LETO 42
g T E y. 23. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI. DNE 5. JUNIJA 1929
Centi 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
SSB
Janez Kalan, Nemčija:
Premislite!. • •
n.
Rekel sem zadnjič, da je tujina za večino ljudi poguba.
Kako je to razumeti? V kakem oziru poguba? Poglejmo, kako je v gospodarskem, V narodnem in kako v verskem oziru!
Ne trdim, da je v gospodarskem ali gmotnem oziru tujina za vse ljudi poguba. Kateri v tujini dobijo delo in pridno delajo ter ne zapravijo vsega, ti že živijo, nekateri tudi malo bolje, kakor bi živeli doma. Nekateri celo nekaj domu pošljejo, ali si nekaj nahranijo, da doma dolg plačajo. A teh je razmeroma malo. Ti so sjcoro le iz Severne Amerike, kjer gospodari dolar, ki toliko odrine. Iz Nemčije jih je malo, ki bi bili denar domu pošiljali. Jn ravno tako bo z onimi v Franciji, Belgiji in Hoiandiji, pa mislim, da tudi v Južni Ameriki. Ti zaslužijo večinoma toliko, da je ravno za sproti: iz rok v usta. Nekateri tudi pravijo: Ko bi bil doma tako delal, bi pa doma imel Ameriko. Fantje, ki nimajo skrbi za družino, bi si že mogli kaj prihraniti. Zal, da mnogi vse sproti poženejo, kar zaslužijo. Ko je pa enkrat družina tukaj, mora pa mož trdo delati in na vsak vinar gledati, da se z družino srečno pretolče. In še mu pogostokrat trda prede. Kapitalizem že skrbi, da se delavec ne preobje! Pa dokler je človek zdrav in dela, morda še gre; a pride bolezen in starost in smrt. Vi ne veste, koliko je tukaj med našimi ljudmi bridke revščine! Tožbe o pomanjkanju slišim dan na dan. Ko bi človek imel denarja, da bi ga delil, nikoli bi ga ne bilo dosti. In vendar na Nemškem za reveže veliko skrbijo. Ko bi tega ne bilo, bi morali mnogi živi v zemljo. Pa jih je le preveč; zato je kljub veliki dobrodelnosti še vedno veliko revščine.
Ko bi naši ljudje šli zato malo v svet, da bi si nekaj nahranili in se s prihrankom domu vrnili, naj bi že šli, — pa le, če; jim je res sila, drugače tudi ne. A kaj, ko se marsikje da nič prihraniti, ali pa hraniti nočejo. Ko imajo pa enkrat družino, se pa vrniti več "e ir.orejo Družina mora imeti pohištvo, in kako se boš selil s to ropotijo tisoč kilo-melrov daleč! če jo pa prodaš, jo pa moraš dati več kot na pol zastonj, in tega se vsakemu škoda'zdi. Sicer pa že sama voznina za celo družino toliko znaša, da tega s svojim
skromnim zaslužkom skoro nobeden ne zmore — in tako obvisijo skoro vsi v tuji deželi. Večina teh, ki so šli po svetu, je šla z namenom, da se vrne domu; a velika večina je ostala in bo tudi umrla tam, kamor je šla.
V narodnem oziru pa lahko brez ovinkov povem, da je za Slovenijo in slovenstvo vse, kar gre po svetu, popolnoma zgubljeno. Prvič naši ljudje nimajo dosti narodne zavesti Vse drugačni so v tem oziru Poljaki in Čehi! O, ti vsaj v večini dobro vedo, kaj so in tega nikoli ne zatajijo ali pozabijo. Slovenci pa bi skoro več ne vedeli, da so Slovenci, — ko bi jih nemški duhovniki ne bili vedno opominjali in dramili: Vi ste Slovenci in Slovenci morate ostati! Tisti torej, ki duhovnike poslušajo, tisti se res zavedajo, da so Slovenci. Drugim je pa slovenščina in domovina deveta briga. Ne rečem, prav vsem; nekateri imajo še eno iskro domoljubja v sebi. A koliko jih je, ki Slovenci nočejo več biti in se sramujejo pokazati, kdo in kaj so! Po naših katoliških društvih govorimo le slovensko; a bil sem na zborovanju, kjer so bili zraven tudi druge vrste ljudje, ljudje iz najhujših slovenskih hribov, izpod Kuma in tam okoli, pa so zahtevali, da se pri zborovanju govori samo nemško. — Sploh, dokler niso nemški duhovniki začeli ustanavljati slovenskih (katoliških) društev, so imeli naši ljudje samo avstrijska društva, kjer so bili pomešani z drugimi Avstrijci in kjer se je govorilo samo nemško. Danes sicer imamo 27 slovenskih moških društev (Sv. Barbare) in več ženskih; a nemščina še vedno igra veliko vlogo med našimi ljudmi. — Pred par leti so začeli tod vpeljavati nemško-avstrijska društva. Namen teh društev je, da bi se Avstrija in Nemčija združile. Kdo bi Nemcem zameril, če to želijo. a — čujte! — udje teh društev so tudi Slovenci; med odborniki bereš skoro samo slovenska imena. Ti bodo rešili Nemčijo in Avstrijo! No, da govorim resnico:, glavni vzrok, da so naši ljudje pri teh društvih, je ta, ker upajo, da jih bodo potem Nemci rajši imeli in jim bolj na roko šli. — Tega bi ne bilo toliko, ko bi bili naši ljudje deležni večje skrbi od strani doma.
Našim ljudem torej zelo manjka narodne zavednosti. Pa če bi jo tudi imeli in če jo nekateri tudi imajo, — ta rod bo odmrl in
ž njim bo tukaj konec slovenščine in slovenstva. Kajti zarod Slovencev je že ves — po-tujčen. Otroci slovenskih staršev ne znajo več slovensko. Redkokak otrok zna govoriti; razumejo še, vsi pa že tega ne. Krivi so deloma starši, deloma pa razmere. Starši, če tudi govorijo med seboj slovensko, pa z otroci že nemško; ali četudi jim slovensko govorijo, jim otroci na slovenska vprašanja dajejo nemške odgovore. Je namreč res težko tukaj otroke slovensko naučiti. Jaz, ko sem prišel sem gor, sem se temu zelo čudil; menil sem, da se otroci nauče govoriti od staršev, pa se vsaj tukaj, kjer je veliko otrok na kupu, bolj od drugih otrok kakor od staršev. Spočetka sem starše kregal, če so z otroci nemško govorili; zdaj jih pa pustim pri miru, ker tega, da bi se otroci ne ponemčili, ne ustavi nobena sila. Še Poljaki, ki jih je veliko več ter so bolj zavedni in odločni, tega povsem ne zmorejo.
In kar se v tem oziru godi na Nemškem, se godi z našim rodom po vseh tujih deželah. V Lotringiji je posebna mešanica: otroci slišijo doma slovensko, na cesti in v cerkvi nemško, v šoli pa samo francosko. Cel Babilon! Slovenska kri gnoji nemško, francosko, angleško in špansko zemljo.
O katoliških Holandcih sem bral, da so se v 50 letih podvojili. Slovenci se pa ne pomnožijo prav nič. Kolikor več se jih rodi, toliko več se jih izseli. Slovenske matere redijo za to, da množijo nemški, angleški, francoski in španski narod.
Ali je torej vredno in potrebno, da cel narod premišljuje, kako bi se dalo izseljevanje preprečiti, ali vsaj zmanjšati?!...
N©w!ee Iz BelgracSa.
Zahteve pravoslavne cerkve.
Pretekli teden je zboroval v Belgradu Sveti sinod srbsko pravoslavne cerkve. Sklenili so: 1. da se mora popolnoma zavarovati avtonomija pravoslavne cerkve; 2. da se morajo po zakonu določiti za veljavne po obredih pravoslavne cerkve sklenjene poroke; 3. da se v šoli zagotovi vpliv srbske pravoslavne cerkve pri vzgoji mladine; 4. da se vse pravice, ki bi jih dosegle druge cerkve po morebitnih zakonih, v katerih ne bi bila izrecno poudarjena tudi srbska pravoslavna cerkev, same po sebi raztegnejo tudi na njo.
Kakor vidimo, stoji torej tudi pravo-
V
UM II N 0 V E 6 A
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17
ki je edini le vrste! — Podružnice: v CELJU, Breg št, 33 — 7AGREB, Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, Koioščeva ulica 15 in v SPLITU, Ulica XI. puka.
slavna cerkev odločno na straži za svoje pravice pri vzgoji mladine. Zadnje dni že poroča časopisje, da bo šolski zakon, s katerim nista zadovoljni ne katoliška in ne pravoslavna cerkev, odstavljen za enkrat z dnevnega reda.
Uradniki ne bodo smeli več kandidirati.
V pravosodnem ministrstvu izdelujejo tudi novi uradniški zakon. Dogotovili so že člane, ki govore o dolžnostih uradnikov in zlasti o njihovih odnošajih do javnosti. Kakor se čuje, bo uradnikom po novem zakonu prepovedano kakršnokoli kandidiranje. — Pač pa bodo zvišane uradniške plače. V poštev pridejo najbolj nižje skupine. Razvrstitev uradništva bi se izvršila tako, da bi lahko mlajši uradnik ako je res sposoben, posta! načelnik pred starejšim.
Delavske s;adeve.
Minister za socialno politiko dr. Mate Drinkovič je sprejel predsednika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Mihaela Kreka. Minister je odobril za novo zgradbo podružnice v Mariboru vse sklepe, tako ljubljanskega Okrožnega urada. Minister je v teku razgovora omenil, da bo v kratkem sklical sestanek, ki naj bi razpravljal o splošnih smernicah delovne skupnosti zdravstvenega ministrstva in socialnih ustanov, zlasti glede gradnje novih zavodov, zdravilišč in okrevališč. Obljubil je, da bo v teku tega poletja obiskal ustanove v Sloveniji, ki spadajo v njegov delokrog.
Protiilržavni elementi.
V ministrstvu za socialno politiko so I dobili iz Amerike poročilo, da so se vgnez-tiili med naše izseljence različni agiiatorji, ki našim naseljencem pretijo, naj nikar ne vložijo svojega denarja v Jugoslaviji, ker ne bi bil zadosti varen. Ministrstvo za socialno politiko je od svoje strani ukrenilo vse potrebno, da se ta neosnovana gonja konča.
Harno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovani® najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestua, proti ___poroštvo j. t. d.
NaJboljš« KOSE
svetle, sive, turške, koroške, z garancijo, SRPE, I*rao,?vl£ma"',0SLE " Prodaia P° najnižjih cenah oi	železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Z
d Prosvetnega dne v Gorjah naj se udeleže vsa katoliško-prosvetna in izobraževalna društva iz radovljiške dekanije. Seveda vljudno vabimo tudi sosednja društva. 16. junij mora biti zapisan v povestnici našega prosvetnega dela. Ta dan praznuje bralno društvo v Gorjah 60. letnico svojega obstoja, in ob tej priliki se blagoslovi nov Prosvetni dom. Kot odlična govornika na prosvetnem taboru nastopita obl. komisar g. dr. Marko Natlačen in g. urednik Franc Kremžar. Za to priliko je dovolilo prometno ministrstvo polovično vožnjo na progah Ljubljana—Bled, Kranjska gora—Bled, Boh. Bistrica—Bled in Tržič—Kranj in to z odlokom od 28. maja 1929 št. 40.133-29. Vsa društva naproša Prosvetna zveza, da pošljejo po izkaznice za polovično vožnjo ali na bralno društvo v Gorjah, ali na Prosvetno zvezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5.
d Vsem višarskim romarjem v vednost: Vsi oni, ki so se priglasili za višarsko romanje do 29. maja so vpisani med seznam onih, kateri se udeležijo romanja 3. in 4. avgusta. Slovenska krščanska zveza je dobila dovoljenje le za 800 romarjev. Vsi oni, ki so se priglasili 29., 30., 31. maja in 1. junija vsi ti so vpisani v seznam romarjev, za 17. in 18. avgust. To romanje se vrši pod istim duhovnim vodstvom, kakor prvo. Za drugo romanje je prijavljenih že nad 300 izletnikov, zato prosimo, da se vsi oni, ki bi se še radi udeležili drugega romanja, to je 17. in 18. avgusta, takoj javijo pri Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. število je zopet omejeno na 800. Priglašenje zaključimo 14. junija, ako bo pa število 800 že prej doseženo pa preje.
d Druge višarsko romanje. Pevska zveza priredi v dneh 17. in 18. avgusta t. 1. skupno romanje na Sv. Višarje. Želimo, da se čim več pevcev priglasi. Prosili smo za dovoljenje za 800 romarjev. Seveda ne izključujemo tudi drugih nepevcev romarjev dokler ne bo število zaključeno. Vožnja od domače postaje do meje bo polovična in jo plača vsak sam. Za vožnjo po italijanskem ozemlju in za vizum plača Pevski zvezi vsak priglašenec 40 Din. Priglasiti se mora, kdor želi romati, do 12. junija opoldne, ker moramo petem imenik pri-glašencev izročiti italijanskemu konzulatu. (Vsak priglašenec naj sporoči: rojstno leto, poklic, krstno, ime očeta.) Vozili se bomo s posebnim vlakom v soboto okrog 8 zjutraj in se vrnemo v nedeljo okrog 5 popoldne v Ljubljano.
d Duhovske vesti. Umeščen je bil na župnijo Sv. Trojica v Tržišču Karel Supin, doslej župni upravitelj v Gorenjem Logatcu. — Za upravitelja župnije Duplje je bil imenovan Jožef Hartman, župnik v' Križah. — Za vikarja v Kranju je bil imenovan Pavel Simončič, kaplan v Kranju; za II. kaplana v Kranju pa dr. Jože Pogačnik.
