ZI8. StBiilhn. Pavlalnl franko v drlavi SNS. I Ljibiiiii. i petih 19. septembra Lil. leto. LOfENSKI Izhaja vnak dam areeat, lavaaaial aedalfte la Ina srati: Prostor 1 m/m X 54 mfm za navadne tn male oglase 40 vtn., ta uradne razglase 60 vin., za poslano In reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor, Upravnistvo „Slov. Naroda« in „Narodna Tunama1' Rnaflova ulica at 5, pritlično. — Telefon at 90. Mi valia l9aiotaaakl Narod1 v Jujjoeiavi|l; celoletno naprej plačan . K 84'— polletno . . . , , . M 42*— 3 mesečno ... . • m 21*— 1........7— v LftaMlaal ln po podli i ¥ ftnozeaastvo s ciolemo ...... K 95-— polletno . 3 mesečno 50-— 26-— 9 — Nov" naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno QBjy° po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Urednlatro „Ilov* Naroda**1 Knaflova nUea at 9, L nadatropLa. Telefon atar. 34. Oopiae oprofoma la podplaana ln aadoatno fraiiavoraaa. n BJSF~ Rok o pleo v no vrata. "M Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Finis Austriae. Saint-Germain-en-Laye, 10. sept. t. 1. Krasno jesensko jutro, nikjer oblačka, komaj malo megle. Tiho. kakor po baržimn, drsi avtomobil po skrbno izmitem asfaltu Bulonjskega gozda. Svež, vonjav zrak veje iz lesa in obliva obličje. Kako dobro to de človeku, ki je prebil vse poletje med knjigami in ljudmi, sredi prahu, vročine in vrišča milijonskega mesta. Ob Seni smo. Mirno vali lena reka svoje temne vode proti oceanu. Navzgor, nizdol vozijo parniki in vsaki njih vlači tri, štiri ladje za seboj. Ob bregu se naklada in izklada blaeo. tupatam z mogočnimi stroji. Povsod delo, povsod blagostanje. Dalje vrvi avtomobil po gladki cesti mimo skromnih delavskih hiš, mimo bogatih palač. Skoro nikjer ni videti slabo opravljenega človeka. Moški so vsi na delu. Ie otroci in ženske zvedavo gledajo za avtomobilom, nosečim oficijelni znak: prekrižano francosko kokardo na sprednji šipi. Nikjer ni videti prazničnega razpoloženja, nikjer najmanjše zastavice. In vendar je svečan današnji dan. Eden najpomembnejših mednarodnih dogovorov, ki so se kedaj sklepali, se ima podpisati danes, pakt, ki ga bodo naši otroci in pozni potomci poznali pod imenom »Senžer-mensik mir«. Z njim se zrušijo tisočletne institucije v prah, z njim izgubi svojo moč ena najstarejših in nekdaj najmogočnejših vladarskih hiš sveta in narodi, ki jim je gospodovala, postanejo svobodni. Pred nami, za nami hite avtomobili, vsi v isti smeri. Vedno gostejše postajajo vojaške straže, ki z zastavicami kažejo pot. Še mal ovinek in v Saint-Germaimt smo. Tu tvorijo straže že nepretrgan kordon, ki pa nima dosti posla, kajti ljudstva je razmeroma malo, komaj več nego pri kaki boljši poroki na deželi. Grad, v katerem se ima podpisati mirovna pogodba, je eno najstarejših francoskih poslopij, kojega prvi postanki segajo v enajsto stoletje nazaj. Krasna kapelica sv. Ludovika je starejša nego slovita Sainte-Cha-pelle v Parizu. V senžermenskem gradu so stanovali francoski kralji Ludovik Sveti, Henrik IV., Ludovik XIII. Tu se je rodil 5. sept. 1638. leta Ludovik XIV.. najmogočnejši francoskih kraljev. Tu se je podpisal leta 1570. mir med katoliki in protestanti — »paix boiteuse et malassise« — ter leta 1679. mir med Ludovikom LISTEK. Harođno gledališče sezona 1918/19 in 1919/20. Ko smo lani v Ljubljani pripravljali sezono, so grmeli topovi še na vseh frontah, v kranjskem deželnem dvorcu pa je vladal absoluristno dr. Iv. Šusteršič s svojimi mogočnimi oprodi. Bilo je smelo začenjati v takem času. No, direktorij je prosil za prepustitev gledališkega poslopja ter ponižno antišambriral pred glavarjevo pisarno. »Ne bojte se me!