilo se je ljudstvo od Kukovca, pristopilo je bliže k dr, Benkoviču ter mu zaorijlb gromoviti „živio.“ Menda je to dejstvo razburilo prihodnjega govornika, da se je spravil nad škofa in zabfvjljal po navadi liberalizma; a naše ljudstvo, Če ravno priprosto, ima bister um: Še žene so se ogorčile ter mu ugovarjale. Ni prišlo do glasovanja in dr. Kukove,o jo je odkuril kmalu, mendhi zadnjikrat. Gospod dr. Kukovec! Ako bi ne bili! prišli, volil bi, vas bil marsikateri, kdor še vas ni poznal, tako se vam pa tem potom zahvalimo, da ste pokazali barvo, ter nam zasigurali vse glasove za gospoda dr. Benkoviča, Tlako je prav. Par scidč-kov piva je pa vseeno fuč za stranko dr, Kfukovčeve sorte.
Loka pri Zidanem mostu. Mislili smo, da se bo vršil pri nas volilni boj mirno, v okvirju dostojnosti, pa smo se zmotili. Tukajšnji trgovec g. Kranjc je i-mel na svoji hiši plakat dr. Benkoviča, pa mu ga je že trikrat ponoči nekdo strgal in obesil KukovČevega. Pa veste ljudje božji, kdo je bil ta junak? Nihče drugi, kot Račkov hlapec. Dr. Kukovec mu bo gotovo poslal en ,,,Čik“ za to hrabrost. Da bi ga pa g. Raček za tako delo pohvalil, o tem dvomimo. Dne 13. junija pa bomo vsi pošteni možje in fantje volili dr. Benkoviča.; Račkov hlapec in njemu enaki pa naj volijo dr. Kukovca. — Naš g. loški tajnik je sila oster gospod. Vse samo za Kukovca in nič za Benkoviča., Benkovič in njegova stranka, to je vse zanič, dasiravno ga je edino ta stranka spravila do kruha. Pred kratkim je mislil ta prvak loške in-tele-gence na prav Čuden način priti do pisalnega stroja; seveda na občinske stroške, Ker poskuša nekako vladati v občini, mu povemo tako-le prav potihoma na uho, da ne bo trajala dolgo njegova slava. Bodo že kmetje, ki so ga do grla siti, naredili ž njim tako, kakor se pač spodobi za Človeka, ki je takorekoč v občini na prevžitku, pa bodo rekli: Ti FrapČek, hodi kam drugam, mi te ne bomo redili zato, da bi delal zgago.
Linhartu, „možu čistih rok“, huda prede: povsod Š(viga s svojim trabantom, nemškim učiteljem Krambergerjem, po ptujski okolici, da. bi zbobnal par backov skupaj! Pa ne gre, ne gre! Pri Sv. Barbari je hotel zborovati, pa Še prostora ni dobil; konedno je moral lepo prositi, da so ga/ naiši možje pustili le mirno oditi. ,„(Političnega kameleona;“ nihče ne mara; tudi v markovski fari, v Bukovcih ip StojnciJh so temu ptujskemu preroku pokazali vrata! Linhart je že doigral!
„Štajerc“ — obsojen. Ali ste že slišali? Ptujski lisjak, ki sliši na ime „Stajerc“, se je vjel v lastno past! Kako pa? Poslušajte! V zadnji številki je napisal K. Linhart, „mož čistih rok1“, „politični kameleon“, kakor ga: je imenoval njegov nekdanji prijatelj V. Malik, — ta Človek torej je napisal ^Knezo-škofu lavantinskemu odprto pismo“:! In on tam pravi:	„Sredi volilnega boja dvigamo mi svoj
glas in pravimo: Pustite sveto vero v miru, kajti ona ne sme ničesar z volitvami in s politiko opraviti imeti.“ Nadalje namigava, naj bi se duhovnikom prepovedala vsaka agitacija za volitev; dr. Korošca bi pa menda po Linhartovem mnenju bilo najbolje obesiti, vsem duhovnikom pa za čas volitev privezati nagobčnik, seveda zato, da bi lahko ptujski lisjaki nemoteno izvrševal svojo roparsko obrt. Pa glej ga, spaka, Korlček ni dovolj tesno pripel grabežljivemu volku ovčjega pla.šča, ko ravno v tej šievtlki maha zopet po duhovnikih in samo po duhovnikih. Ptujskega lisjaka je zadela zaslužena kazen: Na najvišjem mestu je obsojen! Ravno ta teden pa so milostljivi knez inaškof poslali vernikom preimeniten pastirski list glede državnozborskih volitev, kjer naročajo,, da se vsi katoliški volilci pri volitvah držijo katoliških načel ter dajo svoj glas le možu, ki katoliško misli, čuti in deluje, in tu pravijo vlajdka dobesedno: „Kandidatom, katerih svetovno naziranje se ne vjema z versko-nravnim mišljenjem škofljanov, niti enega glasu, niti ene besede priznanja. Nikar se ne dajte pri volitvah premotiti po praznem govorjenju, češ, da na primer
politika nima nič opraviti z vero! Prav tisti,, ki tako govore, bi verne katoliške, može na vso moč radi odpravili iz drža/vnih zbornic, da bi svoje verske, to jo veri in krščanstvu sovražne nazore tem brezobzirne-}e do veljave spravili v vseh državnih zadevah.“ Ali si slišal, ptujski lisjak? Korel Linhart, kjajj pa praviš-iti na to? Hinavci, zapeljivci so torej tisti, ki pravijo, da vera nima s politiko ničesar opraviti! Povejte to vsem zapeljanim, razkrinkajte povsod ptujskega taž-njitvca!
