Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 15. junija 1921.
GBasiSo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako tredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se poiiljajo : Uredništvu „D o m oljub a", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „ Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Kmetje, v zadrugah je rešitev!
Pri nas je še vedno veliko premalo umevanja o pomenu zadružništva. Še veliko premalo se zavedamo pomena, ki ga ima zadružništvo za naš kmetski stan in ki ga bo imelo posebno v bodočnosti. Čeprav imamo že lepo razvito zadružništvo, na stotine raznih kmetijskih zadrug, ki dobro delajo za kmetski blagor, na stotine hranilnic in posojilnic, ki zbirajo prihranke z dežele in jih zopet dajejo v roke najbolj potrebnim, vendar se po večini ne zavedamo, kakšen blagoslov so te stotine zadrug in posojilnic za kmetski stan, koliko slabše bi bilo naše gospodarstvo brez zadrug in kaj vse bi še lahko dosegli, če bi se vsi zavedali važnosti zadružništva, pomena zadružništva za napredek kmetijstva.
»Vsak zase, Bog pa za vse!«
Zal, da ravno na kmetih še mnogokrat slišimo geslo: »Vsak zase, Bog pa za vse,« da ravno na kmetih še ni razumevanja za skupnost in združevanje. »Vsak zase«, to je čisto liberalno načelo. To načelo oznanuje sebičnost in zametuje krščansko načelo pomoči in ljubezni do bližnjega. S tem geslom se izgovarja sebičnež, kadar bi moral Opreti srce in odpreti roke za trpečega brata. In da potolaži vest, da obleče in olepša svoje golo sebičnost, še pristavlja: »Bog pa za vse« in se izgovarja na Boga za svojo brezmejno sebičnost. To načelo je še globoko ukoreninjeno na kmetih še iz prejšnjih časov oderuštva, ko je vaški mogotec brez usmiljenja odiral kmeta in ga nazadnje s celo družino pognal izpod rodne strehe beračit ali pa v tujino na delo.
JVsak zase je slab, v združenju je moč.
Osnovno načelo zadružništva pa je krščanska ljubezen do bližnejga. Zadružništvo uči: vsak zase je slab, vsak zase se težko bojuje z nezgodami življenja, zato se združujte, zato si med seboj pomagajte; le združeni z vzajemno pomočjo boste močni.
Vsi stanovi so se že organizirali, imajo najrazličnejša društva, udruženja, stanovske zbornice itd., da varujejo in uveljavljajo proti vsakemu svoje strokovne in gospodarske koristi. Ali naj bo edino kmet prepuščen vsak sani sebi, obdan ysak Z-
zidom in ločen od soseda, dela vsak zase in vsak po svoje? Ako si ne bomo sami pomagali s tem, da se združimo, ako ne bomo vsi združeni delali za napredek kmetijstva, potem bodo prišli slabi časi.
Samo poglejmo malo okoli I Ali ni ravno kmet najbolj izpostavljen raznim nezgodam, ali ni ravno kmet pri svojem delu in gospodarstvu najbolj navezan na pomoč sosedov? Požar uniči poslopja, toča pobije polja, bolezen vzame živino itd. Ali bo tedaj tudi klical: »Vsak zase.« Ravno nezgode nam najbolj glasno in najbolj jasno pridigujejo: »Združujte se in pomagajte si vzajemno; danes je zadela nesreča soseda, jutri lahko zadene tebe.«
Pa bo kdo dejal: »Saj pomagamo sosedu, če ga zadene nesreča!« Vprašajte takega, ki je bil v nezgodi navezan na sosedsko miloščino, ta vam bo najbolje vedel povedati, koliko si je pomagal z miloščino, kako težko je prositi in koliko grenkih je treba slišati. Ali ni bolj pametno, bolj gospodarsko in v nesreči več pomagano, če imamo vzajemno zavarovalnico proti požaru in toči, če imamo živinorejske zadruge, ki imajo tudi zavarovanje živine.
To je pri nezgodah. Kaj pa pri delu in gospodarstvu? Ali niso ravno kmetje tu najbolj vezani na vzajemno pomoč? Tega ni treba razlagati, to vsi dobro razumemo. Če je poljedelski stroj predrag za {>osa-meznika in ga posameznik tudi malo rabi, mogoče le par dni vsako leto, ali se ne izplača najbolj stroj naročiti skupno? Je pa danes tako, da tudi mali kmet brez strojev ne izhaja. Ostaja mu premalo časa in delavci so predragi. Vnovčevanje mleka se more vršiti danes le s stroji in z razpošiljanjem v daljne kraje, ako hočemo dobiti za mleko primerno ceno. Vprašajmo se, ali si bo vsak posameznik nabavljal drage mlekarniške stroje in vsak posameznik razpošiljal mleko od par kravic po železnici. Danes so se razvile panoge kmetijstva, kjer se more z dobičkom in dobro delati le s stroji in le skupno« V takih slučajih smo navezani na zadrugo. Ali ako hočemo nabaviti umetna gnojila, semena in druge kmetijske potrebščine, bomo naročali to skupno naravnost od tovarne, ker .dobimo Jakp mnogo peneje nego od raznih
prekupcev in ker mnogo prihranimo na prevoznih in drugih stroških. Zato nam je treba nabavne zadruge.
»V španoviji še pes crkne.«
Pravijo, da v španoviji še pes pogine. To se sliši zelo pogosto na kmetih, ako kdo hoče izpeljati kako skupno stvar. Tudi to je staro liberalno načelo, zelo vkoreni-njeno. Res je, da se bo skupna stvar slabo obnesla, ako »španovija« sestoji iz samih' sebičnežev, ako misli vsak samo na svoj žep, ako brez vesti samo za tem stremi, kako bi drugega v španoviji prikrajšal.
Zadruga pa je urejena španovija. Zadruga ima svojo postavo, to so zadružna pravila; v njih so določene vsakemu zadružniku dolžnosti in pravicei, ako jih sam ne spozna po svoji vesti. V pravilih je določeno, kako se gospodari, kdo gospodari,-kdo nadzira, kako se polagajo računi. In ako se izvršujejo pravila fza kar ima vsak zadružnik skrbeti), tedaj bo zadruga španovija, v kateri ne bo treba poginiti, ampak se bo vsakemu »španovarju« dobro godilo.]
Tisti, ki se sklicujejo na to, da v špa-' noviji še pes pogine, premalo cenijo dosto« janstvo človeka in njegov družabni značaj. Saj je človek od narave pripravljen in vezan živeti v družbi, v skupnosti z drugimi. In kakor mravlje in čebele živijo in gospodarijo le v urejeni družbi, vsaka zase pa propadajo, podobno je tudi s človekom. Saj ni naravno, ako je človek človeku volk; naravno in krščansko je, da je človek človeku brat. Pa še celo volkovi se družijo in se skupno branijo in skupno iščejo hrane, ako je sila dosti velika.
Povedali smo, kako velik je pomen združevanja, pomen zadrug za kmeta v nezgodah in pri delu in gospodarstvu. Vprašanje je, kaj pa bo z gospodarskim napredkom? Ali bo vsled združevanja napredek trpel? Ali zopet vsak zase najboljše napreduje? Nikoli človek ne zna dosti in vedno se lahko še kaj nauči. Nauči se pa lahko iz lastne skušnje. Toda pravijo, da vsaka skušnja nekaj stane, nekatere so pa zelo zelo drage. Zato je veliko bolje, če so učimo od drugih. Eden zna dobro in ima izkušnje v tej stvari, drugi zopet V drugi. Ako se razgovorimo, ako povemo drug drugemu svoje gospodarske izkušnje in b! podelimo nasvete, potem bo vsakdo iz nas . Rasel y svojem gozdarstvu kajco gtvar,'
Id se da izboljšati, bo vedno kaj dobil, kar se da napraviti ceneje, z manjšim trudom, z manjšo izgubo časa. Gospodarstvo pa postaja dandanes vedno težje, vedno bolj je treba obračati in računati, da se ložje izhaja, da se več pridela itd.
Pravijo, da jo najbolj moder najprej »zamodruje«. Tak, ki misli, da sam vse zna in najboljše zna, ki noče slišati nobenih nasvetov, takemu se posebno rado kaj pokaži. Kadar misli, da bo napravil najbolj modro, se rado pokaže, da je napravil veliko bedarijo.
Zdaj pa poglejmo, ali ni ravno zadružništvo kot ustvarjeno, da dela za napredek kmetijstva na vseh poljih. Smelo lahko trdimo, da se imamo za velikanski napredek živinoreje v zadnjih 15 letih zahvaliti zadružništvu. Živinorejske zadruge so bile, ki so vpeljavale dobro čisto plemensko živino, ki so učile, kako odbirati plemensko živino, kako gledati na dobre lastnosti plemenskih živali, kako gospodariti na hasno-vitost živine in posebno na mlečnost, kako skrbeti za svetle, zračne hleve, za čiščenje živine in pravilno krmlenje, za pašništvo itd. itd.