« je dejal kranjski vojvoda. »Saj sem navdušen za slovensko gledališče.« —- In poslal je direktoriju take pogoje, da so nekateri takoj obupali. Dve uri je trajala na skupščini konsorcijevm članov debata, ali naj se sprejmo uveti ali ne. In pogumno so jih sprejeli vendarle. ... Ko smo gonili iz gledališča >Ki-no-Central«, se nam je upiral z raznovrstnimi zvijačami, se opiral na protekcijo najvišjih deželnih gospo-dariev in interesiranih gospodov ter je z vsg rafiniranostjo podaljševal XIV. in knezom brandenburškim. V Napoleonovi dobi je bil grad kavale-rijska šola, iem vojašnica, slednjič kaznilnica. joleon III. je poslopje prenovil in i njem namestil muzej. Na slikah se kaže poslopje dosti im-pozantnejše nego je v resnici. S svojimi ogelnimi stolpi ter okraski iz kamenja in opeke dela nekako isti vtis kakor bivša Rosavska vojašnica na Dunaju, samo da stoji na neprimerno lepšem prostoru. V stolpu glavne cerkve bije ura tričetrt na 10, ko se ustavi naš avtomobil pred grajskim mostičem. Lakaj zunanjega ministrstva nam pomaga iz voza, uradniki s Quai d' Or-sava nas sprejmo. Na dvorišču zozet vojaštvo, francosko in italijansko, razen tega mnogo žurnalistov in fotografov. Po razmeroma ozkih stopnicah vodi pot v prvo nadstropje, kjer je zborovalna dvorana že skoraj polna. Kdor je videl pred vojno polno-številen »corps diplornatique« v Londonu, ali na Dunaju, je imel že pri podpisovanju mirovne pogodbe v Versaillesu vtis, da so se časi korenito izpremenili. Toda v Versaillesu je dala krasna dvorana, svetoven umotvor, ceremoniji vendar vse drugačen okvir nego ga more dati sen-žermenska dvorana. Da ni geoloških kart in znanstvenih napisov o pa-leolitični dobi na stenah, bi človek mislil, da je v kaki boljši srednješolski telovadnici. Točno ob 10. uri vstopi Clćmen-ceau v spremstvu Pichonovem. Cle-menceau nosi črn žaket, navaden trd klobuk, sive rokavice. Obraz mu je resen in resen ostane mož tudi, kadar pozdravlja: celo kadar se nasmehne, ostanejo starcu oči pod košatimi obrvmi resne, skoro otožne. Naglo koraka proti svojemu sedežu, ki je pred srednjim oknom stene proti terasi. Na njegovi desni sede amerikanski delegatje Polk, Bliss in Whi-te, poleg njih Francozi Pichon, Klotz, Tardieu, Cambon. Poleg teh je nameščena italijanska delecracna s Tit-tonijem na čelu. dalje sede trije Belgijci, poljski delegat Dmowski. poleg njega Padere\vski s svojim finim, umetniškim obrazom, globoko izrezanim ovratnikom in košatimi lasmi: češka delegata Kramar in BeneŠ. dalje dva Kitajca, en Kubanec; romunski in jugoslovanski sedeži so prazni. Ob predsednikovi levi so štirje britanski zastopniki z Balfourjem na čelu, dalje zastopniki Kanade, Avstralije. Južne Afrike in Nove Zelandije. Slede japonski delegatje Chin-da, Matsui in Ijuin. poleg katerih so mesta za avstrijske delegate. Razen delegatov je v dvorani kakih sto povabljencev, večinoma članov raznih delegacij, diplomatov itd. Romunskih gostov je mnogo, jugoslovanskih zelo malo, med njimi dr. Voš-njak, ki je prinesel oficijelno poročilo prvega delegata Pašića, da jugoslovanska delegacija ne more podpisati, dokler ji vlada ne pošlje novih in-strukcij. Ob desetih in deset minut vstopi avstrijski zastopnik Renner v spremstvu dveh članov avstrijske delegacije. Renner je srednjevelik, čokat mož, brez dvoma