,Kmečki volilni odbornik“, ki priporoča dr. Kukovca na letakih, je ürednik Lesničar, kakor je priznal na nekem shodiču na Savi pri Celju dne 30. t. m. No, sedaj vsaj vemo, s kom imamo opraviti. Odbornike S. K. Z. vsakdo pozna, •narodno-liberalna stranka pa si ne upa z imeni na dan. Lep kmečki odbornik ta Lesničar, ki ne loči pšenice od ječmena.
Neki dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, hodi po volilnih shodih liberalne stranke in veže stokrat premlade otrobe za dr. Kukovca. To je oni Sernec, ki je kot kurator znanega veleposestnika, na Teharji tako slabo gospodaril, da ga je moralo sodišče odstaviti. Tudi je eden izmed „kmečkih volilnih odbornikov“.
Razne novice.
Smrtna kosa. V Smarjeti v Rožu na Koroškem je preminul častiti gospod Anton Soherzer, kn.-škof. svet.,, župnik itd., v 67. letu starosti. Pogreb se vrši v soboto., dne 3. junija. R. i. p.!
„Kres.“ Za slovensko katoliško izobraževalno društvo „Kres“ v Gradcu je nabral gospod Zenon Dvoršek iz Cigonc pri Slov, B/istrici 25 K od sledečih gospodov dobrotnikov: Ivan Feger, Franc Zupančič, Gospa Kukovič, Fran Cvahte, Gospa Span, Karol Stupan,, Jožef Wernik, Ivan Gumsei, vsi iz Slov. Bistrice, so dali po 1 K, Vfijhko Berdnik, in Vence! TerčiČ iz Cigonc po 1 K, Franc Marguč tin Fr. Leskovar iz Videž po 1 K, Jakob Vehovar in Jožef Ven-guš na/ Spodnji Ložnici po 1 K, Karol Jug na Vide-ži 1 K, Anton Bene in Pavel Jug iz Zabljeka po 1 K, Jerovšek Ivan, Spodnja Novavas 1 K, Franc Lašek,, župan na Stanovskem, 4 K, Ivo Rak na Lijčnici 1 K,. Julijana Verhovšek na Gornji Bistrici 1 K. Gospodu ndfbiratelju in blagim darovalcem se odbor „Kresa“ iskreno zahvaljuje želeč, ‘da bi lepi vzgled vrijih Bistričanov tudi drugod posnemali v korist zapuščenih graških' Slovencev!
Sv. Barbara v Halozah. Pred par tedni se je pripeljalo k nam 8 vozov ciganov, a orožniki so jih hitro izsledili in pregnali na Hrvaško. Dne 28. maja zjutraj smo se pa skoro prestrašili, ko smo zagledali velik raztrgan šotor na šolskem telovadišču. Mislili smo, da so prišli cigani, a motili smo se, pa Še zelo. Ta šotor so naredili pletarji za neko predstavo. Torej zopet prazen strah, — Krajni Šolski svet daje popravljati staro šolo, ki se je vsled zanemarjanja že tako skoraj podrla. Da bi jo le lepo zbelili in dali tudi napraviti okna na organistovi kuhinji, ki so pred par leti že razpadla.
Volilno gibanje. Slovenski volilni odbor v Gorici! je sklenil, za državnozborski mandat Goricai-me-sto postaviti kot kandidata odvetnika dr. Franka,, Od nemške strani bo kandidiral upokojeni, nadzornik južne železnice Kropša.