Slep in gluh mora biti, kdor ne vidi in ne sliši, kaj je zadružništvo napravilo za povzdigo kmetijstva. In še večje naloge čakajo zadružništvo v bodočnosti, ker brez dvoma prihajajo za kmetijstvo težki časi. Tedaj se bomo bolj zavedali, kaj nam je zadruga in se je bomo oklenili kot svoje rešitve.
iako centralizem žre.
Kaj je centralizem, smo že stokrat po-To je oni način državnega vladanja, pri katerem odločuje vedno in povsod, za velike in majhne stvari samo Belgrad in "ihee drugi. In sicer odločuje v sto slučajih pelindevetdesetkrat prepozno in napačno (ker pač naših razmer ne pozna) in ima raditega naše ljudstvo ogromno škodo.
Toda četudi smo stokrat povedali, kaj je centralizem, vendar bodo naši ljudje šele takrat popolnoma razumeli, kaj je centralizem, in v kakšno gospodarsko in kulturno nesrečo so nas vrgli liberalci in samostojneži, ko bodo to čutili na lastni koži. In to najbridkejše spoznanje že prihaja. Celo vrsto žalostnih zgledov bi lahko navedli, kako centralizem gospodarsko uničuje naše ljudi, pa nimamo prostora. Vendar najznačilnejših ne bomo mogli zamol-čati. Ena takih zgodb je sledeča:
Neki posestnik blizu sedanje italijanske meje je 28. avgusta 1920 zapregel voz, da se popelje na božjo pot na Dobrovo. Ko se pelje po cesti proti Vrhniki, dohiti človeka, ki je nesel v roki zavoj. Ta ga poprosi, če sme na voz, ker je še daleč do Vrhnike. Po stari kranjski gostoljubni navadi sprejme posestnik neznanega človeka na voz. Ko se pripelje na Vrhniko mimo carinarne, carinarji pregledajo voz in najdejo v zavoju, katerega je imel neznanec, tihotapsko blago. Kaj se zgodi? Carinarji zaplenijo ne samo zavoj, temveč tudi voz in konja. Drugi dan pošljejo vse skupaj v Ljubljano, kjer so takoj pripoznali, da je voz s konjem krivično zaplenjen; toda vnnti da ne smejo dokler v Belgradu ne
razveljavijo zaplembe. Konja so posestniku vrnili v rejo, voz — vreden 15.000 K — pa je obležal v Ljubljani na solncu in dežju. Toda rešitve iz Belgrada ni bilo.
Predi tremi meseci je zato šel posestnikov prijatelj vprašat na oddelek za krivično zaplenjeno blago, če je zadeva že rešena. Odgovore mu, da je zadeva že pri ministrstvu in čaka rešitve. 10. t. m. pa pride prijatelj zopet popraševat in kakšen odgovor dobi? Da je v Ljubljani zadeva ugodno rešena, da pa so jo poslali v podpis obmejni carinami na Rakeku (kamor se je medtem preselila vrhniška carinama) in da potem vso zadevo pošlj.jo ministrstvu. (Pred tremi meseci so pa rekli, da je že pri ministrstvu.) Voz pa medtem razpada in preden bo zadeva rešena, bo voz popolnoma razpadel.
To je centralizem.
ln temu centralizmu so nas prodali slovenski samostojneži za Judeževe ^roše.
Kakšna svoboda feto?
G. Etbin Kristan je govoril v zbornici tudi o svobodi vere. Rekel je: »Zahtevamo za vse verske organizacije svobodo, enake pravice.« Toda to svobodo si mora kaj čudno predstavljati, ko pravi v istem govoru: »Cerkev ne sme biti pripuščena v šolo,« ker »država nima nikakega interesa na tem, da vzgaja pravosla/nc katoličane, muslimane ali žide, nego samo svobodne državljane.«
Po socialističnih nazorih, ki so v tem oziru do pičice enaki z nazori naučnega ministra Pribičeviča, mora torej biti v ljudski šoli vzgoja — brez vere in brez Boga, ker drugače ni enakih pravic in za vse enake svobode.
Gospodje svobodomiselci, vi ste brezverci in pravite, da imate pravico oiroke brezversko vzgajati in istotako zahtevati, da se tudi v šoli vaši otroci vzgajajo brez Boga in vere. Dobro! Toda obenem zatrjujete, da morajo imeti vsi državljani enako svobodo in enake pravice. Torej imajo tudi katoliški, pravoslavni, muslimanski starši pravico zahtevati, da se v šoli vzgajajo po njihovi veri. Torej če zahtevate vi za svoje otroke brezverske šole, jih lahko imate. Pravico imate tudi, da vam država te šole podpira in vzdržuje, ^avnotako pa imajo verni starši pravico zahtevati za svoje otroke verskih šol in tudi pravico, da država te šole podpira in vzdržuje. To je enaka svoboda za vse, enake pravice.
Ali mislite, da je vaša morala brez vere, katero zahtevate v šoli za vse otroke, tudi za otroke vernih staršev, večje vrednosti kot krščanska morala? V teku dve-tisočletne zgodovine se je pokazalo ravno nasprotno. Torej svobodno vam: zaiuevajte za svoje otroke državno šolo z brezversko moralo, mi zahtevamo za svoje otroke drž. šolo s krščansko moralo. Svoboda za vse, enake pravice vsskomur!
G. Kristan pravi: »Vse vere naj uživajo pravico, da se organizirajo kakor vsako drugo društvo, naj imajo pravico svobode tiska, pravico, da izdajajo svoje knjige, in naj imajo cerkve svoje šole, kjer naj svojo deco poučujejo. Torej! imajo naj enake pravice in nič večk
Dobro! Toda vprašamo: ali so to ena. ke pravice, če država ustanavlja samo brezvercem državne šole, ki jih morajo plačevati v ogromni večini verni starši, medtem ko bi morali verni starši za svojo otroke sami zidati in vzdržavati šole z versko vzgoio? Kje so tukaj enake pravice? Država naj zida šole brezvercem in vernim državljanom, ali pa nobenim in naj si jih. prvi in drugi ustanavljajo sami, država pa naj obojne — če imajo seveda zadostno število učencev, kolikor jih mora pač biti za popolno šolo — podpira.
To bi bile enake pravice za vse, in takih pravic bomo tudi zahtevali.
To je v resnici svoboda, enaka za vse. Zato je tudi v najnaprednejših državah, kakor so n. pr. Nizozemska, Danska, Belgija, tako urejeno. Tako bo vsak oče lahko vzgajal otroka v tis*r šoli, v kateri bo sam hotel in bo plačal samo enkraten šolski davek.
Na ta način bo v šolah lep mir in velik napredek, kakor prav posebno to kaže Nizozemska. Tudi stroški za šolo niso nič večji. Nasprotno: na Nizozemskem, kjer imajo najnaprednejši šolski zakon, kar jih je na svetu, stane šolstvo p^me-roma manj kot na Francoskem, kjer je vpeljana brezverska šola, kot jo pri nas želita g. Kristan in Pribičevič.
Toda o tem drugič.
Torej enako svobodo za vse!
Veličastno orlovsko slavlfe.
Ljubljanski šentpeterski Orli so obhajali preteklo nedeljo veličasten praznik. Proslavljali so desetletnico obstoja šent-peterskega Orla. Slavlje je bilo tako sijajno, da je cela Ljubljana stala pod vtisom orlovske slavnosti.
Na predvečer se je pomikal iz Ljudskega doma nepregledna množica z godbo in plamenicami proti Št. Petru k stanovanju predsednika br. L. Tomažiča, ki od prvega početka predseduje šetpeterske-mu Orlu. Množica mu je prirejala prisrčne ovacije kakor tudi ustanovitelju župniku Iv. Petriču.
V	nedeljo zjutraj pa se je razvil veličasten sprevod iz Medjatove hiše na Dunajski cesti k Št. Peterski cerkvi. Do 1500 Orlov in Orlic, deškega in dekliškega naraščaja, 200 narodnih noš z dvema godbama je tvorilo sprevod. Na čelu je jezdilo 42 Orlov na konjih .Ljubljančani, kateri prisegajo na liberalne liste, so strme gledali to množico. Mislili so, da Orlovstva sploh nič več ni, sedaj pa so se prepričalii da je Orlov vedno več.
V	cerkvi Sv. Petra je imel govor vse-učiliški profesor dr. Rožman, sv. mašo župnik Janko Petrič. Po sv, opravilu se je sprevod zopet pomikal na Dunajsko cesto, kjer so imeli telovadci in telovadkinje vajo za popoldanski nastop.