d Oblastni komisarji — advokati morajo zapreti svoje advokatske pisarne. Tako je odločilo ministrstvo ta notranie zadeve.
d Nadškofijski grad Brezovica pri Zagrebu je popolnoma pripravljen za name-
ravano tridnevno bivanje Nj. Vel. kralju Pri tej priliki bo Nj. Vel. kralj obiskal tudi Zagreb in v banski palači sprejemal razna odposlanstva. V programu je tudi več iz-letov v zagrebško okolico.
d Glavni dobitek državne razredne I o, terije pri zadnjem žrebanju v znesku 40C tisoč dinarjev je zadel neki reven krojač, oče štirih otrok.
d 600.000 Din podpore je dovolil kmetijski minister za nakup plemenske živine.
d Statistika samomorov. Zadnjih deset let so našteli v Jugoslaviji 4853 samomo-rov.Največ (689) v Beigrajski, najmanj (31) v mostarski oblasti.
d 100 kubanskih kozakov je došlo te dni iz Novega Sada pod vodstvom kozaškega generala Pavličenka v Zagreb, odkoder so se še isti dan odpeljali dalje. Pot jih vodi v državo Peru v Južno Ameriko. Država Peru je zajamčila vsakemu neomenjenemu kozaku 10, poročenemu pa 30 ha rodovitne zemlje. V italijanski Genovi se jim pridruži še 200 kozakov, ki so uživali doslej gostoljubnost Francije. Tudi oni si hočejo ustvariti kot izgnanci Rusije v severo-ameriški državi svoj novi dom.
d Novo ljudsko štetje bomo imeli v bodečem letu. Začeli so že s potrebnimi predprivami in je v ta namen odobren kredit tri milijone dinarjev.
d Naša vojna mornarica na potovanju Po slovesnem sprejemu in večdnevnem £»'• vanju na grškem otoku Krfu, je odplula naša vojna mornarica proti angleškem otoku Malta, v svrho obiska angleškega vojnega brodovja, kjer so se vršile v čast našemu brodovju velike svečanosti.
d Iz prometa bodo vzeli stare bankovce po 1000 Din in 100 Din, z natiskom :;4000 kron« in : 400 krone. Po petih letih bodo navedeni stari bankovci neveljavni.
d »Novi Sad ob morju«. Na otoku Krku bo nastala še v tem poletju nova kolonija, ki se bo imenovala Novi Sad ob morju. 120 bogatih družin iz Novega Sada ie kupilo na predmetnem otoku veliko zemljišče, kjer hočejo še letos sezidati 120 eno-, dvo- in večsobnih vil. Dvosobna vila s pritiklinami bo stala 56.000 Din. Bogati Novosadčani hočejo torej poletne mesece preživeti v svojem Novem Sadu ob morju.
d Funiša Rsčič pred sodniki. V pon-deljek 27. maja se je pred belgrajskim sodnim dvorom pričela obravnava proti bivšim poslancem Puniši Račiču, Drago-tinu Jovanoviču in Tomi Popoviču, ki so obtoženi kot krivci in so sokrivci znanih krvavih dogodkov v beigrajski narodni skupščini, Razprava traja še teden dni, a ko to pišemo, obsodba še ni izrečena. Ob-tožence prostovoljno zagovarja 35 advokatov, pri obravnavi pa je navzočih 30 tU' in inozemskih časopisnih poročevalcev. Vdova po pokojnem dr. Basaričku zahteva 1,166.000 Din odškodnine in 300.000 dinarjev vzgojnine, vdova po Pavlu Ra-diču pa 1,235.000 Din odškodnine in 127 tisoč Din vzgojnine. Najprej je bila pr*
brana obtožnica, nato so več dni zasliševali priče. Zdaj govore že več dni zagovorniki. Puniša Račič se dobro zagovarja, kakor tudi ostala dva. Ker tudi večina prič za obtožence ni posebno neugodno izpovedala, obtoženci najbrž ne bodo dobili visokih kazni.
d Kmetje, pozor. Lovci so poslali ministrstvu za gozdarstvo in šumarstvo osnutek novega lovskega zakona, ki naj sc uveljavi. V tem osnutku so nekatere za kmeta docela nesprejemljive zahteve. Naj se kmetje takoj obrnejo na Kmetijsko družbo in Župansko zvezo, da se temeljito bavita s tem osnutkom ter predložita svojega, kakor je za kmeta koristen. Kmetje, ne zamudite tega trenutka, sicer se bo nebrižnost kruto maščevala.
d Zanimiva oprostilna razsodba. Pretekli teden se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava proti glavnemu uredniku »Slovenca« g. Terseglavu. Tožil ga je odvetnik v Ptuju dr, Franjo Šalamun, ker je bil svoj čas objavil »Slo-vensc« članek, v katerem ie med drugim fcilo povedano, da je dr. Franjo Šalamun na dan žalostnih dogodkov v Belgradu 20. junija rekel: »Sedaj bi bilo treba ustreliti Vukičeviča in dr. Korošca.« Po zaslišanju prič in po obrambnem govoru Ter-seglavovega zagovornika dr. Brejca, je sodišče glav. urednika »Slovenca« oprostilo obtožbe z razlogom, da se je obto-žencu posrečil dokaz resnice.
cl Spominsko ploščo so odkrili 28. maja na hiši na Starem trgu št. 4 v Ljubljani našemu slavnemu zgodovinarju Janezu Valvazorju, ki se je pred 288 leti v tej hiši rodil.
d Novo veliko kopališče »Ilirije« so dvorili te dni v Ljubljani.
d Vinarski kongres se je vršil 26. maja v Krškem in je bil dobro obiskan. Govorila sta vpok. viš. klet. nadzornik Gom-bač in ravnatelj A. Žmavec.
d Ljubljanski proračun ni potrjen. Ministrstvo za finance ga je vrnilo ljubljanski občini s svojimi pripombami. Ljubljanski občinski svet se po mnenju ministrstva pri sestavi proračuna ni držal zakonitih predpisov in je proračun prekosil za nekaj milijonov. Zato bo ljubljanski občinski svet o proračunu za 1929 še razpravljal.
d Upniki Slavenske banke bodo dobili na račun —15 odstotkov.
d V Zagrebu je prenehal izhajati dnevnik »Hrvat«. Odbor, ki je izdajal list, je izjavil, da ga več ne more. Izguba znaša en milijon 500.000 Din.
d Umrl je v Sp. Kcsezah Martin Capuder, p. d. Zajcev oče, v 86. letu starosti. Pokojnik je bil dober in zgleden krščanski mož. Nad dvajset let ' bil cerkveni ključar Sv. Lovrenca in cerkvenii..
cl Neurje s točo. Iz Dol. Straže pri Novem mestu se nam poroča: Na praznik Sv. R. Telesa popoldne je začelo grmeti in treskati, nastopila je huda nevihta s točo, ki je naredila posebno med Dol. in Gor. Stmžo ogromno škodo, tako na polju, še več pa v vinogradih. Takoj v petek j in soboto so ljudje poškropili vinograde I z galico, da rešijo to, kar je še ostalo, a I že v soboto popoldne je nastopila nova ! nevihta n točo. To pot hujša in strašnejša. Baje se je utrgal oblak. Grozen naliv je odnesel iz vinogradov ogromne plasti zemlje in pustil za seboj do 1 meter globoke jarke. Hudourniki so drveli vse navskriž lil odnašali s seboj v dolino kamenje, trte in sploh vse, kar se je dalo premakniti. Po njivah je naplavilo zemlje in gramoza, da se niti ne pozna kaj je bilo prej vse-jano. Toča pa je oklestila vse, kar je zadnjič ostalo. Trestalo je, da jc bilo groza. Strela je udarila v hišo Franceta Červan v Podgori, a k največji sreči ni užgala, le razbila je podstrešno ogrodje. Na vso okolico, posebno na vinograde, je pogled strašen in nad vse žalosten.
d Strašna toča je padala pretekli teden po mnogih krajih Slovenije, med drugimi v Beli Krajini, v št. Vidu pri Stični itd. Bog nas varuj takih in podobnih nesreč!
cl Strela je udarila v kozolec. V nedeljo, dne 20. maja nekaj čez poldne je v kratkem presledku dvakrat udarila strela v vasi Groblje pri Št. Jerneju. Prvič v Čemetov kozolec, ki je ves pogorel, drugič pa v svinjak posestnika Korošca, kateremu je ubilo edino svinjo, ki jo i je še imel. Druge svinje so mu poginile vsled prehude zime. Svinjaka ni zažgala, kar je edina sreča, ker sicer bi najbrž pogorela vsa vas, ker ni nobene tekoče vode v bližini.
d Strela zažgala skedenj in hlev. Treščilo je v soboto, dne 25. maja med hudo nevihto v gospodarsko poslopje Jožefa Gazvcda v
Koncu, župnija Podgrad pri Novem rnt-LU. Pogorela sta skedenj in hlev, ki sta bila oba pod eno streho. Živino so rešili. Strela pa je ubila psa, ki je bil privezan na verigi; gospodarju, ki je popravljal žlebove pri strehi, pa se ni nič hudega zgodilo.
d Utopljenec -v Krki. Dne 27. maja je priplavalo po Krki do vavtovškega jeza moško truplo. Ko so ga ljudje opazili, so ga brž potegnili na suho. Čudno pa je, da je imel utopljenec še vedno klobuk na glavi, dasi je bil že dalje časa v vodi, ker so mu že roke razpadale, gnile. Preiskali so mu žepe in našli zlato uro in denarnico z 2200 Din, poleg tega pa njegovo sliko in listek z imenom: Franc Ažlin iz Mačkcvca pri Žužemberku. Star je okoli- 30 let. Pravijo, da je koncem aprila prišel iz Kanade. Dvakrat je torej srečno pre-jadral široko Atlantsko morje, po kratkem bivanju v domačem kraju pa ga je doletela smrt v hladnih valovih Krke — kako — kdo ve?
d 333.333 Din ali smrt. Znani vele-industrijac Peter Teslič v Sisku je prejel v v preteklem mesecu v Belgradu oddano pismo, pisano v cirilici s pozivom, da tekom 24 ur na gotovem grobu pokopališča v Sisku položi 333.333 Din, če ne bodo on, njegova žena in oba njegova sinova umorjeni. G. Teslič je vso zadevo sporočil policiji, ki je dotičnega dne skrivoma zasedla pokopališče. Ob 6 zjutraj je prišel k naznačenemu grobu najprej g. Teslič, položil veliko kuverto, napolnjeno s — papirnatimi odrezki in odšel. Pol ure za njim je došel na pokopališče neznanec, pobral kuverto in odšel. Pri izhodu ga je seveda že zgrabila policija. Povedal je, da se piše Džorže Šipus in priznal zlodejanje. Šipuš je izobražen delavec, ki govori sedem jezikov. Ko mu je industrijec g. Teslič rekel, da bi takega delavca rad sprejel v službo, ako bi se bil ponudil, je Šipuš drzno odgovoril, da noče njegove službe, hoče njegov denar.
d Železovlivalnica Beljanski v Novem Sadu je pretekli teden pogorela.
d Bogati ribolov o Dalmaciji. Temne noči preteklih dni so prinesle s seboj tudi bogat ribolov. Ribiške rodbine Zlatina in Kuzmanovič so ujele pri otoku Braču nad 4000 kg tunj. Vsaka teh rib je tehtala od 30 do 40 kg. V Splitu so prodali okrog 10 stotov po 14 Din kilogram, ostale rib" pa so odpeljali v Trst in Benetke.
GROBLJE PRI ŠT. JERNEJU.
V nedeljo 26. t. m. je v naši vasi dvakrat udo-rila strela. Prvi« v svinjake Franc Korošca. Velika sreča, da ni vžgala, ker se nahaja v sredi vasi, in bi lahko vsa vas pogorela. Ubila je staro svinjo. Čez par minut je spet udarila v kozolec Franca Černeta pod vasjo, ki je bil pa naenkrat ves v plamenu. Strašno treska že več dni. bog nas varuj nadaljne nesreče. Kako potreben bi bil pri nas vodovod.
PREDDVOR.
Preddvorska farn roma vsako drugo leto k Sv. Frančišku na štajersko v Savinjsko dollpo. Ker gre tudi letos, sporočam vsem, ki se nameravajo romanja udeležiti, da naj se zbero v nedeljo
23.	junija zvečer pri Sv. Primožu nad Kamnikom.
24.	zjutraj po sv. maši gremo preko Nove Štilte (kjer imamo procesijo in sv. mašo s pridigo), k ■<v. Frančišku m od tam pa opravljeni pobožncsii
25.	junija nazaj domov. K obilni udeležbi vabi Jernej Pekovee, vodnik romarjev.
ZAPC8E.
Gasilci društva Zapoge so si nabavili motorno brizgalno močno 12 konjskih sil. Slovesna blagoslovitev se bo vršila v nedeljo 10. junija. Ob 2. pop. sprejem bratskih društev, ob 8 slovesna blagoslovitev, nato kratka vaja zbrizgalno, potem veselica. Sodelovala bo godba iz Bukovce in pevski zbor iz Smlednika.
TOMIŠELJ.