Imenovanja v politični službi. Okrajni komisarji dr, Karol Eperjesy, 'dr. Fran Buchner, dr. Viljem Pendl v Gradcu, nadalje dr, Rudolf Breš?<r, v Celju in dr. Adolf Kraus v Murau so imenovani namestni-Škim tajnikom za Stajersao.
Sv. Peter poleg Radgone. Izjava gospodu Jakobu Zemljiču: Ker bi bilo mogoče, da bi kdo izmed bralcev „(Straže“ od dne 19', maja 1911 iz mojega dopisa sklepal, da je opisani J. Zemljič, izjavljam, da se. ta dopis ne nanaš/a na osebo Jakobja Zemljiča ter to jidfemo razglasim, ker nočem,- da bi se koga po krivem dolžilo. — Raj. BrataniČ, kaplan.
Veržej. V poročilu o pogrebu gospoda trgovca Rožmjana se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Rajnega so namreč k pogrebu spremili' domači strelci im križe vski veteranki.
Na graški tedenski sejem dne 1. junija se jej prignalo 112 volov, 42 bikov, 133 krav, skupno 287 repov. Izvozilo se je na Gor, Štajersko 44, v Maribor 23, na Južno Tirolsko 22 in na Trst 71 glav. Cene so se nekoliko dvignile. Pitane vole se je prodajalo za 48—53 K, izjemno tudi za 55, K za 50 kg žive teže.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Dne 24. maja so bili tukaj vojajški nabori. Popoldan: istega dne so se nekateri/ fantje nekoliko sporekli. Kar naenkrat planejo Šentlenartski tržani s koli in biči na te fante, podero dvta/ fanta na tla ter jih bijejo do krvavega po glavC, v prša in v hrbet; enega: fanta so tako dolgo tepli, da je padel v nezavest in kdo ve, kaj bi mu Še vse storili, ako ne bi nekdo od okrajnega glavarstva odločno protestiral proti takemu surovemu ravnanju. Oba fanta so potem zaprli v občinsko ječo, kjer so jih hoteli tako dolgo obdržati, da bi se jim dane popolnoma zacelile. Se le na odločen protest starišev in njihovega pravnega zastopnika so ju dali zdravniško preiskati, ter ju drugo večer izpustili.
Konec procesa Plachky—Malik.1 Včeraj dne 1. junija se je končal proces proti Maliku, ki ima letos res presneto smolo. Zagovarjal ga je Wastianov protikandidat 'dr, Wanneck, pa ga ni mogel izrezati. Obsojen je bil na globo 500 K, oziroma v slučaju neizterljivosti na 50 dni zapora. Bo imel vsaj Čas,( premišljevati o omahljivosti volilcev.
I S'A:. THIEEEY'A BALSAM
j edine pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znaiako Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnero katara, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri in-, fluonci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah in in izpuščajih itd 12/2 ali <>/l ali t gr. specialne steki. 5 K.
fttiaifi echter Balsa m A.TIrierry m Pregrada
hi 8d»wa-S«iitrtf ui»u
Lekarnarja A. Thierry a
sam« frismo
centifolijsko mazilo
je^ zanesljivo in fcagotovejšeg* učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-< jih, tvorih, odstranjuje v s* tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tuds prt starih ranah i i d i dozi staneta ? K
Faroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIEH0Y v "REGRiti pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lokam» W A. König
C
Kje se kupi dobro, poceni in fino
ObUVaiO? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Straieku, Kovaška ulica 3.
felES^Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in £S §§ knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev lyGl*» tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Stašek, Celje.
6 beliti
^doUega lanenega ,
platna p°2m K 4oUt; \
P° franko iz narodne \ veletrgovine	\
%, stermecki
vlCcUu-
Franc Nemec,
podobar inipozlatar
Ptuj, Gosposka ulica 23
se priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkvena prenovljenja alta rje v, psdcb in vsa v ta stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročila.	556
Prva južno-štajerska kamnoseška -t- dražba»Selja.
Žaga, brusi in straže s strojnim obratom.:: Zavod za graviranja črk. :: Izvršuje nagrobno spomenike in osa monumentalna in stav-“ “ bena dela iz tu- in inozemskega materijala. s=s sm Plošče za poiHštvo iz faznoharvnega marmorja. :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikom. :: Najnižje cene. :: Hulantni « « plačilni pogoji. :: Naročilo se izvršujejo točno. ä »
Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Kamnoseška družba :: Celje.