Popoldan je 3000 glava množica napolnila dvorišče Medjatove hiše. Izvajale so se letošnje proste vaje z veliko točnostjo in spretnostjo. Posebno so se odlikovali telovadci na orodju.
Zvečer do odhoda vlakov se je vršila v veliki dvorani hotela Union prosta, neprisiljena zabava. In kar moramo posebno
pohvalno omenjati: Povsod veseli obrazi, aikjer nobenega sledu kakšne pijanosti ali
razuzdanosti.
Bog daj orlovski misli čim mogočnejši razvoj! Ce rešimo mladino iz krempljev propalih svobodomiselcev, smo rešili slovenski narod.
V Beiokrapno!
Belokranjski orlovski tabor 19. junija v Črnomlju obeta veliko udeležbo. Prav je, da se zbere naša mladina in tako tudi javno pokaže željo po izobrazbi. Taboru bodo utisnile sijaj posebno naše narodne noše in šege, katere so lastne samo belokranjskemu ljudstvu. Posebno zanimivi bodo skupinski vozovi iz Vinice, dalje »Zeleni Jurij«, Kresovanje, svatba itd.
Spored je sledeči: V soboto zvečer ob 10. dohod tekmovalcev. Bakljada. V nedelio zjutraj ob 5. budnica in začetek tekme. Ob 10. dohod vlakov, sprevod, ob 11. sv. maša na trgu, katero daruje prevzvišeni g. dr. Karlin, tržaški škof. Ob 3. javna telovadba v prijazni dolinici zunaj mesta. Pri celi slavnosti sodelujejo: Salezijanska godba iz Ljubljane, mestna godba iz Črnomlja in semiška. Belokranjsko ljudstvo in sploh Dolenci, pokažite, da je to vaš prvi prazniki
Razgled po svetu«
POPOLN SPORAZUM, tako poročajo vladni časopisi, je dosežen med našo državo in Italijo. Smo namreč zopet enkrat pošten* opeharjeni. Toliko časa so so pletla razna pogajanja z Italijo, dokler naša vlada ni zopet dovolila Italiji vsega, kar jo hotela. Da bi namreč luka BaroS ostala v naših rokah, kar nam po mirovni pogodbi itak gre, je Jugoslavija Italiji dovolila, da samostojno Reko zasedejo italijansko čete. Italija sedaj zato blagohotno (!) izpraznjuje našo Dalmacijo. Lep sporazum je to — no res? I — Drugače v Italiji ni nič posebnega. Te dni so sestane parlament. Da bi so vzdržal na krr. ilu, je Giolitti za poslanco pripravil nekaj sladkih obljub. Dvomimo, da bi so mu posrečilo. Tudi naši goriški poslanci so žo odšli v Rim. Zahtevali bodo za Gcriško popolno avtonomijo. Ne bodo pa poznali popolnih sporazumov, kakor jih pozna vlada naših samostojnežev in demokratov.
VSAK ZASE.
V Nemški Avstriji je vsled znanih volitev nastala takorekoč cela babilonska zmešnjava. Tirolska in SolnogTaška sta volili, Štajerska voli sedaj, gospodje s Koroškega pa letajo od vlade do vlado in prosijo, naj vendar prenehajo i volitvami, sicer bo Jugoslavija požrla Koroško. Na Dunaju ne morejo sestaviti novo vlado ali pa jo nočejo, da tako vsak po svoji glavi lahko dela, kakor se mu iljubi.
KOMUNISTIČEN KONGRES.
Te dni se bo vršil v Moskvi na Ruskem velik komunističen kongres. Razno države bodo tain zastopane. Tudi iz Jugoslavije je ušlo preko meje precej komunističnih zastopnikov. Naši vladi to seveda ni všeč, ker vo, da jo komunisti ne morejo pohvaliti, če hočejo biti odkritosrčni.
ZAKLADA IŠČEJO.
Ko jo pred 100 leti Napoleon 8 svojo vojsko božal z Rusije, jo dal med potoma na Poljskem v neko jezoro pogrezniti 40 milijonov zlatih rubljov in veliko kanonov. Poljaki so sedaj pričeli misliti, kako bi ta zaklad dvignili. Prav dosti naj nikar ne upajo. Rajo naj so malo manj vojskujejo in včasih tud Ii pravici puste do r.eliave. Tako bodo prihranili mnogo milijonov.
V LASEH SO SI zavezniki radi Gornje Slezije. Francija vedno bolj tišči, da mora ta dežela pripasti Poljski. Nasprotno pa se Anglija in Italija mnogo prizadevata, da bi jo ohranili Nemčiji. Miru v tej deželi še vedno ni.
NOVA ZVEZNA REPUBLIKA.
Tista turška vlada, ki se bojuje z Grki, ustanavlja novo turško državo. V toj državi bodo združeno tri sedaj obstoječe. Urejena bo tako, kakor je Rusija in bo z Rusijo v najožjih prijateljskih zvezah.
CESARJA BI RADI.
Na Kitajskem zadnje čase nekaj vre. Na površje je menda prišla struja, ki bi rada, da bi Kitajsko vladali cesarji. Pravijo, da se že pripravljajo iz zbirajo rpjsko, da bi ee jim kdo ne po-stovil v bran.
ZALOG PRI KOMENDI.
V Zalogu je soglasno izvoljen županom Franc Steren, od nekdaj vnet pristaš SLS. Že 14 let županuje Franc Steren vsestransko vzorno in požrtvovalno.^ Koliko zaupanje in spoštovanje uživa v občini, kaže njegova zo-petna izvolitev in skromna nedeljska slovesnost, prirejena na čast županu. Domače pevsko društvo mu je po odpeti »Lepa naša domovina« v družbi odbornikov in občanov priredilo prisrčne ovacije.
RAKA PRI KRŠKEM.
Naše občinsko volitvo so so vršile v znamenju podkupovanja s šnopsom, vinom in tobakom. Zmagali so slabostojneži z neznatno večino 13 odbornikov, mi smo jih pa dobili 11. Slabostojneži se bahajo s svojo »slavno« zmago, pa jo zmagala pravzaprav pijača in zvijača, ne pa pamet in razsodnost volivcev. V resnici to ni nobena zmaga, ker so od volitev v konstituanto nazadovali za 47 glasov, mi pa napredovali za 42. Ljudje jih zapuščajo kakor mravljinci pogorišče. Tako jih je zapustil tudi predsednik krajevnega odbora SLS Alojzij Toma-žin, ki je spoznal svojo zmoto, in pristopil zopet k naši stranki, kor jo značajen in odkritosrčen možak. Ker jo bil prejšnja leta že trikrat župan, ima dosti skušnje in przna libcralco in samostojnežo. — Za slabostojneže so se posebno trudili in noč in dan ag'tirali raški Sokoli, kolikor jih je še. Sokol nima posebne sreče v našem okraju. V Krškem so so zlegli pod dimnikom pa so na svoje toplo gnezdo kmalu pozabili, so razkropili na vse strani, dimnik je pa ostal osamljen. Na Raki je pa Sokole vabil golob in jih zvalil blizu sto. Pa kaj so hoče, golob je pohlevna, nežna tičica, sokol jc pa tica ro-parica, ki ne pozna hvaležnosti, zato je kakih 60 so-količev-speljnnčkov zapustilo svojega očeta, in zato Be golob sedaj žalostno ozira za nehvaležnimi ubežniki. Za plačilo, da jih je devet moseccv grel pod svojimi peroti, je pa mlad sokolič zasadil v neki gostilni svoje roparske kremplje golobu v njegoio slabotno hrbtišče, in bi ga bil tudi raztrgal, ako bi mu drugi nepristranski tiči ne bili tega ubranili.
HINAVSCINA SAMOSTOJNIH.
Rilo je na zadnjem shodu samostojnih pred volitvami v konstituanto v Žužemberku. Shod je spravil v tir znani žužomberški liberalec notar Car-Ii. Dani no pod svojim imenom, je povnbil ljudi in govornike. Tudi sam se je udeležil shoda in je stal blizu govorniškega odra. Govornik, mesar in gostilničar Pucelj, je govoril mogočno in krilil z rokami po zraku: »Kmetje skup! Mi no maramo no duhovnikov, ne advokatov, no notnrjov in drugih enakih, ti so našo pijavke, ki nam izsesavajo kri.« Ljudstvo ploska; če notar tudi, ni bilo opaziti. Videlo se jo pa, da ni prav nič užaljen. Vse to jo bilo seveda domenjeno. Popoldne po shodu sta sedela v gostilni pri Jeršetu pri isti mizi notar in Pucelj in si napi-vala. češ, imenitno vlečemo kmeta. Kmetje, kdaj ee vam bodo oči odprlo?