najbolje rejen v dvorani. Okrogloličen obraz, kratka brada, male oči za zlatimi naočniki, rdeč, zatekel vrat, tip dunajskega meščana. Orna suknja mu je. kljub vsej neizmernosti njegovega telesa, skoro prevelika. Dočim sta njegova gladko obrita in gladko počesana spremljevalca bleda in nekoliko nervozna, ne kaže Renner niti najmanjše razburjenosti. Ko dospe do svojega sedeža, se obrne proti Clemen-ceati-u, se kratko pokloni in sede. Na steni tik sedežev avstrijske delegacije stoji muzejski napis: »Especes eteintes«, na nasprotni strani pa: »Especes emigrees«. Ob desetih in dvanajst minut vstane Clemenceau in izpregovori besede: »Seja je otvorjena. Pogajanja, ki so se vršila, da se doseže soglasje med zveznimi in.družnimi državami v svrho mirovnega sklepa, so zaključena. Podpisal sem izjavo, da je besedilo v podpis predložene pogodbe istovetno s tekstom, ki ga je bila dobila avstrijska delegacija. V imenu zveznih in družnih držav pozivam gospoda kancelarja Rennerja. da blagovoli podpisati pogodbo.« Kancelar Renner vstane in gre v sredo dvorane, kjer leži, prav pred Clemenceauom na mali mizi, mirovna pogodba. S krepko potezo nodniše, istotako priloge. Za Rennerjem podpisujejo Amerikanci, potem Angleži. Italijani, Japonci. Kitajci. Orki. Poljaki. Čehi itd. Clemenceau je podpisal ob 10. 31 minut. Romuni in Jugoslovani niso podpisali. Ob 11. uri in 10 minut je vse gotovo. Predsednik Clemenceau vstane in izpregovori besede: »Gospodje, podpisovanje je završeno, seja je končana.« Ob enajstih 15. minut zapusti Renner dvorano, ki se začenja počasi prazniti. Tragedija je dovršena. Stare Avstrije, kakršno smo poznali mi in ka- kršne bodo spominjali le še naši otroci, Avstrije, ki nam je bila dostikrat uda mačeha, ni več. Na njenem mestu so nastale nove države, med katerimi je Avstrijska republika najmanjša in danes tudi gospodarsko najslabša. Kar se tiče forme, je bil sklep Senžermensekga miru prav skromna ceremonija, še dosti skromnejša nego ona. ki se je vršila 28. junija v Versaillesu in ki je zapečatila usodo silnega nemškega cesarstva vsaj za nekaj let. Tudi kar se tiče markantnih, tekom pogajanj poleg Clemen-ceaua največ imenovanih osebnosti, je pazen opazovalec v Saint-Germai-nu pogrešal marsikatero. V kongresni dvorani iz raznih vzrokov niso bili navzoči delegatje: Wilson, Lan-sing, House. Llovd George. Winston Churchill, Orlando, Sonnino. Salan-dra, Barzilai, Pašić, Trumbić, Žolger, Veniselr3s in mnogi drugi. Največjo pozornost je vzbujal seveda zastopnik nove Avstrije kancelar Renner. Splošni vtis je bil. da mož izborno razume to, kar Francoz nazivlje »Contre mauvaise fortune bon coeur«. Name je seveda delala njegova zakrknjena prijaznost drugačen vtis nego na marsikoga drugega v dvorani. Med tem ko so drugi podpisovali, je stopil marsikomu v duhu pred oči Metternich, Karel V., celo Karel Veliki. Danes sedi tu kot edini zastopnik ostanka države, o kateri se je reklo, da v nji solnce ne zatone, gospod Renner. Vse, kar je bilo le mogoče, se je zgodilo, da se ohrani mož pri dobri volji, kajti za njim stoji strah zedinjenja Avstrije z Nemčijo. Kdor razmere pozna, zanj seveda ni dvoma in on ve. da je sloviti člen 61. nove nemške ustave kategoričen imperativ, čisto neodvisen od dobre volje Rennerjeve. Najbolj nevaren je ta člen za Francoze, a tudi nam Jugoslovanom utegne v gotovem slučaju postati usodepolen. Za ostali svet bi bilo seveda skoro boljše, da se zedinjenje izvrši prej nego postane Nemčija