V nedeljo 26. maja je bil v naši fari pogreb šcstošolca Ant. Sveteta, ki je bil prejšnji petek 24. maja po nesreči ustreljen na Šmarni gori. Bil je to pogreb, kakršnega naša fara najbrže še ni videla. Saj je bil la slučaj res žalosten in pretresljiv. Na bnikcštno soboto je prišel domov ve.s vesel in zdrav, drugi dan je svojemu nečaku bil še birmanski boter. Komaj čez teden dni, v soboto 25. maja, ga pa pripeljejo iz bolnice domov mrtvega. Edini sin je bii v družini, nadarjen, in v tako mladih letih star 18 let je postal žrtev nesreče. Vso faro jo ta nesrečni slučaj pretresel in ni čuda, da se je s pogrebu zbrala tolika množica ljudi. Iz zavoda sv. Stanislava je prišlo pod vodstvom g. vzgojnega vodje M. štularja zelo veliko zastopstvo. Dijaki so mu v slovo zapeli pred hišo, v cerkvi in ob gre-
ti Pevskim zborom, pevcem in pevkam, ler vsem ljubiteljem glasbe! Glasbeni list Zbori«, ki ga že peto leto ureja pevovodja Zorko Prelovec in z velikimi denarnimi žrtvami izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zven« v Ljubljani, zdaleka v vaših vrstah u! deležen take podpore kot jo zasluži. Letos je poravnalo naročnino v znesku 50 Din za J ugoslavijo razmeroma malo število društev in obstoj lista bo kmalu ogrožen, ako 83 pevska društva ne bodo zavedala svoje dolžnosti. Prosimo tedaj vsa pevska društva, vse pevske zbore, pa tudi pevke in pevce naših društev, da se naročijo na »Zbore« in podpro svoj pevski list. Saj dovoli uprava »Zborov« plačilo letne članarino v dveh obrokih, kar pač vsak zaveden pt veo lahko utrpi. Ako bo pa list prenehal izhajati, tedaj bomo tarnali, da nimamo nohtnih novih ukladb za svoje prireditve.
^ Celodnevni izlet v Šmartno pri Litiji v nedeljo 6. junija bo, kakor kaže, lepa marijanska prireditev knžanske moške kongregacije v Ljubljani. Prijatelji pridružite sel Odhod iz Ljubljane ob 5 zjutraj. Polovična vožnja je z« vse udeležence dovoljena!
d Zakaj se mučite, ko pa ni treba? Cez noč naj se perilo namoči v raztopini »ženske hvale«, zjutraj pa izpere s Schichtovim terpentinovim milom. - Varujte se ponaredb' 41
bu. V cerkvi mu je zapel ludi moški zbor iz Iga. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so ga dvignili in odnesli iz hiše. Ob grobu so se poslovili od nepozabnega Toneta njegov razrednik g. prof. Belec, e<len dijakov v imenu sošolcev in v imenu fare domači g. župnik Zaje. — Izredno lep in slovesen pogreb je bil gotovo v veliko tolažbo težko prizadeti družini Svetetovi, ki je izgubila edinega in tako dobrega sina. Glavna tolažba pa je to, da je bil pokojni za smrt pripravljen, čeprav je bila smrt nepričakovana. Saj je bil prejšnji dan pri spovedi in na dan smrti v petek zjutraj pri sv. obhajilu. Dobremu in nepozabnemu Tonetu želimo večnega miru, staršem njegovim in sestram ter vsem sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožaljel
MOTNIK.
Letcš.ijega skupnega binkoštnega romanja Slovencev na Trsat se je iz našega kraja udeležilo lepo število 20 romarjev, kateri so se vsi prav zadovoljni vrnili doinov z cbljubo, da bodo še pohiteli na božjo pot na Trsat. Najzanimivejše je to, da se je tega romanja udeležil tudi 80 letni starček z imenom Janez Piškur p. domače -Ferbarjev oče«-, kateri je ravno na binkoštno nedeljo nn Trsatu praznoval čil in zdrav svoj 8.0 letni rojstni dan. — Dne 23. maja t. 1. se je vršil v Motniku komisijski ogled za novo šolsko poslopje v Motniku, ker z žalostjo se mora pripomniti, da trg Motnik, kateri ima že SCO letno zgodovino, še nima svojega lastnega šolskega poslopja. S pomočjo podpor bode mogoče v par letih pričeti z zgradbo, kajti stav-bišče ie določeno, načrti so napravljeni in potrjeni, samo denarja še manjka, zatorej se obračamo na vse oblasti s ponižno prošnjo, da naj nam bodo v tem oziru naklonjeni, ker edino le z znatnimi podporami nam bode mogoče postaviti nujno potrebno šolsko poslopje.
KOLOVRAT.
V torek, 21. t. m. je bila tukajšnjemu mlademu posestniku Ivanu Grabnar pokradena vsa obleka. Ob 8 popoldne je tat prišel v hišo, vlomil v omaro za obleko in pokradel štiri mo«ke obleke, eno celo zimsko, ter tri žensk in e jopice in par novih čevljev v skupni vrednosti SCO Din. V moških oblekah je bila srebrna verižica, tri mašne knjižice s podpisom Iv. Grabnar in nekaj robcev z mono-gramom I. G. V ženskim obleki bd bili robci z inonograniom A. O. Ako bi kdo prišel na sled tem rečem naj blagovoli naznaniti orožnikom. Naslednjo noč pa so tatovi pri sodedu Pirkovičeve vdrli v klet, odnesli iiO kg zabele in od treh prašičev suhega mesa. Četrt ure odtod, v Lipovici je bila iste dni Ivanu Lavrin ukradena denarnica s 400 Din. Pol uro proč, na Mlinšah. so samo poskušali, a v Vidrgi so lopovi izsilili od gospodinje večjo vsoto denarja. Dokler so bili do lanskega leta orožniki v Mediji, ni bilo tu nobenih večjih tatvin. Odkar se je pa ta orožniška Staniča opustila in so orožniki oddaljeni 10 km, so tatovi v tukajšnjem kotu varni in brez skrbi.
PRIBINCI — ŽUPNIJA ADLESIČI.
Že je poročal »Domoljub*, kako veliko škodo nam je napravil požar. Da ni bilo škode še več, je zasluga članov bližnjih požarnih bramb in drugih gasilcev, ki sicer niso člani gasilnih društev. Lepo se jim zahvalimo. Zahvalimo se pa tudi onim, ki so nam pomagali z živežem, s stavbnim materialom, z delom in denarjem. Denarja smo dobili od Adležičanov 1292 Din, ko je bilo za nas darovanje. — Od bližnjih župnili uradov smo dobili sledeče nabirke. Od župnih uradov v Črnomlju 261 Din, v Dragatuš 170 Din, Preloka 200 Din. V stiski ste se pokazali, da ste res pravi prijatelji. Nimate sami veliko denarja, pa ste nam ga vseeno dalj. Zato še enkrat najlepša hvala vsem darovateljem.
DOLENJA VAS.
Živinorejska zadruga je na svojem občnem zboru pokazala, da kljub kratkem času obstoja ima pokazati kaj lepe uspehe v korist našega živinorejca. Predavanje g. Kustoza In g. Hladnlka je nas navdušilo za vztrajno in požrtvovalno delo v zadrugi. Načelnik g. škulj pa nam je podal sliko do-
sedanjega tri četrt letnega delu. Zadruga ima aVa lastna plemenjaka, od katerih jc oni i/, Prigori™ (fr. Antona Klun) dobil na razstavi v Ribnici pr,« priznanje. Zadruga ima tudi lastnega mrjnsca. \ najbolj privlačna pa je zadružna živinska zavaroval, niča, ki posluje v splošno zadovoljnost članov iu privablja vedno več udov. Zavarovalnica deluje m načelu samopomoči. Za bodoče bo zadruga posebno še delovala za povzdig mlekarstva in daje Članom brezplačno lep posnemalnik na razpolago. Nadalje bo skušala ali v lastnem krogu ali pa v posebnem odseku ustanoviti še Zavarovalnico za konje, ki je potrebna kot malokje, saj samo Rakitna premore nad 30 parov konj. lia« zavarovalnica za govedo je dala vnemo in veselja še za konje. Tajnik J!. Ora-žem je poročal kaj zanimivo dejstvo, da so nečlani na tisoče več plačali samo pri .skočil in i kol zudru-garji, poleg premije, ki so jo dobili zadruga rji m zadružni razstavi in ki se bo vršila tudi letos ju-lija ali avgusta. Na novo je stopil v odbor g. Ivan Oražem iz Gabrja. Število članov gre nad ."0. Nova drž. podpora bo cniogcJila še kre.pkejše delo!
ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU Ob 110 letnem jubileju rojstva Kuobleharjevega je oživelo vse Krško polje. Od Krškega do Treijel-nega, Šmarjete do Trške gore, od Rake do S!. Jer-nejske ravnine in Kostanjevških lesov so prihajale množice. Skocijan se je slavnostno opremil. Mlaj sredi trga — 25 m vixskcga — so pripeljali iz Zlo-ganja. Iz Savinska, Grinulj in Vrha so pripeljali do 50 mlajših mlajev. Deklela cc'e lare so jih oplctla z venci — nad 5(J0 ni. Z najlepšim cvetjem pa so okrasile oltar pred cerkvijo in rojstno hišo z zakrilo spominsko pioščo. Na pedzidku rojstne hiše je s!ala Knoblcharjeva slika. Na predvečer so na ^ričill zagoreli kresovi, zvonovi vseh cerkva v fari so peli hvaležnost rodnih tal; vsem pa so pokali topiči. Skocijan ie bil bajno razsvetljen. Z lučkami in bakljami so šli ljudje v sprevodu, ki se je med petjem pomikal po vasi. Vse okrašeno z lampijončki, svečami in za. stavami. Sprevod je krenil v cerkev, kjer je g. župnik Anžič pedal nekaj misli kot uvod k tej slavnosti ii končal z željo, da bi ga kmalu častili kot priprosnji ka v nebesih. Nato je dal blagoslov z Najsvetejšim — V nedeljo ob desetih se je pa pričela cerkvena slavnost na prostem pred cerkvijo, nasproti rojsli* hiše Knobleharja. Sv. mašo je daroval premil. prest g. Karol Cerin. Pri daritvi je prisostvovala netrojm množica. Med sv. mašo je igrala gedba iz Št. Jerneja. Nato je g. prošt v izbranih besedah govoril o misijonih. Po govoru je šla duhovščina v sprevodu do rojstne hiše, kjer se je odgrnila zavesa in mil. g. prošt je slovesno blagoslovil ploščo. O. dr. \V, Bohinc pa je podal življensko sliko dr. Knobleharja, Univ. prof. dr. L. Ehrlich pa je v poljudnih besedalt opisal njegovo misijonsko delo. Nato sta pozdravila domačin g. dr. J. Marjetic, zdravnik v Zagrebu, in ustanovitelj Orla iz St. Jerneja. Župnik Anžič je izročil ploščo g. Novšaku, lastniku hiše, za kar se mu je ta toplo zahvalil. Slavje je poživilo petje združb nih zborov iz Smarjete in škocijana.
DOBROVA
Poročil se je g. Igneslav Marinko, posest* nik, z gdfno Franjo Bizjak, oba iz uglednih' rodbin. Mnogo sreče!
VISOKO NAD KRANJEM Prostovoljno gasilno društvo na Visokem po novi v nedeljo, 9. t. m. svojo dobro izpadlo vprizo ritev, igro »Lovski tat« in šaljivi prizor »Pred sodnikom«. Pred igro nastopi tudi visoški moški zbof z dvema lepima točkama, med odmori pa igra tam-buraški zbor prosvetnega društva iz Šenčurja.
SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM
God sv. Primoža pride letos ravno na ne^ deljo. Ker Kamnik nima vež sejma na dan sv, Primoža, ampak so sejmi, kukor znuno, vsak drugi torok, torej letos 11. junija, zato so tudi sliocH preloženi. Shod pri sv. Primožu bo pa v tem času vselej na nedeljo po sv. Primožu, ran ven če pride sv. Primož na nedeljo, kakor lotos, ko bo shod prav tisti dun, torej 9. junija. R<h mar ji lahko pridejo nn goro že zvečer, kjer bd P"jlisa in litanije; lahko opravijo tudi sv. si** vca. V nedeljo bo pa prvo sv. opravilo ob w drugo pa ob 10 dopoldne; obakrat z blagoslov vom in darovanjem za ondotne cerkvcne p<x trebe. Tudi v ponedeljek ob 6 bo še ena svet« maša. Za to nedeljo pričakujemo obilnega štej vila častivcev sv. Primoža in Felicijann nn goji v prelepili Kamniških planinah. Če se turisti
ne ustrašijo najbolj vratolomnih gorskih višav, 6o tudi verni romarji ne bodo bali majhnega truda, da pridejo obiskat to častitljivo l>ožjo pot sv. Primoža in zraven občudovat lepoto božjega stvarstva.
DOLENJA VAS PRI RIBNICI
Trava po polju in sadeži po njivah zelo lepo raslejo. Drevje je jako lepo cvetelo, če ne bo kakšne nesreče, bo dobra letina. Društveno življenje je sedaj radi dela na polju zaslalo. f antje so vprizorili igro »Garzia Moreno. Na naši petrazredni šoli je ustanovljen tudi Podmladek Rdečega križa, ki jc vprizo-ril v maju Materinski dan z lepim govorom šolskega vodje g. Vončina. — Naši otroci so pod vodstvom učiteljstva napravili izlet v Ljubljano. Videli so muzej, grad in neko predstavo v kinu o živalstvu. Pri-g|j so nazaj zelo veseli, da so videli toliko lepega. Za lake stvari radi damo denar in podpiramo šolo. Kot se čuje, se bodo pri šoli vršila letos večja popravila; tudi tega je treba.