SKOPJA LOKA, Volitve, pri katerih so liberalci in samostojni cincarji popolnoma pogoreli, so za nami. Brezdvo-ma jo treba ta lepi uspeh pripisati nele možatosti ia značajnosti Tolilcev, ampak tudi izobrazbi ia do-
bri organizaciji, ki je pri nas dosledno izpeljana. Zlasti uspešno in neumorno deluje naše izobraževalno društvo s svojimi odseki. Uvedla so se t društvu redna nedeljska predavanja o tekočih političnih in društvenih dogodkih, pri katerih dobe člani vpogled v vse važnejše dogodke med tednom. Društvo je naročeno na 18 časopisov in revij, ki so članom dnovno na razpolago. Pa tudi zabavni del društvenega delovanja je jako lepo uspel. Naš dramatični odsek jc vprizoril v letošnji sezoni 17 predstav, ki so bile vse jako dobro obiskane. V društva se je sestavil pevski odsek, ki šteje 26 članov in članic. Društveni odbor se pripravlja, da priredi prihodnji mesec organizatorični tečaj za vsa izobraževalna društva v okraju. Natančnejši spored se be še pravočasno objavil.
BEGUNJE PRI RADOVLJICI.
Našo občino bo še dalje vodil naš dosedanji župan g. Jože! Resman, »Pure, zvest pristaš SLS, kateri pripadata tudi oba podžupana v Begunjah ur Podgoro, 3 svetovalci so samostojni. Dasi so odborniki razdeljeni v 3 stranke: SLS, SKS, JSDS, ja vendar upanje, da bodo delovali složno v prospeh občine. Vsaj začetek je ugoden: Predlog naj s« zahteva avtonomija Slovenije, je bil sprejet soglasno, brez kakega ugovora. Ravnotako jo ves odbor sklenil, da se vsakemu gostilničarju naloži taksa za prireditev plesa, določila so je tudi za tujca zdraviliška taksa. Sprožila se je misel, prirediti kako veselico, da bi se z njenim donosom pokril vsaj del občinskega dolga.
Tedenske novice«
Politične.
p Prazna zbornica. Komunistični poslanci so zahtevali od vlade, naj jim zopet dovoli organizirati se in izdajati časopise. Ker vlada na to niti odgovora ni dala, so komunisti zapustili zbornico. Ker bo čez nekaj dni »tudi Jugoslovanski klub odšel iz konštituante, in so tudi zemljoradniki na tem, da gredo iz Belgrada — vse radi smrdeče propalosti vladnih strank (to so liberalci, radikalci, samostojneži in muslimani), se bo zbornica skoro popolnoma izpraznila. Ostali bodo samo še Srbi, trije Hrvati ter slovenski samostojneži. In ti ljudje bodo sklepali ustavo!
p Udarec za udarcem. Druga za drugo sldepajo slovenske občine resolucije za samoupravo Slovenije. Belgrajska vlada tako sramotno, nemarno in koruptno upravlja svoje posle, da bo pri nas vse gospodarsko in kulturno življenje zastalo, če se tem gospodom ne vzamejo vajeti iz rok. Resolucije občinskih odborov so kakor udarci, ki bijejo neprestano na trhlo vladno stavbo. Čim več udarcev, tem preje se zruši. Zato ne odnehati: udarec za udarcem,
p Branijo se na vse kriplje. Liberalci in samostojneži vedo, da ogromna večina slovenskega ljudstva obsoja njihove bel-grajske grdobije, zato se upajo vzdržati samo še s pomočjo centralizma (belgraj-ske vlade) na krmilu. Zavoljo tega naravnost divje pobijajo samoupravo. V Ljubljani izhaja list »Avtonomist«, ki sicer ni »klerikalen«, a odločno piše za avtonomijo. Liberalci se ga tako boje, da so na pošti nabrali imena vseh naročnikov in jih poslali v Belgrad, Če je naročnik slučajno' uradnik, tedaj mu lete brca za brco iz Belgrada. Smo namreč v svobodni in demokratični državi,
p In taki naj nam komandirajo?!
»Belgrajski dnevnik«, ki torej izhaja v Belgradu in mu klerikalci leže v želodcu, piše o Belgradu: »Mi preživljamo strašno dobo našega družabnega življenja. Vsak dan sc pogrezamo v vedno večjo brezbrižnost in nemarnost. Nič nas nc vznemirja, nič nas ne goni naprej, nič nam ni milo. Cel Belgrad nima vode — nihče sc ne z£&nc. stanovanj — nihče sc nc upira. Draginja raste — nihče nc ugovarja, am-pak~ vsi plačujejo. Javne hudodclce puščajo v miru — nihče ne zaropota.« — In klrab temu, ca sc Belgrad valja v blatu propalosti, so nas samostojneži prodali takemu Belgradu. da se še mi umočvirimo. Grše kupčiie r.3d slovenskim kmetom še nismo doživeli.
p Strašno jim je hudo! Poraz, ki so ga doživeli samostojneži zaradi grdega izdajstva v Belgradu pri občinskih volitvah, je to gospodo popolnoma zmešal. Iz 22 odstotkov, ki so jih s trudom še dobili, bi radi napravili vsaj 35 odstotkov, in od 63 odstotkov Ljudske stranke bi jih radi požrli vsaj 14 odstotkov. No, no, se boste žc navadili tudi še bolj neugodnih številk. Zakaj za ljudi, ki prodajajo slovenskega kmeta za izvoznicc in milijone belgrajske-mu centralizmu, v Sloveniji ne bo več prostora.
Domače novice.
d Ljubljanski župan. Za ljubljanskega župana je bil izvoljen narodni socialist A, Pesek, za podžupana socialist dr. Perič. Za oba kandidata so glasovali: Ljudska, narodno-socialna, socialistična in komunistična stranka. Liberalni kandidat dr. Triller je z glasovi liberalcev fti edinega samostojneža ostal v manjšini. Tako se je tudi v Ljubljani podrla liberalna trdnjava, ki so jo libcralci 40 let izkoriščali.
d Za župana v Maribora jc izvoljen socialist Viktor Grčar, za podžupana narodni socialist Ivan Roglič, za I. svetovalca dr. Josip Leskovar (SLS). Liberalci so popolnoma pogoreli in nimajo niti enega svetovalca. Tako sta sc obe prcslolni mesti Slovenije končno popolnoma otresli kapitalistično-libera'nega jarma.
d Največje občine v Sloveniji so padle v roke liberalcem, tako izjavlja minister dr. Kukovec v srbskem listu »Jedinstvo«, Dokaz: Ljubljana in Maribor, kjer liberalci niti ene šarže niso dobili.
d Za naš denar, Z brezmejno strogostjo naše davkarije pritiskajo na kmeta, da plača visoko predpisani davek do zadnjega vinarja. Človek bi mislil, da bo ta denar uporabljen za zboljšanje gospodarstva in za razne koristne ustanove. Ne! Belgrajski list »Balkan« poroča, da je prosvetno ministrstvo dalo sokolskim društvom 400.000 K za zlet na Francosko. Drugi listi pa poročajo, da bo dobil vsak Sokol, ki se udeleži na Vidov dan sokol-ske prireditve v Osijeku — 2000 K podpore. Udeležilo se bo prireditve baje 10 tisoč Sokolov, kar znaša čez 20 milijonov kron, ki so si jih naši kmetje priborili v potu svojega obraza in jih s težkim srcem znosili v davkarijo.
d Sokolski duh. Iz Izlak nam pišejo: Koje imel dne 5. t. m. Zagorski, Trbovelj-
ski in Hrastnišlki Sokol zlet tu sem se je prigodil sledeči slučaj. Pozno v noč se je vračal tudi Sirkov Rudil v izposojeni sokolski uniformi ginjen proti domu. Na mostu ob cesti je mirno sedel slaboumni berač — sunil ga je iz višine mostu v vodo in mirno odkorakal po tem plemenitem dejanju. Berač bi brezpogojno vzel kon^c, ko ga ne bi nekateri, ki so prišli mimo po cesti ven potegnili. — Zdravo I
d Starši, prepovejte. Svobodomiselni učitelji uče šolske otroke sokolsko himno. Ker velja sokolska himna za bojni klic proti veri in Cerkvi, prepovejte otrokom peti v šoli to pesem. Če so svobodomiselni učitelji toliko neolikani in nasilni, da vsiljujejo otrokom, kar je proti najsvetejšemu prepričanju staršev, in če šolska oblast ničesar ne ukrene, potem se sami potegnite za svoje otroke. Če hoče imeti šolska oblast na vsak način boj v šoli, naj ga pa ima!
d »Kmetski list« sedaj izhaja v povečani obliki in brez denarnih težkoč. Bel-grajske kupčije neso, čeprav ne ravno kmetu.