godna za re-vanšo. kajti pangermanisti bi s tem izgubili objekt propagande, svojo »raisou d' etre«, in avstrijski Renner-ji bi misel na osveto v Nemčiji prej-kone slabili: gotovo bi je ne okrepili. Danes je Francija v svojem boju proti členu 61. nemške ustave skoro osamljena. Angleži in Amerikanci bodo težko glasovali za represalijo: okupacijo desnega brega renskega. Značilne so besede, ki jih je kancelar Rerfher izustil v privatnem pogovoru neposredno po sklepu miru: »Zmagovalec, ki ve ceniti premagan- ca, s tem krepi sam svoj uspeh. Premaganci smo mi. In vendar nam je nesreča podarila svobodo. Oprostila nas je oslabele dinastije in pretrgala je vez med nami in narodi, ki se niso nikdar razumeli, ni z nami — ni medsebojno. Naš položaj seveda ni lahek. Imamo sicer ognjišče, a brez kuriva: imamo tvornice, a brez sirovin: imamo blagajne, a v njih je nagromaden papir . . .« Zakaj je vzbuja! zgodovinski dogodek današnjega dne tako malo zanimanja? Ali je morebiti tega kriv sicer nejasen, a radi tega ne manj globok splošen občutek, da ostane senžermensik traktat vsemu naporu vkljub vendar le popisan list papirja — lettre morte ? _Friderik Juvančič. Dr. Ivarr~Tavčar: 0 ljubljanski aprovizaclil. Pri včerajšnji seji občinskega sveta se je razpravljalo, ali naj mestna občina še vzdržuje svojo aprovi-zacijo, ali naj jo, ko prosta trgovina povsod na dan sili. opusti. Da apro-vizacije ni opustiti, bilo je mnenje vseh občinskih svetovalcev, svetovalo pa se je, da naj se ta nadaljuje v skrčenem obsegu. O živahni razpravi, ki se je bila vnela po županovem poročilu, kaže nekoliko spregovoriti, ker bo to stvari gotovo le koristilo. Poročilo je omenjalo, da bode v bodoči zimi prebivalstvo v najhujši stiski glede preskrbe s kurivom. Pričakovati je. da bo šla posebno trda za drva. za katera se zahtevajo že sedaj take cene, da je občini, ki za ubožno akcijo od nobene strani ne dobiva več prispevkov, onemogočeno, tako akcijo pri drvih vzdrževati. Govorilo se je zadnje časa veliko o tem, koliko da je na Koroškem nakopičenih drv in da se jih tam prav lahko nakupi za take cene, da bi se v bodoči zimi revnim slojem lahko oddajala po precej znižani ceni. Načelnik mestne aprovizacije je v soglasju z županom zadnje dni prepotoval celo po naši vojski zasedeno koroško ozemlje, pa vzlic največjemu trudu ni mogel dobiti niti polena. Tudi zastopnik južne železnice je v enak namen v ravnoistem času potoval po Koroškem, pa tudi on se je vrnil praznih rok v Ljubljano. Resnica Je, da Koroška nima drv: kar je bilo pripravljenih, vzela jih je povečini vojaška rekvizicija. — Občinski svetovalec Mihevc je sicer dvomil, da bi bilo to poročilo s Koroškega resnično, pa se mu je preputilo, da občini naznani svoje vire, in župan je oblju- svojo dobičkanosno vlado. Umikal se nam je — dogovorno z dr. Šusterši-čem i. dr. — le korakoma, prepuščal le sobo za sobo. Ko so prihajali že češki člani v Ljubljano, jih je skušal kinov zaveznik še ostrašiti in pregnati nazaj v Prago, češ: »Naivneži, čemu ste se dali speljati na led! Kino se nikdar ne izseli in gledališke sezone prav gotovo ne bo . . .« In ko so se vršile že prve dramske predstave, je imel Kino še vedno zasedeno najboljšo sobo ... A pregnali smo ga vendarle. Ko smo sestavljali prvi program za bodočo sezono, smo izjavili takoj: »Pole-g drame in operete hočemo gojiti opero! Angažiramo pevce in orkester.