SROMLJE
Domoljub z dne 8. maja objavlja, da sla dva orožnika gonila 15 fantov skupaj zvezanih k sodišču v Brežice, kar je popolnoma resnično. Resnici na ljubo bodi omenjeno, da ie med temi več kot polovico popolnoma nedolžnih, ki so prišli v sramoto le radi enega samega fanta. Pomilujemo vse ostale naše mirne in poštene fante, katerim je dalo takoj po prigonu okrajno sodišče zadoščenje s tem, da jih je oprostilo in spoznalo za nedolžne. Drugi fantje j>a pozor, v kakšno družbo pridete!
ŠENČUR PRI KRANJU
7. majem je naše prosvetno društvo končalo letošnjo sezono. To zimo je pod predsedstvom g. bivšega poslanca Antona Uninika obračalo posebno pozornost organizaciji fantov. In ne brez uspeha! V okviru društva se je osnoval fantovski odsek, ki je deloval zlasti s telovadnimi večeri. Pri letošnjem sprejemu g. knezo-Skufa je odsek prvič nastoj>il v orlovskih krojili na konjih, 38 po številu. Na praznik sv. Reš-njega Telesa pa je dal fantovski odsek poseben ; sijaj procesiji, pri kateri je nastopilo 51 članov ia -'0 mladcev, vsi v slikovitih rdečih srajcah. Pri tej priliki moramo s posebno hvaležnostjo omeniti g. konzistorijalnegu svetnika Blazija Grča, ki kljub visoki starosti z mladeniško navdušenostjo in z velikodušno podporo pospešuje naš najmlajši odsek. Hvala mul Prav tako hvala vsem tistim šenčurskim možem, ki z zgledno zavednostjo in soudeležbo dajejo fantom pogum iu veselje pri plemenitem delu za treznost, oli-Ho, varčnost iu splošno izobrazbo! Pri složnem delu mož in fantov, staršev in društvenih voditeljev končni uspeh nc lx> izostal!
PREDOSLJE
Nu Vnebohod je bil v naši fari storjen sklep, o kakršnem se teden prej prav nobenemu faranu uiti sanjalo ni. V nedeljo pred Vne-boliodom pridejo namreč možje po zaključni misijonski procesiji h g. župniku, rekoč: Cerkev imamo čudovito lepo, mašile obleke izredno krušne, le zvonenje še ni pravo. Naredimo nove bronaste zvonove! Za besede par dobrotnikov ,'agi'abi cela lara in na Vnebohod je že bilo sklenjeno, da napravimo nove bronaste zvonove. \lila jih narn bo zvonoma v št. Vidu. Ker torej dobimo nove zvonove, bomo stare prodali. i rije so jekleni (d, fis, a), mali (h) je pa Monast. Kdor se zanima zanje, si jih lahko "Sleda in preskusi do t. septembra v zvoniku.
MERLEBACH (LORENA, FRANCIJA)
-ndnji čas prihajajo sem vedno novi Jugoslovani, največ Hrvatje iz Bosne, pa tudi Slo-fencev je nekaj vmes. Nekateri dclavci, ki so P|'s" sem na kontrakt z zadnjim transportom, J? zelo razočarani. Mislili so, da je tu sama ob-jJNbljena dežela, v kateri se cedi mleko in med.
ni tako. Dobri časi so tu minili. Samci šc gP.. .slw.in.io, oženjenim žc gre trda; prihra-ui si ne morejo ničesar. Nikar ue verjemite, jojaju, raznim vabljivim govoricam, ki se pri JiiiVriJO' kalc<> ie tu dobro. Nekateri tukajšnji Jjuuje menda ns.lašč domače varajo in jim po-s»Jejo tukajšnje dobrote, ki jih pa v resnici brn V v. P°samozniki so tako srečni, da ree ak-i • ro služ'jo in prav dobro žive. So pa ie hi J?Jema' Naj vsak dobro premisli, preden »("oči za sem! Meseca avgusta se vsedemo
PO sum
Katoliška cerkev.
s Molite, da ne patlete v skušnjavo. Poročali smo že o sprejemu hrvatskih romarjev pri sv. očetu v Rimu. Papež je govoril Hrvatom o najvažnejših zadevah kake tri četrt ure. Med drugim sledeče: »Poleg molitve posameznika je nujno potrebna skupna družinska molitev. Naši domovi morajo biti prava in sveta ognjišča, oltarji. Kako lepa je navada, da molijo ljudje vse leto, osobito v maju skupno sv. rožni venec. Toda k molitvi spada tudi delo. Potrebe cerkve so velike. Manjka duhovnikov. Zato je potrebna pomoč od strani vernikov. Deloma vojna, deloma nezadostna živijenska sredstva so povzročila, da ni dovolj duhovščine. Za cerkev so dolžni delati vsi verniki, vsak po svojih močeh. Vsakdo lahko kaj dobrega stori. Mnogi verniki bi lahko poučili nevedne v krščanskem nauku. Drugim bi se izkazali v delu, ki jih zahteva ljubezen do bližnjega in krščansko usmiljenje. Treba bi bilo podpirati revne cerkve. Na razne načine je vsak vernik lahko misijonar, širitelj sv. vere in činitelj dobrih del.«
s Za dostojno nošo pri obisku cerkve. Knezoškof božjepotne cerkve blažene Device Marije v Loretu je često opominjal ženski spol, naj hodi v hišo božjo oblečen dostojno. Opomini pa so malo zalegli, zato je izdal knezoškof sledečo naredbo: »Stare gospe, pa tudi dekleta in deklice, ki niso popolnoma oblečene in jim ne sega krilo 10 cm pod koleno, ne smejo vstopiti v cer-kev.c Da bi se ta naredba točno izvajala, so bili postavljeni pred cerkvijo posebni stražniki, ki proti škofovi naredbi oblečene ženske sploh v cerkev niso pustili. Ako bi se tako postopalo po vseh cerkvah, bi vsaj verno ženstvo kmalu opustilo modne tra-parije.
Italija.
s Razno. Varstveni organi so uničili kramarju Janezu Trevnu v Idriji vse njegove sladkarije, ker so bili na srčke in druge podobne dobrote nalepljeni slovenski napisi in verzi. — Politična oblast je razpisala nagrado 5000 lir za onega, ki bi odkril oblasti tajno organizacijo, ki baje obstoja v idrijski dolini. — Za župnika na Planini pri Vipavi je potrjen g. Janko Pilot. — V Idriji je umrla'najstarejša meščanka Neža Poljanec, stara 94 let. — V Idriji so nadalje pokopali 76 letnega rudarja Simona Lapajne. — V Črnem vrhu je ogenj uničil senik Francu Pircu. — V Vipavi je utonil Ivan Mermolja iz Bukovice.
Francija.
s Zvišanje duhovniških plač. Francoski finančni minister je odobril zvišanje plače duhovnikom na Francoskem kakor sledi: Katoliškim župnikom 7000 frankov na leto, luterahskim 5000, katoliškim škofom 60.000, luteranskim 40.000, gl. judovskim rabincem 28.000 frankov. (1 frank je 2 22 Din.)
Rusija.
s Nova sovjetska vlada. Na prvem zasedanju novoizvoljenega osrednjega izvr-ševalnega odbora Zveze sovjetskih socialističnih republik je bilo izvoljeno iz 27 članov obstoječe predsedstvo. Za predsednika osrednjega izvršilnega odbora je bil izvoljen Kalinin.
S, Samomorilci v sovjetskem kraljestvu. Ljeningradska »Krasnaja Gazeta« ima poseben oddelek, v katerem beleži vsakodnevne samomore. Ta oddelek je jako značilen za razmere, ki jih je ustvaril komunistični družabni red, saj govore nema usta nesrečnih obupancev mnogo prepričeval-neje nego najzgovornejša beseda. V prvih 10 dneh meseca januarja letos je »K. G.« zabeležila 59 samomorov; med temi je bilo samo 16 moških, ostalih 43 slučajev odpa-
na izletniški-romarski vlak in se pripeljemo z rojaki iz severne in srednje Francije skupno v domovino, katere nekateri že zelo dolgo niso videli. Zelo se veselimo tega dne. Naši trije slovenski duhovniki, ki biva,ju tu z naiui, nas bodo vodili. .Spotoma obiščemo Marijo Pomočnico na Brezjah.
AMBRUS
Pri nas iinaino živinorejsko in mlekarsko zadrugo, pa bi bilo najbrž več zanimanja, če bi imeli volovsko zadrugo. Sedaj ima j>osostiiik Anton Gregoric, Brezovi dol 18, par zelo lepili volov montofoncev; težki so okrog 1500 kg. stari pa tri leta. — V nedeljo 26. maja je bila blagoslovljena nova šolska zastava. Popoldne pa si šolarji priredili v Gasilskem domu igro z de-klamacijami, petjem in godbo. — Osnovala se je zadruga, ki bo nabavila drobilec za droble^ nje kamenja. No, tega pa ne bo zman jkalo pri nas. Drobilec je že naročen.
DRAVLJE
Letošnja pomlad, ki je tako rodo\itna za avtobuse, je tudi nam rodila kar dve avtobusni zvezi z Ljubljano. Dvojna pa je potrebna le zjutraj in zvečer, ko sc vozimo na delo in domov. Zidanje šole prav lopo napreduje. Vse kaže, d« se bo v jeseni v nji že poučevalo. V zvezi s šolo se gradi tudi hodnik od Dravelj do Zgornje šiške. Ves napredek izpopolnjuje še radio. Sicer je zaenkrat le kakih deset spre-
jemnih aparatov v vasi, vendar je upati, da se tudi Draveljci bolj poprimejo tega tako lepega izobraževalnega sredstva. Ustregel nam je g Gradnik, ki je montiral svoj zvočnik na okno, tako da se moremo ob radiju naslajati tudi tisti, ki imamo sicer dober namen kupiti radio, pa ga še nimamo. Naš orlovski odsek se pridno pri-pravlja na proslavo svoje 15 letnice, ki jo bo s ]>rav pestrim sporedom priredil v nedeljo, dne 16. junija popoldne.
SUHOR V BELIKRAJIM Pri nas na Suhorju smo zelo slovesno obhajali praznik Sv. R. Telesa. Pripomniti pa moramo, da smo le nekaj pogrešali, namreč krasnega zvonjenja, ki smo ga imeli pred vojno. Manjka namreč še četrti zvon. Vprašamo: ali se ne bi zedinili in kupili še en zvon, ki bi bil ponos vse fareV Poglejte samo našo podružnico sv. Marka v Biišinji vasi. Tam so imeli samo dva zvona, a sedaj so menda naročili že tretjega. Zakaj bi se tudi za. našo farno cerkev l.s začeta lakšna akcija?
BUČKA NA DOLENJSKEM Dne 12. maja je umrla po dolgotrajni in mučni bolezni Alojzija Kaplar, soproga tukajšnjega jx>sest-nika in župana. Možu-invalidu je zapuslila pet nepreskrbljenih otrok. — Letina je letos dokaj dobro jrakazala, tudi trta je na splošno lepo ozelenela. — Nenavadno bliskovito grmenje ter pogosto treskanje pa vzbuja med ljudmi strah in bojazen — pred uimami.
de na ženske. Med samomorilkami je bilo 15 starih od 16 do 20, 22 od 21 do 30 let In 6 od 31 do 40 let; med moškimi samomorilci so bili 3 stari od 10 do 20 let, 6 od 21 do 30 let in 7 od 31 do 45 let. Največ samomorilcev obojega spola sc obesi ali pa Mislrupi.
Angiia.
s Izid volitev v državni zbor. Oddanih j«? bilo 8,550.000 glasov za konservativce, I),250.000 za socialiste, 5,220.000 za liberalce, 52.000 za komuniste in 251.500 za razcepljene stranke in irske narodnakarje. Smatrajo, da bodo mandati razdeljeni takole: konservatici 262, delavska stranka 282, liberalci 58 poslancev. Delavska stranka je dosegla lepo zmago. Je pa malo verjetno, da bi prevzela vlado v svoje roke, ker nima absolutne večine. Govori se o zvezi med konservativci in liberalci, toda tudi ta zveza ne bo trajne vrednosti, ker so nasprot-stva med imenovanima strankama pregloboka. Zato ni izključeno, da bodo angleški volilci zopet kmalu masirali na volišče.
Afganistan.
s 1"bežni kralj. Varovanec sovjetske Rusije afganistanski kralj Aman Ulah je bii od varovanca Anglije Habib Ulaha končno premagan in je moral bežati v so-sodenjo Indijo; odkoder pojde v London ali Berlin. Na ta način je doživela tudi sovjetska Rusija v svoji azijatski politiki občuten poraz, in to toliko bolj, ker namera-\a sedaj Habib Ulah v zvezi z državama Bucharo in Scliiavvo napovedati Rusiji sveto vojno mohamedancev proti boljševiške-mu brezboštvu.
Mehika.
s Iztreznenje? Zdi se, da bo v težko preizkušeni Mehiki polagoma le prišlo do tttželjenega miru. Nadškof Ruiz i Flores je v neki objavi izrekel obžalovanje nad sedanjimi razmerami in poudaril potrebo pomirjenja. Po ovinkih je na to objavo odgovoril predsednik Portes Gil in izjavil, da j-i pripravljen začeti se pogajati in da hoče sprejeti vsako rešitev težkega vprašanja, ki bi deželi koristila. — Če niso vse to samo lepe besede, namenjene bližnjim volitvam za državni zbor, na katere se mehiški katoličani že prav pridno pripravljajo.