d Smrdi do neba. Belgrajsko propa-lost nočejo liberalci in samostojneži uvesti tudi pri nas. V Žužemberku je agrarni odbor razdelil zemljo tako po pravici, da je celo liberalna agrarna direkcija liberalno pritožbo morala zavrniti. Toda liberalci niso odnehali. Pritisnili so na direkcijo, da mora postopati strankarsko in res je na drugo pritožbo direkcija imenovala neko komisijo liberalcev in samostojnežev, ki naj razdele zemljo. In ti gospodje so razdelili tako: revnim invalidom in drugim skrajno potrebnim so jo vzeli, dali so jo pa bogatinom, ki so liberalno volili. Ljudstvo se pripravlja na povračilni dan.
d Ogabnost centralizma. Občinski tajnik v Šmartnem pri Litiji se je preselil s Koroškega v Jugoslavijo, Njegova roba leži na carinami. On roma od časa do časa v Ljubljano, da bi že vendar enkrat gospodje rešili njegovo zadevo, a carinarji iz ubogega človeka norce brijejo. Tajnika pa že ta ponovna vožnja gori in doli stane čez 500 kron. Toda nad carinarji ima besedo samo Belgrad, ta pa sam še hujše norce brije iz nas kot ljubljanski carinarji. Toda kaj zato, da imajo le samostojneži svoje milijone, potem naj pa Slovenca vzame hudič ali pa centralizem, je precej vseeno.
— P. n. županstva širom Slovenije prosi založništvo »Družinske pratike« v Ljubljani, da mu čimpreje naznanijo more-
bitne premembe v »Sejmih« oziroma na. pake, ki so nastale v tisku. Ker je nazna-i pravilnih sejme občanov, smo
nilo pravilnih sejmov v veliko korist občin in občanov, smo prepričani, da bomo dobili več tozadevnih pojasnil. Tozadevno
apelujemo tudi na naše somišljenike
d Tabor orlovskega posavskega okrožja v Cerkljah na Dolenjskem preložen na 3. julij, V vednost odsekom in vsem prijateljem katoliške mladine.
d 3. julija v Cerklje, kjer se zbere na javno manisestacijo naša mladež. Zanimanje za ta tabor je veliko, celo Ljubljana pošlje svoje zastopstvo.
d Kmetska zveza v šmartnem pri Litiji vabi vse člane, da se udeleže občnega zbora Kmetsike zveze, ki bo drugo nedeljo 26. t. m. po prvi sv, maši v društveni dvorani. Vabljeni ste tudi vsi naši somišljeniki, ker pride govornik iz Ljubljane. Obenem se tudi zahvaljuje načelstvo Kmetske zveze vsem volilcem SLS, ki ste pripomogli do tako častne zmage pri občinskih volitvah. Čast vam! — Načelstvo K. Z.
d »Društvo z« varstvo otroke v Logatcu priredi v nedeljo, dne 19. junija t. J. ob 8. uri zvečer v prostorih katoliškega izobraževalnega društva v Dolenjem Logatcu petdejansko igro >Cvrček<. — Ker je čisti dobiček namenjen za revne otroke po v vojni padlih vojakih, se prosi mnogobrojne udeležbe.
n Smlednik. V nedeljo 19. t. m. ob pol 4. uri popoldne se igra v Društvenem domu lepa nova igra: »Studenec žive vodo«. Pravljica s petjem v petih dejanjih. Sodeluje tudi tamburaški zbor. Prijatelji mladine — vabljeni!
d Ljubljanska porota, Ivalid Alojzij Culkar je kot sluga poneverjal pri banki Slaviji. Obtoženec se je izgovarjal s silo. Obsojen je bil na eno leto težke ječe. — Ana Kic je kradla perilo in obleko. Dobila je dve leti. — Poslovodja litijskega socialističnega konsuma Karel Polanek je na debelo kradel v lastnem konsumu. Pravi, da so odborniki tudi popivali na račun zadruge. Revizija je dognala 175.000 kron primanjkljaja. Polaneka dolže poneverbe v vrednosti 33.825 kron. Porota je na splošno začudenje obtoženca — oprostila.
d Oproščena je bila pred ljubljansko poroto Emilija Verhunec, ki je pozimi ustrelila svojega moža. Ponoči sta prišla s plesa, začela sta se prepirati, mož je rekel, da bo ženo spodil in vzel k sebi svojo prejšnjo priležnico, mož je pograbil za revolver, začela sta se ruvati, počilo je in mož je obležal mrtev.
— Pozor čitatelji! Preberite današnjo vrlo zanimivo prilogo in oglas Mednarodne banke d. d., Zagreb, Gajeva ulica 8, glede državne razredne loterije.
CENE.
g Cene v Bački. Pšenica 1000 do 1020 K, koruza 400 K, svinjska mast 43 K, moka 0 14 K 80 v do 15 K, mekinje 380 K,
g Cene v Novem Sadu. Pšenica 1000 do 1020 K, ječmen 520 do 540 K, koruza 390 do 410 K. Moka št. 0 14 K 80 v.
g Mariborski trg. Na zadnjem svinjskem semnju so. bile sledeče cene za 1 kg
žive teže: Plemenske svinje 26 do 30 K, polpitane 28 do 30 K, šest do osem tednov stari prešiči 150 do 300 K, večji spomladanski 400 do 500 K, jesenski 600 do 1000 K.
g Žitni trg. Zanimanje inozemstva, posebno Nemčije, za našo koruzo traja tudi še naprej, čeprav so cene na domačem trgu dosti visoke, tako da pride zelo težko do kupčije. Cene mokej pšenice in ovsa so
jako visoke, da jih je nemogoče prodati v inozemstvo. Za drugo žito ni zanimanja. Položaj na domačem trgu je čvrst. Nova žetev kaže dobro, posebno v Srbiji, Izgleda, da pridelovalec nima veliko zaupanja v novo žetev, ker drži še vedno pšenico in je ne prodaja.
DENAR.
Vreduost tujega denarja.
Denar	30. maja 1. junija 4. junija		
	K v	K v	K V
ameriški dolar	130 —	142 —	142 —
avstrijska brona	— 23	— 22	- 23
Češkoslovaška krona-	— —	2 —	2 —
angleški funt	--	528 —	--
francoski frauk	11 16	11 16	11 40
italijanska lira	6 96	6 90	7 03
bolgarski lev	1 56	1 61	— 30
carski rubel	— —	— 32	
grška drahma	•— —	--	--
nemška marka	2 14	2 16	2 14
runmnski lej	2 56	2 27	2 23
švicarski frank	--	--	— —
poljska marka	--	— —	--
mažarska krona			
g Samo dinarska veljava. Namestnik finančnega ministra liberalec dr. Krizman je izdal kar na svojo pest naredbo, da se sme odslej računati vse le v dinarjih ne pa več v kronah. Ob priliki te naredbe bi pa vendar se drznili vprašati: Kdaj je naš parlament sklepal o tem, da je dinar vreden 4 krone? Kdaj o tem, da je pri nas plačilno sredstvo dinar ne pa krona? In ker o tej reči parlament ni sklepal, bi se vendar drznili še vprašati: Ali smo ustavna država, kjer naj odločuje ljudska volja?
g Poljska se potaplja v papirnatem denarju, Dne 10. maja je znašala vsota poljskih papirnatih mark 90 milijard, 150 milijonov 300 tisoč.
ŽIVINA.
g Izvoz goveje živine iz Mažarske. Bu-
dimpeštanski ministrski svet je sklenil ukiniti naredbo o prepovedi izvoza goveje živine, ki je bila v veljavi poldrugo leto, Z ozirom na to bomo imeli na trgu boj z ma-žarsko konkurenco. Naše blago, ki smo ga dobro prodajali, se bo najbrž vsled tega pocenilo,
PROMET.	*
g Zgradba železnice preko Tolmina.
»Agenzia Štefani« prinaša poročilo ministrstva javnih del, po katerem bo železnica Gorica—Sv. Lucija podaljšana preko Tolmina do nove velike železniške proge, ki bo preko Predila vezala Italijo z Avstrijo.
g Prekop Donava—Solun. Neka angleška tvrdka je predložila naši vladi načrt za izpeljavo prekopa Donava—Solun.
TOVARNE IN PODJETJA'.
g Veliko tovarno za oljčno olje nameravajo zgraditi v Dalmaciji.
g Veliki svinčeni rudnik v Mežici so kupili Angleži.