« Tedaj se je dvignila cela vrsta veščakov proti in najuglednejši med njimi je z vso resnobo zatrjeval: »Opera in opereta sta izključeni, zakaj angažirati orkester je popolnoma izključeno.« In prav mnogo jih je bilo, ki so dejali: »Mogoča je le lahka drama z majhnim osobjem.« Toda vztrajali smo pri svojem prvotnem sklepu ter dognali opero, opereto in orkester vendarle. ' Kar se je zdelo tolikerim nemogoče, je postalo resnica: 29. septembra dopoldne se je gledališče otvorilo s slavnostno akademijo in zvečer z »Divjim lovcem«. Drama je začela delovati. Dne 21. novembra zvečer se je predstavila opereta z »Michuje-vima hčerkama^: in dne 3. decembra končno opera s »Prodano nevrsto«. Zaradi te Smetanove opere so nas že septembra meseca denuncirali z naše policije dunajski vladi, češ, da nameravamo ž njo demonstrativno pokazati svoje pobratimstvo s t t t Čehi; naši državni poslanci so nas telefonično rotili, naj črtamo s programa »Prodano nevesto«, ker sicer nam ministrstvo godbenikov za orkester ne oprosti . . . Nismo je opustili: razpadla je država, izginilo je dunajsko ministrstvo in poslušali smo »Prodano« — 25 krat . . . Imeli smo v sezoni od 29. septembra 1918 — 6. julija 1919 vsega skupaj 369 predstav in sicer4 akademije, 1 predavanje (Bran. Nušić), 4 baletne večere. 60 operetnih in 88 opernih ter 212 dramskih predstav. Opera: Prodana nevesta (25 krat). Onjegin (12), Manon (12), Boheme (10), Bajaci (10), Žongler (10), Butterfly d(5) in PostiHon (3). Opereta: Hčeri Michujevi (11 krat), Cornevillski zvonovi (11), Mamzell Nitouche (16), Slovaška princesa (14), Madame Favart (8). Drama: Tekma (1), Na smrt obsojeni (3), Matiček se ženi (3), Bajka o volku (3), Deseti brat 4, Voznik Henšl 4, Moj bebi 4, Zemlja 4, Za hčer: Amnestija 4, Listnica; Neizprosni stražnik 4. V Ljubljano jo daimo: Nemški ne znajo 5, Lehkomi-selna sestra 5, Tiha sreča 5, Revolu-cijska svatba 5, Nelly Rozier 5, Moč teme 5. Morala gospe Dulske 6, Kralj na Betajmovi 6. Pogumni Tonček 6. Jakob Ruda 6, Hamlet 7. Namišljeni bolnik 7, Strahovi 7, Pelikan 7, . . . ulica št. 15 ... 8, Latema 8, Španska muha S, Divji lovec 10, Svet 10». Charleveva teta 10, Smrt majke Jagovićev 10, Tugomer 10, Veriga 11, Krojaček junaček 11. Že po sezoni sta se igrali še drami »Sin« in »Žena - vrag«. Povsem nedostatna garderoba se je tekom sezone izdatno povečala; dekoracije (kulise) pa je skoraj za vse opere in deloma za operete slikal sproti nanovo češki strokovnjak Vaclav Skružntf. Tudi glede razsvetljave na opernem odru se je dosegel nemal napredek. Za "dramske predstave se je od februarja t. L nadalje najelo bivše nemško gledali- šče, ki razpolaga še z malone novimi dekoracijami in novim pohištvom ter ima moderno razsvetljavo. Kajpada prva sezona ni bila v nobenem oziru že na tistem višku, za katerim vodstvo stremi. Toda kot začetek nove dobe naše gledališke umetnosti je bila vendarle lepa. V primeri s prejšnjimi sezonami je bila lanska glede opreme, režije in živahnega soigranja zborov in komparzov v operi, opereti in deloma tudi drami precej višje stoječa. Nov je bil balej, ki je zelo zanimal, ki pa ni izpolnil kar je obetal, ker je bilo premalo šolanja in je sestojal po večini iz primitivno začetniških plesalk. Orkester je bil včasih prav dober, a glede števila, sestave in umetnosti je seveda zaostajal za predvojnim. Tudi zbor, posebno zadnje mesece, ni bil na višini, ki smo je zlasti glede materijalne sočnosti pri zboru naše opere že odnekdaj vajeni. Glede raznovrstnosti opernega in operetnega repertoarja je bilo slišati mnogo želja: 8 oper (med temi epa le polve-černa) in 5 operet (med temi le ena moderna) za 7 mesecev res ni mnogo; le 148 predstav opernih in operetnih med 369 je vsekakor malo. Za normalne čase. Ker pa se. je začelo z A Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 19. septembra 1919. 