Amerika.
s Razno. V Clevelandu so umrli: Josip Gole doma iz Repče vasi pri Trebnjem, Marija Muzic roj. Zigmond iz Poloma pri Kočevju in Jožef Lesar iz Ribnice. — V Chikagu je preminul Martin Kremesec. — Učenci in učenke slovenske mladinske šole v Clevelandu so priredili 19. maja v slovenskem Narodnem domu igro ; Mogočni prstan« s petjem, deklamacijo in telovadnim nastopom. — V Leadville Colo. je preminul. Ivan Vidmar iz Črne vasi pri Ljubljani. — V Pittsburgu bodo kmalu dozidali Slovenski dom. — Josip Kobe je odprl moderno urejeno kegljišče, kjer lahko naenkrat keglja 12 skupin.
Za ohranitev rastlinstva v Floridi je dala ameriška vlada 238,000.000 Din. 6'
Drobne novice.
Medvedko je ubil, dva mladiča pa domov odnesel neki kmet v Rhinelander v Ameriki.
Hladilnico za 50 milijonov jajc so sezidali v Berlinu.
Kongres potepuhov se je vršil te dni v nemškem Stuttgartu.
Sovjetskega generalnega koruila v Harbinu so Kitajci zaprli.
Grčija bo povečala svojo \ojno mornarico.
40.000 italijanskih kmetov in viničar-jev hočejo baje naseliti v Albaniji.
Nad 200 ljudi je obolelo na Iegarju v grškem Solunu.
16 milijonov Kitajcev preti smrt od lakote.
Angleški kralj je zopet bolan.
Silen vihar je popolnoma porušil vas Elsdorf pri Hamburgu v Nemčiji.
Komunisti v Nemčiji so glasovali za smrtno kazen.
Z rešilnim čolnom je prcplul te dni Ocean nemški mornar Paul Miiller.
Italijanska vlada je v svojih kopališčih prepovedala doslej običajna tekmovanja za Izpeto.
1200 je uničil požar v mestu Fu-natsu na Japonskem.
Vee t,isoč otrok je utonilo v nagloma naraslem Evfratu v Mali Aziji.
14 m visoka in 9 m široka seselka je razstavljena v španski Barceloni.
Naslova »maršal« v Franciji ne bodo več podeljevali. Zadnji maršal je bil torej umrli Foch.
V berlinskih srednjih šolah se fantje in dekleta ne bodo več poučevali skupno.
Dva in pol milijona dinarjev cenijo najdražjo staro znamko na svetu.
Radio.
Vsak delavnik: 12.30 Reprcducirana glasba — 13 Časovna napoved, borzna poročila — 13.15 Dnevne novice — 17 Koncert Radioorkestra — 22 Poročila in časovna napo\ed.
Getrtek, 6. junija: 18 Reproducirana glasba,
—	18.30 Izbor slovenske lirike — 19 Ccščina — 19.30 Ura slovenske literarne zgodovine — 20 Večer poljske glasbe, izvaja Radio-orkester — 18 Primerjajoče veroslovje — 18.30 Gospodinjska ura — 19 Francoščina — 19.30 Iz glasbenega sveta — 20 Pevski solistični večer g. Batističa, konc. pevca — 21 Koncert Radio-orkestra.
Sobota, 8. junija: 17 Pevski nastop III. držav, ne realne gimnazije v Ljubljani pod vodstvom prof. Bajuka — 18 O športu — 18.30 Nemščina — 19 Bled in gornja Savska dolina. Propagandno predavanje v nemškem, stovenskem in češkem jeziku. Sestavil ravnatelj Pintar — 19.30 Govor o priliki proslave ruske kulture (predsedn. Ruske Matice) — 20 Delavska ura
—	20.30 Prenos zagrebškega programa.
Nedelja, 9. junija: 10 Poljedelska ura — 11 Koncert Radio-orkcstra — 15 Reproducirana glasba
—	15.30 Humoristično čtivo — 16 Plesna glasba — 20 Prenos koncerta Združenih meščanskih šol iz Uniona — 22 Časovna napoved in športne vesti.
Ponedeljek, 10. junija: 18.30 Cc-ščina — 19 Francoščina — 19.30 Zdravstveno predavanje — 20 Prenos koncerta Slov. akad. nev. zbora iz Uniona.
Torek, 11. junija: 18.30 Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera — lg Nemščina — 19.30 Naše sosednje države: Italija, gospodarske razmere — 20 Rostand: Cyrano de Bergerac, drama, izvajajo člani nar. gled. — 21.30 Koncert Radio-orkestra.
Sreda, 12. junija: 18.30 Iz rastlinstva — 19 Srbohrvaščina — 19.30 Zgodovina Slovencev — 20 Zdravilišča Slovenije (propagandno predavanie v esreranskem jeziku, g. J. Jelenič) - 20.30 Konced Kadio-kvarteta (gg. Jeiaj, Bravničar, Feršnik, Eržen).
Nagrade „Slovenskega Usta"
:: Slovenski list : razpisuje mesečne nagrade v znesku 500 Din za svoje naroč. nike. Prvo nagrado je dobil Lovro čeho-vin, rudarski poduradnik v p. v Trbovljah Razpisana je druga nagrada za mesca junij.
Slovenski lisi: izhaja v pondeljkih zjutraj in prinaša najboljše in najzaneslji. vejše vesti. List prinaša krasen roman dobe francoske revolucije.
Polletno stane samo 25 Din. Naročajte : Slovenski list .
JAVE
n linijska orlovska srenja priredi v i:ede'jo 9. junija t. i. svojo veliko prireditev v Zadobrovi pri D. M. v Polju. Iz Ljubljane do telovadiš« g, Gartrože bcst;i vozila dva avtobusa g. Pečnikarja.
n Dolenjelogaška orlovska družina priredi dne 16. t. m. svojo letno javno telovadbo na lično novo-preurejenem vrtu Kniet. gospodarskega društva. -Spored je zelo pester. Pri prireditvi svira domsča godba.
u Cerkviiics. Tuk. Orlovska družica vabi ob priliki 201elnice ustanovitve k letni javni telovadni prireditvi v nedeljo 9. junija 1929 na župnijskem dvorišču. Po telovadbi prosta zabava, šaljiva poŠt' in srečolov. Sodeluje godba tukajšnjega gasilnega društva.
n Preddvor. Katol. prosvetno društvo v Preddvoru vprizori dne 9. in 10. junija ob treh popoldni igro -Pcdobar«. Vljudno vabljeni!
u Cerkveni koncert v Novem mestu. Novomeško pevsko društvo »Gorjanci« priredi v nedeljo dne 9. junija t. I. ob psi štirih popoldne cerkven koncert v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Izvajale si bodo izključno nove ce-kvene pesmi najboljših slovenskih skladateljev. Pri koncertu sodeluje ravnatelj stolnega kora v Ljubljani g. Stanko Premrl, ki slovi za najboljšega slovenskega orgelskega umetnika. Zaigral bo tri orgelske koncertne skladbe in spremljal petje.
n Sv. Pavel pri Prcbcldii. Tukajšnji cerkveni pevski zbor vprizori v soboto 8. junija ob 9 zvečer iu v nedeljo 9. junija ob pol štirih popoldne v Društvenem domu v Št. Pavlu Lavtižarjevo spevoigro v 4 dejanjih »Adam Ravbarc. Nastopi 26 oseb. Po predstavi poje mešr.u iu moški zbor. Najvljudneje vabljeni!
n Na Pcdreči pri Kranju sc bo vršilo dne 9. junija ob dveh popoldne slavnostno odkritje spomenika pesnilui Simonu Jenku z vrtno veselico na vrtu g. Fran Jamnika. Odkritie se bo vršilo ob vsakem vremenu. Ker je čisti dobiček namenjen za pokritje stroškov, ki so nastali radi postavitve spomenika, vabi odbor k čim večji udeležbi.
11 Dobrepolje. V nedeljo dne 9. junija t. I. i»» naše gusilno društvo veliko proslavo blagoslovitve društvenega prapora ob pol 10 dopoldne in sv. mašo ob desetih.
GOR. LOGATEC.
Nedeljsko številko /Slovenca« s slikami prodaja redno vsako nedeljo po sv. maši Marija Lampe, na sejmiškem prostoru, ali na domu v gradu, pritličje, .levo.
Z našo umetno
moStofo cseRco „M©slin"
si lahko VMikilu z malimi stroški nrinrnvi Izur-tno o 1,sio.ino in -/.di-avo ilnmufo ptjnfo. Cena 1 steklenici za 150 lil rov Din :ir- 110 pošti l)iii M'-"' Dobi so samo v ih-oirerljl A. Kače sinova M«1" IJlina in droecriji VVollrniu »asi. M. Ka;.i\ Mart-bor, Onspnska 33.
V vsako hišo »Domoljuba"!
Castelmorfo.
Sam Bog ve, koliko sem v naslednjih tednih pretrpel in prehrepenel. Le mirna vest me je tolažila in pa pomirljiva zavest, da sem svoje molitve zopet lahko opravljal brez za-rdevanja. A z eno težavo sva premalo računala. Markiz, plemenit, miren mož, ki je le malo zahajal v družbo, me je polagoma prisrčno vzljubil. Zdaj srno igrali skat, drugič govorili o zgodovinskih vprašanjih, kjer je bil markiz dobro doma; tudi sem se zanimal za njegove zbirke regestov in pečatov — skratka, molčeči gospod se je tako privadil na mojo družbo, da me je sedaj, ko sem dalj časa izostal, nekajkrat vprašal na cesti, zakaj ne prihajam več; četudi sem se izgovarjal z obilnim delom, mi je poslal čisto določno povabilo. Nisem mogel kar odbiti in sem bil na dnu svojega srca pravzaprav zelo zadovoljen, da morem takorekoč brez lastne krivde preživeti večer v Marijini družbi. A trdni sklep je šel s tem po vodi. Temu večeru so sledili drugi,
* Proti pomislekom nekaterih, da ta povest ni primerna za ljudstvo, ojx>zarjamo na naslednje: Po-vest res popisuje globok padec, katerega žrlev je bil duhovnik, pojrisuje pa tudi strahotno in grenko pokoro, ki mu jo je Bog naložil. Resnične, čeprav hvala Bogu redke zglede duhovniške zablode skuša svobodomiselni tisk stalno izrabljati: češ, saj je greh nekaj naturnega in tudi duhovnik se dobro počuti v njeni. Pričujoča povest pa nam nazorno l;ažo, da je mogoč padec tudi najboljšega duhovnika (sai jc padel ce'o apostol Peter), a kazen za greh je tem gotovejša in groznejša. Oreh torej ostane greh, toliko bolj, če je (o greh duhovnikov. Zaio duhovnikov greh nikdar more biti v opravičilo — kakor bi to rada napravila svobodomiselna knjiga — temveč samo v večje svarilo. — Povest je spisal nemški prošt Weingartner.
tudi Marija je zopet dobila prilike, da me je obiskala, in kmalu je bilo vse zopet v prejšnjem tiru, da, še slabše kot prej je bilo; kajti pri meni se je za prvim začel majati kmalu tudi drugi sklep, da se bom namreč varoval vseli zunanjih izrazov naklonjenosti, in tudi Mariji je bilo težko, vztrajno zabranjevati to, čemur se je srce tako rado vdajalo.
Tako so tekli meseci. Nežno vzdušje, polno daljnih slutenj, ki je obdajalo prve dni najine še neodkrite ljubezni, se je umaknilo zavedni, a zato strastni in čutni ljubezni, ki so jo le zdaj pa zdaj mimo grede nekoliko vznemirili očitki vesti.
Tudi prijatelji so me nehali dražiti, nekega dne mi pa pravi eden od njih, da bi rad govoril z mano. S skrbljivo ljubeznijo mi je zaupal, da moja prepogostna hoja v marki-zovo hišo že dalj časa draži brezdelne in hudobne jezike in da naj na svoje dobro ime bolj pazim. Skušal sem prikriti svojo zadrego in sem se mu zahvalil za zaupanje; obljubil sem mu, da se bom držal nasveta! Nisem še imel prilike govoriti o tem z Marijo, ko se je nekaj dni pozneje nenadoma oglasil pri meni markiz. 2e po njegovi zadregi in njegovem cincanju pri uvodnih besedah sem zaslutil, zakaj je prišel. Da bi mu posel olajšal, sem ga prosil, da naj kar odkrito govori, ker si že naprej lahko mislim, kaj ga je privedlo k meni.
»Je torej govorjenje prišlo že tudi Vam na ušesa?« Molče sem prikimal. Markiz je obrazložil svojo prošnjo tako plemenito in obzirno, kot je bilo le mogoče. On za svojo osebo že ve, kaj naj misli o meni in rad prizna, da je v glavnem sam zakrivil to neprijetno zadevo; ko pa je že moramo računati
z govoričenjem, se je žal treba ozirati na čast njegove hiše ...
Meni je kipela kri in mi je migljalo pred očmi. A z največjim naporom sem se obvladal. Stališče markizovo da je seveda čisto razumljivo, žal samo, da sem njega in njegovo hčer nehete spravil v tako mučno zadrego. Obljubil sem mu, da bom položaj z doslednim nastopom razčistil. Markiz najbrže ni pričakoval tako gladke rešitve in je bil s tem očividno zelo zadovoljen. A videlo se mu je, da {)i še nekaj rad. Spregovoril je zopet nekaj besedi za uvod, malo pokašljal in končno rekel, da se mora tako, kot jaz na njegovo hišo, tudi njegova hiša ozirati na moje dobro ime. Pri tej priliki da je nekaj izvedel, kar mu doslej ni bilo znano in kar zelo obžaluje — namreč pogostne obiske svoje hčere, ki v svoji mladostni neizkušenosti svojih dejanj žal ni znala tehtati. Seveda je Mariji to nepremišljenost vnaprej strogo prepovedal; upa, da me bo s tem rešil vsakega nadaljnjega nadlegovanja.