RAZNO.
g Kmetijsko predavanje v Celju bo v
nedeljo dne 19. junija t, I. ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne celjskega Narodnega Doma. Predaval bo dipl. agr. A, Jamnik o razvoju rastlint njih hranitjd is o sredstvih
za dosego večje produktivnosti. Kmetovalci, udeležite se tega podučnega predavanja!
g Naše gospodarske zveze s Češkoslovaško. Pred nekaj dnevi je dospel v Belgrad češkoslovaški poslanec, predsednik trgovske in industrijske zbornice v Bratislavi, da sklene ožje trgovske stike med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Tozadevna posvetovanja se vrše na češkoslovaškem konzulatu v Belgradu.
g Petrolej so našli južno od Gradca v globočini 540 metrov. Plast zemeljskega plina in olja je debela 12 do 15 metrov,
g Letošnje zborovanje »Glavne zadružne zveze« se vrši meseca avgusta v Ljubljani, Na zborovanju se bodo vršila predavanja o načrtu zadružnega zakona, o kreditnem zadružništvu, o štednji in njenih oblikah itd,
g Stavka rudarjev v Avstriji je končana. Rudarji sicer niso dosegli tega, kar so zahtevali, vendar so jim podjetniki plače znatno zvišali.
g Avstrija je dolžna 170 milijard. Skupni dolg republike Avstrije znaša 170 milijard kron, od česar odpade na dolg stare Avstrije 50 milijard.
g Dobava gorilnega špirita. Urad za pospeševanje obrti namerava prevzeti večjo množino denaturiranega (gorilnega) špirita, katerega bo oddajal na debelo iz skladišča izven mitnice in na drobno pri trgovcu v mestu. Interesenti obrtniki naj takoj priglasijo svoje potrebščine na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani najkasneje do 18. t. m.
g Kmetijski pouk po deželi bo pover-jeništvo za kmetijstvo po možnosti podpiralo in ga prirejalo ob nedeljah in drugih priličnih dnevih. Kmetijske podružnice, zadruge, županstva in drugi v poštev prihajajoči interesenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj se obrnejo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kdaj in za kake prilike želijo dobiti predavatelja. V prošnji, ki naj bo primerno podprta, naj se navede tudi, ali se ima vršiti predavanje zjutraj ali popoldne. Interesenti morajo preskrbeti voz od zadnje železniške postaje in skrbeti tudi za zadostno udeležbo od strani kmetovalcev. Prošnje na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani je treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec prej, da bo mogoče vse pravočasno ukreniti in objaviti.
g Stavka rudarjev na Hrvatskem je končana.
g Soli rabi. Slovenija letno 12 tisoč 700
ton.
g Delavske plače v 'Ameriki. Ker cene v Ameriki še vedno padajo, so sklenili podjetniki znižati plače zidarjem in tesarjem, ki so doslej imeli plače za vsako uro po 1 dolar. Zidarji in tesarji s tem niso zadovoljni.
g Žetev v Nemčiji in Italiji. V Nemčiji upajo, da bo letošnja žetev taka, kakršne ni bilo že veliko let; izredno dobro pa kaže pšenica in rž. Tudi v Italiji kaže dobro, razen tega pa je letos posejane zemlje več, zato upajo, da bodo pridelali za 12 tisoč Jon žita več kot pa lanskega leta.
Sušenje zelenjadi.
Želel bi podati našim gospodinjam neW koliko migljajev o sušenju zelenjave, kaC je v naši domovini še malo razširjeno.
Sveža zelenjava se nam večkrat pokvari, posebno poleti, ko je imamo preveč, pozimi smo pa omejeni le na kislo zeljei in kislo repo. Zelenjava je neobhodno potreben del človeške hrane. Skrbeti moramo, da imamo tudi pozimi dovolj zelenjave*
Sušenje je najcenejše konserviranie, oziroma preserviranje v gospodinjstvu. Pri nas je poznano sušenje sadja, sušenja zelenjave pa naše gospodinje le malo poznajo.
Sušiti moremo pretežno večino naše zelenjave. Špinačo, fižol, grah, vse vrste glavnatega zelja, razno korenje, krompir, paradižnike iti. Za sušenje nesposobne 80 samo redkve, kumare in solate.
Če hočemo zelenjavo sušiti, jo moramo prej očistiti, zrezati in tako pripravitij kakor jo pripravimo za kuhanje. Ko smol jo tako pripravili, jo popravimo, ali boljše rečeno — kuhamo v vreli vodi kakih 5 do 10 minut. Kjer je pri rokah parilnik, s0 zelenjava opari v parilniku. Popariti se pa ne smejo paradižnik, špinača in peteršilj. To se samo zreže in tako suši.
Nekatere gospodinje oparijo tako, kar se mi zdi zelo prikladno —, da zavežejo zelenjavo v čist prt in jo držijo 5 do 10 minut v vreli vodi.
Ko smo zelenjavo oparili, je ocedimoi; in razložimo po sušilni lestvi in postavimo na štedilnik, oziroma na peč. Večje množine sušimo na sušilnicah. Ko je zelenjava posušena, jo postavimo za en dan na zrak, j potem pa jo shranimo v suhih prostorih«. Tako posušena zelenjava se dolgo drži lir je okusna. Preden jo skuhamo, jo namočimo v vodo, da se odmoči, potem pa jO ' skuhamo in pripravimo, kakor svežo z©-: lenjavo.
Gospodinje, poskusite in videle boste?,, da boste imele pozimi dovolj zelenjave na razpolago, posebno še ono, ki bi se vam poleti pokvarila.	Simič Davorin.
Vrboreja in pletarstvo.
Govoreč o umnem pletarstvu in vrbo-reji, moramo priznati, da se je oboje začelo pri nas šele razvijati. Sedanje stanjel se ne da niti z gospodarskim, niti s strokovnega in kupčijskega stališča zagovarjati, našemu ljudstvu v prid bi bilo, ko bi poklicani faktorji kaj ukrenili za izboljšanje pletarstva in vrboreje.
Pletarska vrba se pri nas skoraj nikjer primerno ne goji. Po. zahtevah umnih! vrbovih nasadov je pri "nas v Sloveniji šei zelo malo, in pletarji so navezani večinoma na divje vrbe. Te se pa velikokrat nepravilno režejo in vežejo tako, da jet težko dobiti lepega materijala za lepše!; blago. Ker se pletarstvo nekoliko razvija, nam ne bo domača vrba zadostovala, ako ne bomo napravili primernih vrbovih nasadov. Navezani bomo na uvoz tuje« protja, ki pa je danes zelo drago. Pletarji kupujejo najrajši pomladi rezano protje, ker odgovarja pletarskim zahtevam. Jeseni rezano protje. ni tako. dobro in Jrpežno^
ker ima velik s tržen in malo lesa, pa tudi ne visoke ccne. Vedno večja poraba protja in rastoče cene so povzročile, da so se ljudje začeli zanimati in pečati s pletar-stvom in vrborejo. Zelo dobro bi bilo, da bi tudi Kmetijska družba in urad za pospeševanje obrti kaj več storili za to obrt. Kako lepo bi uspevale lahko pletarske šole v nekaterih krajih na Dolenjskem in na Štajerskem ter Prekmurju, kjer je dovolj vrbe.
Posebno dobro bi se vzdrževala kaka pletarska šola v Brežicah, kjer je dovolj protja. Ali žal, ria se iz Brežic izvozi vsako leto več vagonov protja, ki bi se lahko porabilo doma in bi revnejši ljudje imeli dovolj zaslužka. Prednost je, da se lahko vrbe sade v takih krajih, ki so za druge pridelke zelo neplodni. Takega sveta imamo dovolj, n. pr. ob vodah, kjer je peščena zemlja. Kakor vrboreja je tudi ple-tarstvo vir zaslužka za ubožnejše ljudi. Za navadno blago se uporablja divje protje, s katerim razpolaga samo tisti, ki ima svojo vrbove nasade.
Pletarstvo delimo v tri vrste: fino ple-tarstvo, stolčeno pletarstvo, pohištveno pletarstvo. Za vsako teh vrst pletarstva je treba ročne vaje in redki so strokovnjaki, ki znajo delo vseh treh vrst. Splošno pa ja ta obrt pri nas še zelo malo razvita. Poglejmo na Češko in Moravsko, kako lepo uspeva pletarstvo in vrboreja. Cele vasi se pečajo s to obrtjo in imajo lep zaslužek moški in ženske. Izvozi se protja in gotovih pletarsluh izdelkov iz Češkega za več sto tisoč. Pred vojno so bile pri nas večinoma samo češke in gališke pletenine v prodajalnah. Ker imajo Cehi mnogo strokovnih pletarskih šol, zato se vidi tudi lep uspeh. Kaj pa pri nas? Imamo v celi Sloveniji samo eno pletarsko šolo, in sicer v Radovljici. Pokazal se je uspeh na tej šoli, zato so se ljudje začeli bolj zanimati za to obrt. Da se povzdigne pletarstvo, je treba strokovnjakov. Ustanovilo naj bi se v Ljubljani centralno vodstvo vseh pletarskih šol (posebni oddelek na obrtni šoli). Vodja naj bi bil pletar-strokovnjak. Temu vodstvu naj bi bile podrejene vse pletarske šole. Nakupoval bi se lahko skupni materijal in razdelil po potrebi šolam, vodil skupne račune in ustanavljal nove šole v primernih krajih.