2.8 stev. bil. da se jih bo z radostjo poslužil. Kakor hitro dobi od strani g. Mihev-ca primerno naznanilo. — Vzlic temu pa je položaj tak. da je gotovo in resnično, da na Koroškem ne bo dobiti drv in da so se podrle vse nade, katere smo v tem pogledu gojili. - Zatorej ne preostane drugega, kot da se prebivalstvo, ki je količkaj v stanu, samo preskrbi z drvmi, ker >s&jpih za v,s°k° ceno dandanes še apbi. Magistrat ne bo mogel dajati nikakih drv, in kdor si ne bo pomagal sam, tega bozeblovziml. L j ud je imajo obilo denarja za različne veselice, imeti ga bodo morali tudi za drva, kar se naj pravočasno vzame v vednost! Če pa drv ne bo, morala bo vskočiti izdatnejša preskrba s premogom. V razgovoru je gospod To-kan dolgo in široko govoril o bodoči kalamiteti ter izražal velike dvome o nadi županovi, ki je izrekel, da se popolnoma zanese na pomoč naše deželne vlade. Gospod Tokan je voril jako strastno, kakor ie ti da na strankarskih shodih, v posvetovalnici pa bi si bil šalcih pridobil več vtisa, da i rit mirnejše. Pomenijivejša pa so njegova izvajanja o tem, kako sc izvaža premog iz Slovenije in kako se vagon! tistega kontingenta, katerega vlada neizprosno od nas zahteva, pričenjajo izsnibliati. in sicer od Zagreba pa do Beograda, kjer se povsod z našim trboveljskim premogom veriži. da je groza. Govornik je bil mnenja, da so to notorične razmere, da pa ni pričakovati, da bi se kaj prida spremenile, ker je baje naša vlada slepo orodje v rokah beograjske vlade. Gotova resnica je. kar je gospod Tokan naglasak da ne stoji samo Ljubljana pred katastrofo, temveč da stoje pred to katastrofo tudi naša indnstrijalna podjetja, katera bodo morala, če se bo Iz nas iztiskal tak kontingent, kakor dosedaj. v zimi pogasiti ogenj pod svojimi kotli, tako da se bo splošna beda med delavstvom še pomnožila. LTpravičeno pa temu nasproti naglašam, da mestna občina ne more staviti svojih upov na drugega, nego na deželno vlado. Ta nam ie šla dosedaj z dobro voljo na roko, in prepričan sem, da se bo ta dobra volja podvojila in potrojila, če se bo nesreča pritirala tako daleč, da ne bomo imeli premoga ne za plinarno In elektrarno in ne za svoj vodovod. In ta nevarnost, če je vlada v Beogradu res bila tako brezobzirna, da ie kontingent za premog zadnie čase še oovikšala. preti Ljubljani! Da bi v zimi morala stati naša plinarna ali pa še celo naša elektrarna, tega si skorai misliti ne upamo: misliti pa nitf iz dalje nočemo na to. da bi moral kdaj stati naš vodovod in da bi se v Klečah ne črpalo vode. ko vendar nima TJubljana niti enega vodnjaka in ko bi potem prebivalstvo bilo odkazano na umazano gnofnfco LjubOanfee in Gnida-ščice! Vsi ti zavodi so danes dosti slabše preskrbljeni s premogom, kot so bili še lansko leto. Ta preskrba, ako nočete prebivalstva tirati vblaznico, se mora, če ne drugače, na račun srbskega kontingenta v vsakem oziru zajamčiti. Prebivalstvo pa mora storiti tudi svoje: premog ima rabiti z naivečio pazljivostjo in štedliivostjo. trgovci s premogom ne smejo počenjati nikakih nepoštenosti, kurjenje stanovanj se mora kolikor mogoče pozno v zimi — o kateri upamo, da nam jo Bog pošlje v taki obliki, kakor je bila