Mislim, da sem pri teh besedah zardel kot kuhan rak; vendar sem pritrdil markizu tudi v tem — le za Marijo sem prosil orjro-ščenja — razen tega sem se mu zahvalil za dosedanjo naklonjenost in sem bil neskončno vesel, da je ves zadovoljen z uspehom svojega prihoda, kmalu vstal in se s ponovno prošnjo za oproščenje poslovil. Spremil sem ga do stopnjic; ko se je še enkrat ozrl, sem se mu po vseh pravilih priklonil in čakal, da se je njegova častitljiva glava pokrila s širokokraj-nim klobukom in izginila v vežo.
Nato pa je bilo mojega miru konec. Kot bi me kdo oplazil po glavi, sem bil omočen in nezmožen za vsako jasno misel. Vrnil sem
Ljudje, ki na vsem svetu največ molče, so prebivalci severnoameriške države Arizone. Neki francoski zdravnik trdi, da zalo, ker v tej deželi vladajo velike suše in imajo vsled tega ljudje Ijrlo vedno suho. Ljudje, ki imajo suho grlo, pa neradi in težko govore.
V neko gostilno je prišlo 7 do 8 dijakov, ki so hoteli proslaviti svojo slovo in so popivali temeljilo. O polnoči je hotela mlada goslilničarka sestaviti račun, toda nihče ni hote! dovolili, da bi kdo od tovarišev plačal. »Brate«, so se pogovarjali, > pusti, da pla-jaz, kajti kdo ve, ce se Je kdaj srečamo v življenju.« - Končno je eden predlagl, naj si krčmarica 7. robcem zaveže oči, in kogar bo prvega zgrabila, ta naj Flača račun. Ženi je predelana šala ugajala na VSO moč. Toda ni imela se dolgo zavezanih oči, ko se je zmuznil dijak dijakom po tihoma iz sobe. Krčmar je sedel sP»daj pri gostih in se
Videla je, kako se je obotavljal. »Na, vzemi tole, < je rekla in prijela biserni srček, ki ga je še nosila na vratu.
»Vzemi tole, in krepko ga je potegnila ter odtrgala /. ovratnice.
Tvoj lepi srček, ki ti ga je dal ruski car?« je rekel on in se branil. Tega gotovo ne smeš.«
Kajpak, da ga smem. Moraš ga imeti; nikogar nimam tako rada kakor tebe, morda še očeta,« je rekla in se ga zaupno oklenila.
:: Kajne, da ti ne bol nikoli jahaoica?«, ji je še ..■nkrat nestrpno šepnil deček in pritrdil srček k svoji urni verižici.
»Nora k je zdaj znova zaklical oče. »Pridi, otrok moj, posloviti se morava.«
Nora je še krepko držala dečka za roko, ko je prišla! Nato se je molče ozrla v grofico. Do te velike postave z odločnimi, ravnimi potezami ni čutila posebnega nagnjenja in je zato tudi le molče segla s svojo roko v grofic i no.
' »Kaj ne boš ničesar rekla?« jo je opomnil oce.
»Na svidenje! : je rekla deklica, kakor do so ji le te besede odmevale v srcu.
Grofico je to čudno dirnilo. Morda je prav to najmanj želeia; a iz teh otroških ust je zvenelo posebno ganljivo. Grofica je vzela deklico v naročje. »No, pa na svidenje!« je rekla, »da bi te našla zopet
dobro in srečno!«	.
»Tudi tebe,« je hitro in odločno rekla deklica,
petem pa se ji je izvila iz naročja. Zopet je stekla h Kurtu in vlile so se ji solze.
Tudi ravnatelj se je hotel zahvaliti še dečku; a glas mu je odpovedal. Morda je ganilo dečka bolj, nego bi ga bile vse besede, da mu je stresel roko kakor možu.
Še molčeč pozdrav — in oče in hči sta odšla: ljudje, ki so se bili sešli na tako izreden način, ki jih je bilo čudovito naključje pripeljalo za nekaj dni v tako zaupno razmerje, so se zopet ločili.
»Kako nenavaden mož, kako nenavadne razmere!« je rekla grofica kaplanu po kratkem presledku. »Kaka usoda ga je neki privedla na to pot? Po vsej njegovi zunanjosti bi človek sodil, kako vzvišen je nad tem in vendar se zdi, da se počuti v tem čisto dobro. Kam namerava peljati svojo hčerko?«
Kaplan ji je imenoval enega najboljših vzgojnih zavodov v Belgiji.
»Toda, moj Bog, gospod kaplan!« je zaklicala grofica; »zakaj ste mu svetovali baš tega, kjer se vzgajajo skoro samo hčerke najboljših in najodlič-nejših rodbin? To je vendar strašna misel za ubogega otroka!«
»Gospod Karsten si je izbral tega. Vprašal je po najboljših, najbolj urejenih vzgojevališčih in videti je bilo, da hoče dati svojo hčer v eno izmed prvih in najdražjih. Biti mora zelo bogat.«
»To je vendar vseeno,« je nestrpno rekla grofica. »Kakšno čudno življenje bo to! Po tem popotnem življenju samostanska vzgoja, vzgajati jo tam v povsem drugem in za povsem drugo ozračje... buditi ji nazore, ki daleč presegajo njen stan... potem pa nazaj v tako življenje, v take kroge! Tisočkrat bolje, da bi jih ne bila nikdar zapustila!«
fi*
se v sobo, se vrgel na stol, se naslonil s ko- I vir in božja služba, kakor tudi vsi moji sve-............' " čeniški posli so mi postali zijajoče in očitajoče nasprotje in so mi povzročali le trpljenje. Po cele noči sem se bdeč premetaval po postelji in često stokal kot žival.
To je postajalo vedno huje in je trajalo kak mesec; kar stopi meglenega zimskega večera Marija v mojo sobo. Bila je bleda kct zid. Na njenih licih in očeh so se poznali sledovi razjedajoče bolesti. Jaz sem jo burno pozdravil, ona pa dolgo ni spravila besedice iz sebe. Samo svoje čeio je pritisnila na mojo ramo in je tiho ihtela. Ko je končno prišla do besede, je rekla, da je odšla z doma, pa če njen oče izve za to ali ne. Z njeno močjo da je pri koncu, — rajši da vse, kakor bi še dalje tako živela.
Tudi meni je v bolestnem hrepenenju j zadnjega časa večkrat prišlo na misel, da bi j presekal ta vozel z mečem. Moj poklic je bil ! že itak samo prazna krinka. Ali bi ne bilo ! bolj možato in častnejše, če si še to strgam z j obraza?
Seveda si nisem upal nikoli misliti, da bi utegnila biti tudi Marija tega mnenja. Se-| daj pa je prišla tudi ona, ne da bi se na koga : ozirala, samo radi svojega bednega položaja in iz ljubezni. Ob njeni obupni tožbi mi je nanagloroa zopet šinila stara misel v glavo in sedaj z večjo silo in večio prepričevalncstjo kot kdaj prej.
Prijel sem jo z obema rokama za črnc-laso glavo in rekel: »Marija ...«
Molče in s pričakovanjem me je pogledala.
>-A!i bi hotela vse zapustiti in iti z menoj?«
Nikdar nisem vedel, kaj je ženska, če res
molči na mizo in zakrit glavo z rokama ter se nisem mogel prav zavedati. Tako sem čepel, dokler me ni sestra poklicala jest.
Naslednjega jutra sem prejel zbegano obupano pismo in po nekaj dneh je prišla upehana, prepadena in razburjena Marija sama k meni.
Ne vzdrži več, mora govoriti z menoj. A oče da pazi nanjo in more ostati samo nekaj minut.
Ah, pa koliko reči, ki bi jih rad povedal Mariji, sem mislil v poslednjih bridkih dneh. Sedaj pa, ko sem jo trepetajočo držal na svojih rokah in je s svojimi solzami močila moja lica, se nisem spomnil ničesar. Le to sem ji rekel, da sem pripravljen izseliti se iz mesta in si poiskati drugo službo. A tedaj se me je oklenila in me rotila s tako strastnostjo, da nisem več prepoznal njene nežne in tihe dobrote, ki sem jo na njej tako ljubil. Ni mi preostalo drugega, obljubiti sem ji moral, da ostanem. Njen kratki obisk mi položaja ni olajšal; vrhu tega mi je nekaj dni nato ona v naglici načečkanem pismu sporočila, da je moral oče tudi o tem nekaj izvedeti. Vsekakor da z veliko nezaupljivostjo pazi nanjo in ona sedaj ne bo mogla spet tako kmalu k meni. Tako nama ni preostalo drugega kct tu in tam kak bežen pogled v cerkvi, ali plah pozdrav na cesti. Ne morem popisati, kako strašni so bili ti tedni. Jaz, ki sem dcsegel že sredo tridesetih let, ne da bi kdaj skusil na sebi meč strasti, sem se sedaj kot odtrgan list vrti 1 in omočen taval ob njenem prvem napadu. Žgoče hrepenenje, občutek neskončne zapuščenosti, zijajoča prazneta je bila v meni in okoli mene; delo mi je mrzelo; bre-
hi tesnično ljubi. Sedaj sem jo videl. Pogij, dala me je tako vdano, da sem se zgrozil v dnu duše, in brez premisleka odgovorila:
»Zame je vse prav, kar je zate. Tvoja se® z dušo in telesom.« —
Nisem pričakoval tako naglega privolje. nja in sem bil sedaj kar prestrašen. Tudi ni. sem hotel, da bi se Marija v navalu čuvstva prenaglila. Dopovedal sem ji, kaj pomeni bet zanjo in za njene domače in kako napravi» tem med preteklostjo in bodočnostjo' neprehoden zijajoč prepad. A vzdržala je pri svoji prvi besedi in njena neomajna odločnost, ki je brez strahu in vprašanja hodila le za ljubeznijo, je potegnila tudi mene za seboj, dasi sem bil doslej cincav.
Ko sva se po enournem pogovoru ločila, je bil skupen beg dogovorjen in le še o po! bližnjih okoliščinah se je bilo treba zediniti in se posvetovati, kaj bi se sedaj, ko se nisva na nikegar več ozirala, utegnilo primeriti. Kak teden pozneje sem se v laiški obleki opolnoči spk zil pred palačo in pričakoval pri vrtnih vratcih s čudovito, meni samemu zagonetno mirnostjo Marije. V jutru, ko so doma lahko opazili njen pcbc-g in ko je markiz bral njeno pismo v slovo, sva bila midva že nekaj sto kilometrov daleč v velikem mestu, kjer sem tri dni poprej najel majhno stanovanje.
Ko sva se oprostila sile, polovičarstva in nedoslednosti, nama zavest, da sva končno za večno združena, po dolgih mesecih neizreč-nega trpljenja, ni prinesla miru. Nisem mislil na to, kaj utegne prinesti bodočnost, ali kaj naj postane iz naju — oklepal sem se le blaženega trenutka. Da bi pomiril Marijo, sem bil vzel iz škofijske pisarne nekaj tujih do-
: Tudi božji roki moramo kaj zaupati,« je mirno rekel kaplan. »Božje cvetke lahko cveto povsod in mati je v sveti skrbi za svojega otroka našla edino ta izhod.
Božje cvetke lahko cveto povsod :: — te besede so eudoviie odmevale v dečkovem srcu, ki je še vedno stal na mestu, tiho žalujoč za malo tovarišico in ki so ga bolele trde materine besede; zakaj, ni vedel.
Od one noči, ko je držal otroka v svojem naročju, ko ga je bila blagoslovila mati, je neprestano mislil na usodo tega otroka. Čutil je, kakor da je postal zato nekoliko odgovoren. Bil je že toliko star, da je že lahko razumel njene težavne razmere in če je pomislil, kaj pač lahko postane iz nje, mu je stiskal srce neki poseben strah. Začutil je dolžnost, da jo mora rešiti, obvarovati in v glavi so se mu križali najrazličnejši načrti. Celo to mu je prišlo na um, da bi prosil svojo mater, da bi jo vzela kar k sebi in bi jo vzgajala s svojimi otroki vred. Toda ni si upal izreči tega; poznal je že materin smehljaj za take nesmiselne načrte. . Božje cvetke lahko cveto povsod," te besede so mu ob čuvstvu, da ne more napraviti ničesar, kakor v tolažbo legale na srce. Kakor mična majhna cvetka se mu je zdela deklica.
III.
Preteklo je deset let. Na dvorišču enega številnih vzgojevališč v glavnem belgijskem mestu se Je ob starinskem vodnjaku igrala truma še nedo-faslih mladih deklic. V zavodu je bil star običaj, da so gojenke med opoldanskim odmorom same zajemale vodo iz vodnjaka in to je bil vedno trenutek komaj pričakovane svobode.
»Poglejte sem,« je zdaj glasneje zaklicala ena %wed njih, »poglejte sem, kaj jaz zna rak S krep kim
sunkom je dvignila napolnjen vrč na glavo in ga nesla pokonci mirno in varno.
»Rebeka pri vodnjaku! Rebeka pri vodnjaku! so vpile od vseh strani. -Nora, prav taka si, kakor da bi te bili izrezali iz podob svetega pisma.':
Primera ni bila slaba; visoka, vitka postava v preprosti temni obleki, beli robec, kateri je bil kakor turban potisnjen pod vrč, podčrtavajoč še nekoliko ostre, toda lepo zarisane poteze, temne kite, ki so slikovito padale ob obeh straneh vratu, vse to je nudilo sliko, ki ie pač lahko sjpominjala na očakovo izvoljenko, zlasti sedaj, ko je mlado' dekle z veliko ljubkostjo in varnostjo stopalo navzdol po stopnicah starega vodnjaka, ki je tvoril izredno lepo ozadie.