Popotni pletarski tečaji naj bi se ne prirejali. Zakaj ne? Ker v tečajih se ne bo nikdar izučil dober pletar, nmpak ko konča tečaje, prične delati, a ker še ni dobro izvežban, pokvari še drugim dobrim pletarjem zaslužek. Izdeluje slabo blago in ga tudi ceneje proda, dober pletar pa ne more dobrega blaga prodati za tisto ceno kot slabo. Zato naj se rajši ustanavljajo strokovne pletarske šole, ker v šolah imajo učenci priliko se v vsem dobro izučiti. Bili so že taki tečaji na Kranjskem, pa ni bilo videti posebnega uspeha.
Za vse obrti se je že kaj naredilo, samo za pletarstvo se do sedaj še ni, upamo pa, da bode tudi za pletarstvo vlada dala primerno vsoto, da se malo povzdigne in oživL
iJernej Gundrč.
Vsaka hiša, v kateri /e kak Član Kmetske zveze, mora imeti
„Domoljubakmetsko glasilo. &
Bog se ne pusti zasramovati
Povest.
(Dalje.)
»Da, ljubi Hamerdul, je ta prikimal. Ce je pred nami, ne more biti za nami.c
»Dobro, že je tako, sem zaenkrat zadovoljen,« je rekel Flečer. »Upajmo, tla te... Paute zvabimo v past; potem pa naj jih —<
Sledila je zopet ploha kletvic, o katerih bo najbolje, da molčimo. Za temi je navezal pripovedko nekaterih doživljajev, iz katerih je bilo vsakomur na mah jasno, da sta bila oba Flečerja navajena Indijance smatrati za bitja, ki se morajo iztrebiti iz obličje zemlje. Koliko rdečokožcev je moralo težiti njihovo vesti
Ker smo hoteli zmanjšati presledek, ki je_ bil med nami in našimi zasledovalci, smo cele štiri ure čakali na istem mestu; potem se je Vineton s svojimi sedmimi možmi odpeljal. Mi drugi ga smo poskrbeli, da bi Pauti takoj pri prihodu ze oddaleč lahko spoznali, da je brod tukaj postal in da smo tudi mi jezdeci tukaj razsedlali za oddih. Ko smo —kar je seveda samoposebi umljivo' — Old Kursing Drija izvlekli iz skrivališča, smo zapustili ta kraj.
Smer našega potovanja nas je vodila deloma ob reki deloma pa tudi daleč proč, dokler nismo prišli v poznem popoldnevu v tako ozemlje, kjer je mogel biti samo breg reke naš vodnik. Za nanji je ležala široka, skalnata ravan, na levo reka, pred nami pa so se polagoma vzdigovale gore z navpičnimi stenami, ined katerimi se je izgubljala reka. To je bila soteska, v katero smo hoteli vjeti Paute. Vprašanje pa je bilo, če bodo nasedli naši zvijači.
Da jih zvabimo, sem se pogovoril z Vineto-nom, da se tu ustavimo, dokler nas no vidijo; komaj smo čakali četrt ure, ko zagledamo jezdeca, ki je dirjal ob reki navzgor. Bil je Novajo, ki nam jo sporočil, da so njegovi vojniki že došli in bo tako postavili, kakor jim je Vineton ukazal. Nato so jo vrnil k svojim.
Cez malo časa smo že zagledali pred nami naš brod. Dal sem Vinetonu znamenja. Kakor sva se dogovorila na kar je on pristal ob bregu. Ker je na tem mestu tekla reka v ravni črti, je Vineton mogel prihod svojih zasledovalcev ravno tako hitro zaslediti kakor mi bližanje naših. Hamerdul j'e vprašal, Ce nas bodo Pauti sploh zasledovali; nato je Holbers pokazal s prstom v daljavo in zaklical: »Poglej, stari; tu vidiš, da ima Šaterhand kakor navadno tudi zdaj prav.<
Da, prihajali so. Velika četa jezdecev, močna gotovo dvesto mož I Mi smo še vedno čakali. Ko so nas zagledali, so se ustavili. V tem trenotku pa se je obrnila naša pozornost na reko, zakaj daleč zgoraj smo zapazili Štiri, pet splavov. Tudi Vineton jih je videl in je odveslal od brega, da se jim pokaže. Ko so ga zapazili so pospešili svojo vožnjo; medtem pa jo je tudi četa jezdecev hitreje udarila za nami. Povsem se je zdelo, da so nam bo načrt posrečil.
Jezdili smo naprej in sicer tako, da smo ostali zmirom z Vinetonom sporedno. Obrežne pečine so se dvigale vedno višje in višje in so se naposled tako pribli?ale, da je med njimi in med reko vodila komaj še pet metrov široka pot, Iti je postajala celo vedno ožja. Bili smo v vhodu soteske. Pazljiv pogled po pečinah navzgor me je prepričal, da se med njimi skriva oddelek Navajov. Jezdili smo v diru naprej med dozdevno nebotič-nimi skalnatimi stenami, dokler nam ni zastavila pot skupina skalovja, za katerimi se je skrival drugi oddelek Navajcv. Obstali smo ter razjahali in peljali svoje konje skozi ozke prehode. Poglavar rodu Navajov nas je pozdravil. Jaz sem mu izročil starega Flečerja z navodilom, da ga strogo da zastražiti. Takoj nato je za vozil Vineton svoj brod na breg in se nam je približal. To je šlo seveda veliko hitreje, kod morem to pripovedovati, ln že smo obenem zagledali visoko gori ob vhodu v sotesko splave in jezdece bližajočih so Pautov. Bili so v pasti.
Pomeril sem s svojo težko puško in dva ko-njp. sto obležal« mrtva.,Streli so grmeli med ,skal-
natlml stenami kakor topovi. Navaji so skočili iz svojih skrivališč; vseh robov, obronkov in razpok-lin so bile videti puškino cevi pripravljene na strel. Ko so Panti na konjih to zapazili, so dali svojim ljudem na splavih znamenje, naj so takoj izkrcajo, kar se je takoj zgodilo, čeprav ni bilo to lahko izvršljivo. Tedaj so od obeh strani padli streli, ki pa pri nas niso napravili nobene škode. Sovražniki so uvideli, da nam ne bodo mogli blizu in so so obrnili; ko so izginili, so priplavali mimo nas njihovi prazni splavi. Mi smo dolgo čakali in Panti so se zopet vrnili, pa se niso upali toliko približati, da bi jih dosegle naše kroglje. Naš zgornji oddelek jim je namreč zastavil pot in so morali uvideti, da se nahajajo v naši oblasti. Medtem smo se mi tako razvrstili, da je vsak izmed nas imel lahko pripravljeno svojo puško, dočim so bili oni na ozkem potu v taki gnječi, da bi brez nevarnosti za lastne tovariše mogli rabiti orožje le oni, ki so bili v ospredju. Da bi ostali dalj časa v tej nevarni ožini —. morda celo čez noč? Na to bi bilo neumno misliti. Bili smo torej prepričani, da uspeh ni več daleč.
Važna iznajdba.
Ruski inžener Bogatirov, ki je pribe-žal pred boljševiki v našo državo in se mudi v Belgradu, je izumil štedilnike, ki so štedilniki v pravem pomenu besede. Štedilniki, ki jih imamo sedaj v porabi, uporabijo toplote 5 do 10 odstotkov, ostala toplota se izgubi. Pri novih štedilnikih pa se izrabi 97 odstotkov vročine, izgubi se je le 3 odstotke. Kako so ti štedilniki sestavljeni? Od znotraj so iz pločevine (železnega pleha), od zunaj iz lesa, v sredi se pa nahaja snov, podobna brusilnemu kamnu, ki se sploh ne segreje in ne prepušča toplote in je torej nevarnost vsakega požara izključena. Ta snov v sredi zadrži vso vročino v štedilniku. Vse je izdelano tako, da se ne izgubi prav nič toplote. Tudi vrata so izdelana iz te snovi. Od zunaj se toplota iz takega štedilnika prav nič ne čuti. Dimnik je pa urejen tako, da deluje, dokler se ogenj no razgori. Nato se odprtina za dimnik zapre, tako da ostane vsa vročina v peči in ki deluje še 24 ur. Da se pri taki kuhi uporabi jako malo drv, da se zelo veliko prihrani na kurjavi, tega menda ni potreba še posebej omenjati. S temi štedilniki so delali v Belgradu poskuse ob navzočnosti strokovnjakov. Vsi poskusi so izpadli nad vse ugodno. Naj navedemo par poskusov. V taki peči so spekli celo jagnje v 1 uri in 6 minutah, za kar so vporabili 700 gramov drv torej niti 1 kg. Za 150 vojakov so skuhali kosilo v dveh urah, za kar so vporabili 8 in pol kilograma drv. Dve štruci po 7 kg so spekli v 1 uri in 1 minuti ter so vporabili 850 gramov smrekovih drv. S temi pečmi se morejo greti tudi sobe, če se hoče. Na štedilniku so gotove odprtine. Te se odpro in toplota se razširi v sobi.