Edina &4a£. narodna steklarska trgovina
448 na debelo in ne drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižih cenah svojo bogate zalogo steklene m porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev m podobe«
Prowego ?wh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. ——+S2*— Malaolidnejža in toina pestrežba. #♦»♦♦»»»♦♦»»
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Agitirajte zaiposlance K. S. Z.
Trgovina špecerijskega blaga
fllilan Hočevar Colje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
H	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
m in solidne postrežbe :
H ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rama, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. ■■ Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, J orehe, bosanske češpljo, strdi itd.
■	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
znanega, Lncculns“, mastina in klajno apno. Ob » času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi S v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja ÜÜ in vrtove.
V	Tndi priporoča raznovrstne voščene drage in
M sveče, kadilo in olje.	177
I I
oosoiimica v

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
•	"	'	; -	f
Stolna ulica št. G (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
80
V
Hranilne vloge
BpTejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-dne po 4%, proti 3 mesečni odpoved: po 4 Obresti se pripisnjejo b kapitala 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. <
posolila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 43/1c/0, na vknjižbo sploh po 5%, M vknjižbo in poroštvo po 57»% na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last protj povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke. «
■
Uradne ure
so VBako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemi! praznike. — V uradnih arah se sprejema in.izplačuje denar.
ID
pojasglla se dajejo
sprejemaj«! vsak delavnikod ja od 2.—5,
as	fl •	• g Volite pri nakupu svojih potrebščin narodno špecerijsko trgovino
Slovenski VOlilCl! iHBiSAlojzij Šumenjak,
ki se nahaja v lastni hiši v Mariboru, Tegetthoffova cesta J57». Velika zaloga vsega blaga, ki se^prodaja v prid družbe sv. Cirila in Metoda in v koristiobmejnim Slovencem kal^viigalice, milo, Kolinsko cikorijo itd.
Slovenci: „Svoji k svojim“! ——	«<*..i»•»n*»»
==
Hotel Trabesinger v Celovcu s
lfelikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane za shode In veselice. sjggT' Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. LäStflik! Ilf311 Millonig.
Naprodaj je enonadstropna
= hiša =
z drvarnico in svinjakom, razun tega krasen stavbeni prostor z vrtom v sredi trga blizu železnice.
Hiša je sposobna za vsako obrt in tudi udobna za kakega penzijonista. — Ceno in natančneje pogoje pojasni lastnik elf. JOSip Ipavic, št. Jurij ob juž. železnici.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno ns-pešco proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni baseD, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igk'slne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
--- Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. .
Piospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št 7
se; priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom sa izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Nažrte In proračune na razpolago. =r
Prazen je izgovor, da se mora blago iskati prt tujcih, ker Vam nudi domač» zgorej imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve
V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanesljive kaljivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov.
Ia. Zabukovški premog ponudim po K 2 10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovora.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479
Za sv. birmo!
Pripravil sem veliko zalogo ur,
verižic in druge zlatnine
po posebno nizkih cenah.
Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 K.
Srebrne verižice 2-80 K.
= Za vse pismeno jamstvo. =
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
f r?nio Bureš Maribor
Tegethofova cesta št 39.
►	Prevzamem vsa dela
dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvr-I vestno in po najnižjih cenah.
Gumijeve trake =
cepljenje trt
po primano najbolj« kakovosti se dobivajo edino pri
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška ulica št. 7
m
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek) Rotovška ulica 2.
rO
53
m : . 2 ca 2 O S ►n
CQ
ROBERT DIEHL
zganjarna v Celiu
priporoča svojo-doma žgano čteiprski I slioooko, trapbiooec, vinsko , °,	I
brinjevec kakor tudi kOIIJGk £
Delniška družba pivovarne „
v Spodnii Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno ntaržno, dvojno marčno in izvozno pivo V sodčkih in steklenicah. Zaloga v Celju: Gražka cesta št. 45 (Gostilna mesto Gradec.)
(Veletrgovina s špecerijskim blagom I in z deželnimi pridelki	E
9nton Kolenc: Celje
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Hotel „UNION"
na Dobrni (Neuhaus beiCilli)
se da v najem s l. oktobrom 1.1. event, tudi ItieSnica. V hotelu »Union« je avtomobilna postaja proge Celje-Dobrna. Vpraša se naj pri načelstvu hranilnice in posojilnice na Dobrni.
Sanatorij „Mirni Dom“
priporečan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, = 1 .
tudi nevarne slnčaje, histerične, bolne na sren, želoden, pa take ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
g Or. Franc Ceh, Gornja Sy. Kungota.