: Niti kapljice nisem razlila,< je zaklicala zmagoslavno. »Katera še zna tc?
Seveda je marsikatera to že davno poskusila;-nekatere so si potem otresale glave, ki so si jih polile, da so pršele kaplje z njih in so plaho ogibale nadzorujoče sestre; ki se je bila nekam oddaljila. Vsled njene odsotnosti se je opogumilo nekaj starej-sih, da so potem, ko so nekaj trenutkov vneto stikale glave, napravile drug poskus. »Lili,« so zaklicale eni najmlajših, ki se je s svojim vrčem bližala vodnjaku in kateri se je poznalo po bojazljivem nastopu, da je bila se novinka v zavodu. »Lili, danes se nosi voda samo na glavi. Moraš poizkusiti, vidiš, takole moraš napraviti.«
»Ne znam, res ne znam!« se je branila deklica Ostale pa so jo bile že obstopile in ena je takoj dvig! nila vre na g avo. Boječa, nerodna kretnja - in vrč se je zakotalll po tleh; ubožica, od katere je curljala
A^Čt "a T*'" in ioka,a' n0r°glava truma pa je izbruhnila v glasen smeh.
čudil, da so dijaki že vsi odšli, a žene pa še ni na spregled. Šel je pogledat v zgornjo sobo, kaj počne. Ona ga je pograbila za vrat, ko je odprl vrata i:i vzkliknila: »Ujela sam vas, gospod! Vi plačate, drugi lahko odidejo!« - Kako sta sc oba zakonca spogledala, si vsak lahko predstavlja.
Priporočila in ugovori. Ančka se ni hotela poročili z mladim Rakom, »Je premožen,« pravi oče. »Denar sam ne prinese sreče,« odgovori Ančka. »Pa je tudi čeden!« pravi mati. »fo je stvar okusa,« meni Ančka, »meni ne dopa-dc.« »Ima ugledno službo,« pristavi stric. »Drugi so še uglednejši,'« izjavi Ančka. »Je iz dobre družine,« pravi teta. »Niša je še boljša,« odgovori Ančka. »On tc ljubi.« ji zašepeče mlajša sestra. »Jaz pa njega ne,« jo zavrne Ančka. »Hml« spregovori stara mati, ki je doslej molčala. >jn vendar te bodo vse tvoie prijateljice zavidale.« »Tako?« Več Ančka m odgovorila, sklenila pa je< da si bc mladega moza še enkrat ogledala .. ■
Nista bal prijatelja. ■ Krišpin in Polikarp «• srečata, »Kakor nalašč te srečam,« reče Krišp"1«
kunientov s seboj. S temi sva se izkazala in se že naslednjega dne poročila v božjepotni cerkvi pred mestom, kjer je bilo vedno mncgo romarjev. Moja nevesta je pač vedela, da je zakon z duhovnikom prepovedan, ne pa, da je nemogoč in neveljaven. In ko sem je rekel, da pri nama, kjer čuvstvo, srce, kjer vse živ-Ijenske sile v nama streme po združitvi, pred Bogom cerkvena zapoved ne zaleže več kot naravna, se je s tem zadovoljila.
Jaz sam o tem, kar sem trdil, seveda nisem bil popolnoma prepričan. In ko sem stal pred oltarjem, izpregovoril »da« in vedel, da nisem prejel svetega zakramenta, ampak zagreši! brezvesten božji rop, sem za trenutek vendarle izgubil ravnotežje. Mrzel pot mi je slepil na čelo. A za prvim korakom je moral priti drugi. In tedaj sem se odločil, dovršiti svoje delo ne oziraje se ne na desno ne na levo. Ker se nisem bal prvega božjega ropa, da sem pridobil Marijo, sem sedaj storil drugega, da sem jo pomiril.
Mladinsko zavetišče na Viču.
Za otvoritev rine 9. junija 1929.
Mladinsko zavetišče na Viču deluje že osemnajst let. Vincencijeva konferenca sv. Antona ga je ustanovila dne 2. aprila 1911 Nujna potreba lanioš-liiega kraja je ta dobrodelni zavod poklicala v življenje.
Vič sc nahaja tik glavnega mesta Ljubljane. Prebivalstva šteje okrog 7000. Po veliki večini so v njem zastopani delavski sloji, kmečkih posestnikov ima zelo malo. Vsled tega vsako jutro odhite starši za vsakdanjim kruhom v razne tovarne in se vračajo zvečer, nekateri za nekaj časa tudi opoludne. Njih otročiči so potemtakem največkrat prepuščeni samim sebi, so brez prave hrane, varstva in vzgoje. L a bi se tej občutni rani industrijskega kraja vsaj deloma cdpomoglo, je Vincencijeva konferenca na
Viču takoj pri svoji ustanovitvi sklenila, da poskrbi za mladinsko zavetišče. Za to potrebne prostore je vzela v najem v Društvenem domu in poklicala sestre redovnice, ki naj bi oskrbovale delavsko deco. Začetek je bil storjen. Zjutraj so otročiči prihajali v zavetišče, dobivali opoludne hrano, šoloobvezni se pripravljali za šolo, zvečer pa zopet odhajali na svoje domove, oziroma so prihajali domači ponje.
5	tem so bili zavarovani pred potepanjem in poskrbelo se je, da so imeli potrebno nadzorstvo, vzgojo in prehrano. Proti mali odškodnini so bili otročiči deležni teh dobrot, njih starši so pa brez skrbi prenašali težo dneva pri svojem poslu.
V teh letih je bilo v zavetišču oskrbovanih največ 80 otrok ria dan, najmanj pa 45 in to ob fiočitnicah, ker nmegi starši pošljejo otroke k svojim sorodnikom na deželo.
Ker prebivalstvo na Viču zelo hitro narašča, Vincencijeva konferenca ni mogla ugoditi vsem staršem, zlasti' še ni mogla sprejemati dojenčkov in pa takih, ki bi v zavetišču v slučaju potrebe tudi prenočevali. Dosedanji prostori so postali pretesni in potrebam časa niso več odgovarjali. Te okoliščine ex> prisilile delavne člane Vincencijeve konference, da so se ojunačili ter leta 1927 kupili staro Ločni-karjevo hišo z obsežnim vrtom za 184.000 Din. Po spretni roki g. domačina profesorja srednie tehnične šole v Ljubljani ing. Rudolfa Škofa in ped njegovim modrim stavbenim vodstvom se je to poslopje pre-zidalo v lep, prostoren mladinski clom, ki odgovarja vsem modernim napravam in higijenskim predpisom. V njem je napeljan vodovod, opremljen je z električno razsvetljavo, preskrbljen s kopalnico, pralnico, vodogrelno napravo itd. ter ima tudi prostorno igrišče; z eno besedo: vso udobnost nudi svojim mladim gojencem. O. dr. Brecelj, strokovnjak v tem pogledu, se je pri svojem nedavnem obisku zelo pohvalno izrazil o mladinskem domu na Viču.
Zavod ima skupno 14 sob, med njimi 3 spalnice z 30 posteljami, obednico. učne in dnevne sobe. Te prostore so otročiči zasedli meseca januarja lega leta. Točasno imamo v zavetišču 00 otrok, ki samo po dnevi bivaio v njem, v popolni oskrbi pa imamo
6	dojenčkov in 9 otrok sirot. Cč. ss. usmiljenke z vso vnemo in materinsko ljubeznijo negujejo izročeno deco. Skrajno uboge iz domače občine sprejemamo tudi brezplačno v zavod. Za tuje otroke se
iDr.M€d. Univ. Hribar France.
šperijalist za zobne in ustne bolezni v
Krta
ordinira od 1. junija vsak delavnik od 8—12 in od 2—5 are.
mi^Tgi »»K-nriin--i---——.
je treba pismeno ali ustno zglasiti pri voditeljici mladinskega zavetišča ali pa pri predsedniku vincencijeve iionlerence na Viču. šoloobvezni otroci lahko obiskujejo domačo osemrazrednico, lahko pa tudi hodijo v ljubljanske šole, saj je Vič pičle pol ure oddaljen od Ljubljane.
Dne 9. junija bo novi dom slovesno blago-slovjen.
Ob tej pomenljivi uri kličemo: Ljubezen, ki se ni vslrašila velikih žrtev in bremen, je zgradila mladinsko zavetišče, ta ljubezen bo v njem žarela v tem sijajnejši luči, čim večje bo število onih, ki bodo to ljubezen kazali v dejanju do najmlajših naših bližnjih — do delavskih otročičev.
Predsedniki krajcih šolskih svetov!
Kupite za vašo šolo zbirko domorodnih pesmi »Narodni praznik«. - Naroča se pri M. Rozman, strok, učitelj na II. deški mešč. šoli v Ljubljani (ŠiSka). Stane sedaj v prednaročilu samo 40 Din,
ScnzaOta novost! OMH za Kodre.
D. R. G. M. Zakonito zavar. v vseli državah. On-dulira brez pomočkov kratke ali dolge lase le z enostavnim česanjem. Neporušen. Neobhodno potreben za vsalfo damo. Cena komadu 45 Din. Razpošilja — ker povzetje ni dopustno — le proti poslatvi zneska na čekovni račun 20.503 Humana Wien II pri ljubljanski poštni hracilniei.
Exporfhaus rBflNZ ISUPfANN Wlcn II
Aloisgasse 3/221
10
»Nahajam se v trenutni denarni zadregi in bi te prosil, da mi posodiš dva stotaka.« - »Posodil bi ti ju sicer lahko,« odvrne folikarp, »toda jaz načelno ne posojujem denarja. To samo kvari prijateljstvo.« - »Imaš popolnoma prav,« soglaša Krišpin, »toda, veš, midva prav za prav nisva •ako velika prijatelja ...«
Stiahopetec. Neki krotilec levov se je vračal pozno ponoči domov. Zakasnil se je bil v krčmi m sedaj se je bal svoje hude žene. Pred hišo je Postal in premišljeval, ali šel domov ali ne. če «e žena zbudi, bo hudo, "emislil si je torej in šel 'Mi spat v kletko najhujšega leva. Drugo jutro ie prišel domov. Žena t!« ie takoj vprašala, kje le bil ponoči, - »Draga m°ia,« je rekel krotilec, "KO sem prišel domov, sem videl, da sladko spiš. Ua bi te ne vznemirjal, šel spat k levom.« " Uraga pa mu reče za-mcljivo; »Strahopetec!«
Na trgu. Kako lo, da ?e. lc mleko pocenilo, a Ifica so še vedno tako draga?« _ »To je pač enostavno, h enega litra ™'eka lahko napraviš iz enega jajca ne ■"oreš ustvariti dveh.«
: Mornarski krst, mornarski krst!« je zaklicala neka razposajenka.
Predlog je bil deklicam všeč in z glasnim vri-ščem so pričele ubožico krepko polivati z vodo.
V tem trenutku pa se je prva, ki je bila pričela igro /. vrčem, obrnila proti napadalkam in se postavila pred deklico, da bi jo branila.
»Ali vas ni sram vseh skupaj, vas velikih, da tako plašite ubožico?« je zaklicala glasno. »Niti kaplje ne več — ali pa jo jaz maščujem!«
:;He, Nora hoče vedno gospodariti,« so kljubovalno zaklicale nekatere: »le kar naprej! Lili je že tako ali tako mokra, zato jo lahko krečujemo dalje!«
Nora pa je bila urnejša od ostalih. Preden so se mogle razposajenke pripraviti na nov napad, jih je že polila z dobro pomerjenim curkom, tako da so se kriče in pihaje umaknile, toda z namenom, da takoj zopet preidejo v napad. Skoraj bi bila nastala, četudi ne krvava, vsekakor pa zelo mokra vojna.
»Ali gospodične, se li tako obnašajo mlade deklice ?< je nenadoma zadonel karajoči glas nadzorujoče sestre, ki se je bila medtem vrnila in ki je v vročem boju niso bile opazile.
' »Katera je začela tako neprimerno in divjo igro?« je nadaljevala strogo. »Lili, kakšna pa ste! Vse vas bom naznanila prednici!« S temi besedami se je vpra-ševaje ozirala po krogu, kjer je zdaj vladala globoka tišina. Večina se je skušala s kolikor mogoče nedolžnim obrazom umakniti v ozadje. Le Nora je pogumno stala na svojem mestu z vrčem v roki, ne da bi se ganila. »Ah, vi gospodična Nora, vi ste tista!« je nadaljevala strogo. »Mislim, da bi bilo vaše dolgotrajno bivanje v zavodu lahko rodilo boljše sadove nego takšne neumnosti; a vi »te, kot je videti, nepoboljšljiva. Videla sem, da ste vi nrva dvumila vre, torej
ste vi povzročila vso to neumnost; prav gotovo vas takoj naznanim prednici, ker prav radi njenega popuščanja postajate tako razposajena. Danes ostanete med prosto uro v svoji sobi, da se lahko posvetite premišljevanju; in vi, Lili, pojdite takoj in se pre-oblecite! Ostale dame pa, upam, si bodo zapomnile, da se ne pripeti več kaj takega.«
Govorila je kratko in strogo ter zlila vso svojo jezo nad Noro; pripadala je malenkostnim naravam, ki vedno zvrnejo krivdo na enega in hočejo enega samega napraviti odgovornega. Nora ji je bila radi svoje nekoliko zamozavestne narave in radi posebne naklonjenosti, ki ji jo je izkazovala prednica, vedno trn v peti; nekaj pristranosti je pač v vsakem zavodu.