Koliko bi stali štedilniki danes? Tudi cena je v primeri z današnjo draginjo nizka. Po proračunu samega iznajditelja bi stal majhen štedilnik 300 dinarjev, večji pa 900 dinarjev. Take peči so po poročilih strokovnjakov zelo priporočljive in jih bo izdelovala nova tovarna, ki jo namerava zgraditi izumitelj Bogatirov v Ze-munu ali Belgradu.
Nadalje je izumil Bogatirov material za stavbe. Ta se napravi iz slame, zemlje, listja ali celo iz gnoja. Kakšno primes daje Se. temu materialu, to je njegova tajnost.
Tako izdelan material je lahek toda trd. Hiše se morejo ali sezidati kot z opeko, seveda so te plošče velike ali pa uliti kot b cementom. Take hiše so pred ognjem varne, ker ne gore. O ceni hiš inžener Bo-gatirov ni mogel dati točnih podatkov, ali misli, da bi stala pritlična hiša, ki bi krila prostor 80 kvadratnih metrov in obsegala 5 velikih oddelkov, okoli 16 tisoč dinarjev. — O tej novi iznajdbi bomo poročali, ko bo znanega še kaj več, ker je to tudi za našega kmeta velike važnosti.
VarCna gospodinja rabi edino Ie
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje. PREKLIC.
Podpisana Marija K r ž i S n i k, posestnika /ena na Koprivniku št 18, občina Oselica, obžalujem psovke »lažnjivec«, »brezverec«, »baraba«, katere sem izrekla napram Francetu Telban, posestniku in trgovcu na Savodnju, občina Oselica, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljne tožbe proti meni.
Marija Kržišnik.
Preklicujem kar sera Mlad doslužen vojak,
/tar 28 let, obrtnik, se želi seznaniti v svrho že~ nitve z gospodično ali vdovo brez otrok. Tajnost zajamčena. Resne ponudbe na uoravo Domoljuba pod šifro »Sreča 2066«.
Kot
generalni zastopniki m Slovenijo
vitavil
Prekmurje in Medjimurje Mineralne Rafinerije delniške družbe na Reki
ponudimo po najnižjih cenah In prvovrstni kakovosti, pri mcnjšem odjemu Iz komisijske zaloge v Celju, ter v celih vagonih Iz tovarne v Reki: Gasolln, ligroin, lahki, srednjeteSkl In teski bencin, nadomestek terpentina, petrolejski rafinat, olje za pogon Diesel* jevih motorjev, vulkansko olje za osi železniških vozov, olje Batsching, olje za vretena, vse vrste rafiniranih in destiliranih lahkih in teških mazilnih olj, olje za cilindre in avtomobile, tovotovo mast, parafin, sveče, koks in asfalt.
organista m cerkovnika
v St. Jurija pod Humom. Dohodki: 90 mernikov
pšenice in rži; 8—lOmern. ovsa in nekaj bere v fižolu, pristojbina pri pogrebih, črnih p. maSah etc. Nastopi se službn lahko s 15. julilem 1.1. 2upni urad v St. Juriju pod Knmom.
Sprejme se za takojšn i nastop priletna pametna in poštena Kam,	katera bi za družino
ZtSlBa&ta 3 oseb kuhala in sploh vse gospodinjstvo vodila in se razumela tudi na vrtna dela. Ta dela lahko katera starejša oseba opravi. Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 2015
Kupim
zlato — srebro
staro,	zlomljeno,
F. Čuden — Ljubljana 22.
Prešernova ul. 1.
r
Ljubljana, Krekov trg št. 10
kupole vse vrste
klavno živino in prašiče
po najvišji ceni.
Angleška parobrodna družba
CUNARD LINE.
Odprava potnikov I., n. in III. razreda preko TRSTA-REKE in CHERBOURGA v NEW YORK
Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
CUNARD LINE,
LJUBLJANA, Kolodvorska nlica 26.
Gospodarska zveza Ljubljana
Prvovrstno češko letno
blago za moške in ženske obleke
po izredno nizkih cenah. Perilno blago t vseh vrstah na zalogi. Na debelo 1	Na drobno!
2. državna razredna loterija
Prvo žrebanje
15, iti 16. julija t.l.
5 premij! 100.000 srečk - 50.000 dobitkov
Absolutna sigurnost in državno jamstvo. V teku pet mesecev Izžrebalo se bo
69 miljonov 160.000 kron
brez vsakeoa offiitka v oslovem denarju.
Z eno srečko se more dobiti:
i.ooo, i iiji
200.000, 180.000, 120-100.80.000 110. IU.
		srečko na 1 9<-690 | |		izbiro:
| 94 655 |				98.619 | | 98.648 |
| 4.209 |		8.009	| 12.958 | | 14.477 |	
| 15.454 |		115.498	| | 18.670 | | 24.6661	
| 29.806 |		34.723		36.468 | | 38.759 |
j 44.832 Cena srečk			| 49.516 | ta vsako izbiro:	
Cela srečka Dinarjev 48'— lil Kron 192 —				Polovica srečke Dinarjev 24-— ali Kron 86'-
				
Četrtina srečke Dinarjev 12'— ali Kron 48--				Osmlna srečke Dinarjev 6- — aH Kron 24'-
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju I Hitra in točna postrežba. — Naročila ic cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije.
Mednarodna banka d. d.
(Oddelek razredne loterije.)
NlkoHčeva ul. 7. Zagreb Gijeia »1.8.
Telefon 11—1« bi 23-98.
Naročila se izvr&ujojo samo proti predplačilu noska.
Poroč. prstani Double verižice Stenske nre Bu^tlke
Že ce ure Uhani
Najstarejla Ircovlns ur, zlatnine In I
^ srebrnlne p# ČUDEN
] LJUBLJANA 22, Prešernova 1.1
L .	Zshtevaite ponudbe I
"asfciiuftjiBBOBtssi' i £e> ■•> » * - «. « a »'.»ti »
I Cosulich-LIne
n B
(prej Austro-Amerikana)	£
Trst - Rmerika S
IS
ta
prevaža potnike v New-York redno 3 krat u v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojas- h nila in prodaja voznih listov.	„
Simon Kmetee
glavni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljana, « Kolodvorska ulica 26.	■
BBBRBPS^TIlfSn^KlBREHPtlc.'!
Kupujemo suhe ge&e
priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever & Kornp, Ljubljana, Wolfova ulica Stev. 12.
Poir&tao in koristno ie,
da brez odloga polrdite sprejem denarja, ki Vam prihuja iz Amerike po naSera posredovanju potoni kr. pošttic-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o ncsprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nos ter po poštah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaiu kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke,
Točna postrežba — to je veono bilo in bo ostalo naše geslo.
F&ANK SUKSIR STATE BANK
82 COKTLANOT ST&EET, NEW YORK, N. Y.
| ♦
t i
ERJAVEC & TURK
: TRGOViNA Z ŽELEZNIŠKO : pri „ZLAT1 LOPATI" pre?e Hammerschmidt (Milhleisen)
Ljubljana, Valvazorjev trg St. 7, — nasproti K rižanska cerkve. —
PRT Zaloga cementa.
Prvovrstna
t
um . pedp
-Sfiurkl
mm
stenice
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moji najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot proti poljskim in hišnim mišim 12K, za podgane za ščurke, posebne močne vrste 20 K, pufcbci močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec a. jev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, maiiis proti ušem pri ljudeh S in 12 K, mazilo za uši p; živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perili 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na zc lenjadi lunič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport:
M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
ES-KA kolesji 1 Za spomlad in poletje
I
Najfinejše predvoj- f
no kvalitetno blago.
J. GOREČ, Liuh!ias%a
C-'jsp6EVetska cesta 14.
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške In ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, fTTfo»e, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje razllčDe volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bomba£aste robce za na glavo itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenab.
mm,
Mestni Irf m
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v Ljubljani
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I.
Podružnice:
SOMBOR, MARIBOR, DJAKOVO, SPLIT.
m
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srežk Državne Razredne Loterije.
Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi d gotooinl.
1
^1*4*4* konzorcij »Domoljuba t t*
Odgovora! urednik Anton Solnih x Liukljai&
Tisku Jugoslovanska