Nora je mirnodušno poslušala te besede; prav nič se ni opravičevala. Le s prezirljivim pogledom je ošinila molčečo trumo, ker ni nobena nastopila, da bi jo zagovarjala; nato je ponosno dvignila glavo, znova napolnita svoj vrč in šla proti hiši.
Druge so ji sledile. »Nore ne bi bile smele pustiti na cedilu,« so šepetale nekatere vestnejše.
»Najmanj je bila kriva, pa je vedno tako dobra za vse,« je dejala druga. »Zakaj ni Lili govorila?«
»Lili da bi govorila!« je zaničljivo rekla tretja.
Pozor! Zssebni teto j za gg. fevliarie!
se vrši v mesecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojev. vzorcev, kolekcijske vzorce, izdelovanje gor. delov, praktično lepljenje čevljev, galoš itd. po novi metodi »Ek-kam« in »Ago«. Zahtevajte prospekt. Josip StoSnnun. Kolodvorska ulica 41, Ljubllana."
tP^bSImS' se sme nositi v vseli deželah brez VJSPIIIS orožnega lisla. EMGE alnrm-pl-štola se težko radoBi od pravega eSSE) orožja, ker je strogo precizijsko delo. Zanesljivo funkcionira, zelo moralično učinkujoče obrambno orožje. Se ne more zamenjati z orožjem za igračo. Neobhodno potrebna za motorne vozače, kolesarje, športnike, potnike, tekmovalce itd. Cenn Mod. I. (Trommelrev.) na 6 strelov poniklj. Dia 125"—, Mod II. Brovvning kot slilta na 6 strelov Din 145—. lOOpatron Din 25'—. Pošilja le po povzetju Kxpottliau3 Franc Humano, Wion II. Aloi-guso 3/K. — Radi enostavnosti eks-pedicije se želi, da se predplačilo izvrši na ček. konto Ljubljana 20.503.	_
v lastni hiši št. 27. Rač. pošt, hr. 10.704. Tel. št. 13, nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. Strankam se pošljejo r.a željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denarja. Dovoljuje posojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8—12 in od 14—19.
cvetje, podleskovo seme, jelenov je/.ik_in druea zdravilna zelišča kupuje po najvišjih cenah V. H. ROHRMANN, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 27.
ISče se PASTIR za 8 do 12 glav živine. Služba bi bila stalna tudi pozimi. Zahteva se treznost, skrb in ljubezen do živali, V poštev pridejo osebe, ki niso za težka dela. Nastop službe takoj. Plača po sposobnosti in dogovoru. Želi se priporočilo
župnega urada ali županstva. IVAN ŠINKOVEC, župan v Ambrusu, Dolenjsko.
in potrebščin razprodaja bo v ponedeljek, 10. jun. v Kranju 159
Fanta od 12 do 16 iot ' starega sprejmem v službo kot pomoč pri živini. Nas ov v upravi „Domo!juba" št. 6049.
sprejme takoj brezplačno Valentin Markelj, čevljarstvo, Ljubno35, p. Podnart, Gorenjsko.
VeliUi	P F IV 1 K
fiuslrovani ^ a_J i"« K. A«.
dobite zas(onj.~$PS Zahtevajte ga od skladišča
MEINEI. IN MEROfcD
tovarna gtaaldl. gramofonov in harmonik R.Loreer	MAHIBOH	Šlev.lOJ-C
Violine od nin 95'—, Itofne harmonike od nin 85'--. Tambnrlcc 0(1 Uin 98'—. Gramofoni od nin SIV- dalje.
Pri nakupovanju sadnih mlinov se izvolite obračati na tovarno LORBER & CO. v Žalcu, Savinjska dolina, katera izdeluje iste tako, da pri mletju sadje ne pride v dotiko z železjem in sadjevec vsled tega ne počrni. Cena za velike 2000 Din, za manjše 1000 Din v tovarni. Notranjost mlina je lesena s cinkastimi zobmi. — Vsa pojasnila daje radevclje tovarna Lorber & C o. v Žalcu.
manjši posestvi na Štajerskem. Naslov v upra-vi Domoljuba št.GI(2.
nifenil išče velika šved-ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema- TEtlNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25
Hnfp! za žgaojekuho, malo rabljen, rečno de'o, skoio nov, bakren, prodam za Din 1200-«-. Na3'ov v upravi Domoljuba 5t. 0104.
HlfliiE lliastove 0(1 20
___ cm naprej kupi vsako množino parna žasja V.Scagneti Ljubljana, za gorenj, kolod v.
se razpisuje v Št. Jurju pod Kumom. - Tajništva zmožni organist bi dobil tudi službo občinskega tajnika. Tajniška plača po dogovoru. — Ž up ni urad Št. Jurij pod Kumom.
^1enp°osvežo pieillfžcTSSk®
staro in novo KORUZO, debele otrobe, laneno tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v Hotedršici,
Civilni oeometer JOSIP SIRK
jo oivorfl zemljemersko pisarno
v ljubljanh. TowtarJesa uHca šsev. 4.
-polnoma nova. zaradi preselitve takoj naprolai. Cena Din 630'—. Na ogled pri Rozman. Podgora, št. Vid nad Ljubljano.
Izmed številnih želodčnih nerodnosti so za vsakogar najneugodnejše želodčne bolečine ponoči. Vzemite zdravilo in ne bo Vam treba radi želodca trpeti po dnevi in bdeli ponoči. Ako vzamete prašek Mag»a, boste hitro in gotovo odstranili vzrok vsega zla. Nevtralizira kislino, ki povzročil je fermen-taeijo hrane iu razvijanje plinov, ki napenjajo želodcc in povzročajo vsakovrstne bolečine. Prašek Magsa ne samo odstranjuje kislino, temveč tudi miri in ščiti nežno želodčno opno in urejuje prebavo. Kupite že danes zavoj praška Msgi;a, vzemite ga malo žličko v pol kozarca vode iu videli boste, kako dobro boste spali in kako Inliki in sveži boste vsiali.
dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem druStvu v Dolenjem Logatcu.
in vsa druga zdravilna zelišča kupujem po najvišjih cer.ah. — Zahtevajte cenik brezplačno! ED. PIŠLER, Vrhnika.
V VS/ KO HIŠO »DOMOLJUBA«!
šivalni stroj; in pietilni svit. „Dubied" stroji ter lioless
za rodbino, obrt in industrijo so le
Edino najboljši
SEPARATOK posnema estro, se lahko snaži in zloži vsled konstrukcije lamela. Ugodni plačilni pogoji. Dolgoletna garancija.
Oritzner, Atiier
Najnižje cene! Tudi na obroke I
MuUSpna
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
glavni zastopnik
DlflBOLO SEPARATGR fi. B.
Zagreb, Račkoga ulica 5a,
Iščejo se marljivi zastopniki!
železnato kina-vino je izborno, zdravniško priporočeno zdravilo proti slabokrvnosti, bledici, želodčnim boleznim in mrzlici. Krepi telo in se toplo priporoča vsem, ki so potrebni okrepčila p° težkih in dolgotrajnih boleznih. Varujte se ponarejenih izdelkov in zahtevajte v vseh lekarnah edino le CHINOFERRIN-KLEŠC1Č. - Proizvaja g*' Mr. Mirko Kleščič, lekarnar, Samobor pri Zagreb"'
STOCKHOLM (švedska)

eikičas
bo danes in kdor hoče dobro izhajati, mora biti povsod varjen, posebno pa pri nakupovanju raznih potrebščin, katere so najceneje v veletrgovini Stermeckl, nalalje točen pri izvrševanju svojega poklica /akar pa je potrebna dobra žepna ura, budilka in tudi stenska ura, katero pa lahko nabavite za zelo nizko ceno in da bode res dobra in točna, edino v veletrgovini
St, Sžemtecki, Celje
i. te v. 19. S o v.
Da se ura ne izgubi, je I roba verižico, lepo dekle ali mlada žena pa rab' uhane in prstane, kar i aidete v velikem ilustrovsnem ceniku s preko tisoč slikami, ki te pošlje na zahtevo vsakemu za3t:>nj. Za ure se garantira 3 lela. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
Ma|¥€f.fo zalog o prfomisilh
P®ii€i€8§Ef£iS
sfroles
najdete le pri tvrdki
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
w umiml Dnnafsha ccšl® 1$
ki se je ravno založila z vsakovrstnimi stroji in se Vam priporoča za nakup : mla-tilnice, gepeljna, trijerja. čistilnice, sadnih mlinov in stiskalnic ali preš za sadje in grozdje, slamoreznic, reporeznic, raznih plugov ter ostalih strojev in orodja za kmetijstvo. Dolgoletne skušnje v tej stroki in ugodni nakup iz prvovrstnih tovarn Vas bo prepričalo, da dobite tukaj za Vas pripraven stroj po najnižji ceni in predno drugje kupite, oglejte si raje prej zalogo zgoraj imenovane tvrdke.
Prometa! mma za premen
emeg 8
ah s
prodaja po najugodnejših cenah in sama na debeto
PflSfftlfifi. domači in inozemski za domačo ""''■■ kurjavo in industrijske svrhe
NoraSM nrcHUMi vseh vrst Kffllfes, livarniški, plavžarski in plinski
Pransdsii zasod za premog d. d. » i.fnbi!assi
Miklošičeva cesta št. 15, I. m 'dstr.
NafboifSi in iiaiehonomlCnetSi
CLEmonoiosiii
iz znanih čeških tovarn
ŠKodovi Zavodi v Plznlu
se nahajajo v velikosti od 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na:
Zastopstvo Shodovlh zavodov. L|ubl|mta. Selenbnruota ulica St. T. Telefon 2966.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
mm
Birmanske ure za dečke od Din 49'60 naprej
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna prolokolirana tovarna ur v Švici
Birmanske /.apeslne ure od Din 88'-- naprej
Srebrne vratne verižice (Colliers) od Din 20"— naprej
Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85"— naprej
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto
Umetnost lepa postati in ostati
bo uspela vsa:,emu dekletu, ženi iu moškemu nko rabi spodaj navedene preparate, kateri se proizvajajo po rejeplih, preizkušenih skozi 32 let, ler so radi t;ga popolnoma neškodljivi:
PEOTI V-KM KOŽNIM NAPAKAM Fellerjeva kavkaška „Elsn" pomada za obraz in kožo varuje, obnavlja ter pomlajuje hrapavo. razpokano in lukn ičavo kožo obraza, vratu in rok. Odstranjuje sojedce, lišaje, njeno brzo delovanje proti soločnim pegam naravnost iznenadi. Najbolje zavaruje pred posledicami vetra, vlaae, prahu in pare. En lonček 12 J)in.
S1LADENIŠKO SVEŽ IN ZDRAV IZGLED daje Fellerjevo „E!sa"Iili-jino mleko. Steklenica Din 13'20
ZA NEGO LAS, za ojačenje in pospeševanje cujnej-e rasti las, za sprefavanje prhljaja, izpadanja las in prerane tslvelosti se uporablja Fellerjeva jaka „Elsa" pomada za rast las (Tanobina pomada). Obdrži lase mehke iu gibke. En lonček Din 12. Nadalje ,,E!sa" žganje za lase krepi, osvežuje ter prehranjuje lase, Din 27'50.
Z\ PRANJE LAS IN GLAVE po-iikusite enkrat Fellerjev prijetno-dišeči „Elsa" Shampoon. Bodete iz-nenadeni. En zavojček Din 3-30
IX. LJUBLJANSKI
VELESEJEM
I'o pošli za poizkus dva lončka ene ali po en lonček obeh EIsa-poinad 7. zavojnino in poštnino Din 40, samo ako se denar pošlje v naprej, ker po povzetju stane poštnina Din 10 več.
Fellerjeva „Elsali mila lepoto in zdravja: E sa-lilijino milo, rumenjakovo, glicerinovo, boraksovo, katranovo ter Elsa-milo za britje, za poizkus 5 komadov na izbiro Din 52. Naročila točno na:
EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Elsatrg št. 16, Hrvatska.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
ki pospešuje rast, odebclitev in omaslitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. I.EKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4.
BEKBESSSijKH3S«!
IVIIIVV
Pričetek dne 1. julija. Poučevalo se bo teoretično in praktično pletenje na raznih sistemih strojev, šivanje in krojenje. Tečaj, ki je oblastveno prijavljen, traja t r i mesece. — Pojasnila daje
FRANZL GIZELA, Ljubljana, Privoz 10.
od 33. maja do 0. junija 19 2 5.
Najboljši nakup vsakovrstnega-blaga.
Specijalne razstave;
pohištvo, automobili, poljedelski stroji, radio, perutnina, zajci. Razstava meščanskih šol Slovenije.
700 razstavljakev, 30 slavnih blagovnih skupin.
Legitimacije
po Oin 30 — pvodujojo denarni zavodi, nPutnik", gospodarske ustanove. - Za stanovanje preskrbljeno.
50% pepust na železnicah in avlionlh.
Ljudska
Telefon štev. 8
Brzojav: Ljudska Novomesto
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Novem mestu
Obrestuje hranilne vloge od 5% — 7%.
Za vloge jamčijo vsi člani z vsem svojim premoženjem in lastno poslopje na trgu Kraljeviča Petra. Ne odracunava nikakih davščin! - Posojila na poroštvo in vknjtfbo. - UgoliJ^tk, kre^!
Izda/tlel j: Dr. Fran KUutee. 1*