lanska, — pričeti in vpeHati se bode morala zopet brez pardona karta za premog. V nasprotju z gospodom Toka-nom pa hočemo ostati pri tvojem prepričanju, da nam deželna vlada more pomagati, da nam mori pomagati in da ima tudi polteno voljo, da nam pomaga, tako da ae ne bodo izpolnile gospoda Tokana besede, da bo v bodoči zrni! v Ljubljani obilo siromakov, ki si niti vodene juhe skuhati ne hodo mogli! Politične vesti. Pogajanja. LDU. Beograd, 17. MpteattNFfc Današnja »Politika« pero* ča: Tudi včerajšnji dan je minil v samih posvetovanjih, toda do sporazuma še ni prišlo. IV. Draža Pitvlovič se je sestal včeraj ponovno z načelniki vseh strank, k? so zastopane v narodnem predstavništvu. Posvetovanja so se danes nadaljevala. Radikalei so ostali pri svoji prejšnji odločitvi, da se ne po-ajo, dokler ne čujeio kuj mislijo Pa-mč, dr. Trumbic in dr. Smodlaka o zunanjem položaju. Dr, Korošec je za koncentracija k! kabinet, toda zahteva, da pride najprej do medsebojnega sporazuma radikalcev in demokratske zajednice. Tudi Narodni klub se ie postavil na stališče radikalcev, da je treba pričakati prihoda članov naše delegacije iz Pariza. Dr. Draža Pavlovič bo o vsem tem obvestil regenta prestolonaslednika Aleksandra. V parlamentarnih krogih se govori, da ho dr. Pavlovič vrnil svoj mandat kroni, ker ni mogel doseči spora/ruma z vsemi načelniki strank glede sestave koncentracijske vlade. .Med tem je danes popoldne izgledalo, da bo dr. Pavlovič počakal na prihod Pašiča, dr. Trumbiča in dr. Smodlake ter da bo nadaljeval svoja jkv-gajania za sestavo nove vlade. Prihod pariške delegacije se pričakuje za danes zvečer oziroma najkasneje jutri. — Razpoloženje v radikalnih krogih. Beograd, 17. septembra. V radikalnih krogih so zelo nezadovoljni ker se je poverila misija dr. Draži Pavloviću. V parlamentarnih krogih se govori, da bo dr. Pavlovič vrnil svoj mandat. — »Demokrati ia« o Protiču et consortlbus. Beograd, 17. septembra. Današnja »Demokratija- iavlia: Vlada gosp. Ljube Davidovića je podala dne 12. septembra ostavko, koto ie istega dne regent tudi sprejel. Mandat za sestavo nove vlade se poveri predsedniku začasnega Narodnega predstavništva gosp. dr. Draži Pavloviću. Od tega dne je poteklo že pet dni. a gospoda iz radikalnega kluba z gosp. Proričem na čelu, ne dajo nika-kega odgovora o tem, ali mislijo pristopiti sestavi nove vlade ali ne. Oni samo izjavljajo, da čakajo na povra-tek gosp. Pašiča iz Pariza. Ali gosp. Pašić ni pozvan radi notranje situacije, ampak referiranja o našem položaju, ki ie nastopil s podpisom pogodbe z Nemško Avstrijo. Medtem dežela ne more tako dolgo ostati brez vlade v teh resnih trenutkih. Gosp. Protič ne preneha z odporom vsake vrste proti Čim prejšnjemu končanju te krize. On odbija eno kombinaciio za drugo in v tej svoji osebni strankarski politiki ne pristaje niti na poslednjo kombinacijo z gosp. dr. Pavlovićem. Gosp. Protič dela vse to gotovo v predpostavljanju, da naj bi bil on sam, ki naj sestavi vlado, četudi vidi on sam in njegova stranka, da je to nemogoče zbog vsega tega, kar se ie dosedai zgodilo. Demokratska zajednica s svoje strani enoglasno izjavlja, da ne vstopi v vlado, kateri bi načeloval gosp. Protič. Na g. Protiču je sedai. da pove deprimirane-mu narodu, zakaj on sedaj odklanja j vstop v koncentracijsko vlado, katere sestava je poverjena rrosp. dr. Pavlo-vicu. Naj gosp. Protič objavi, zakaj sedai sabotira ne samo parlament, am- pak tudi celo držam Za rosp. Preti* čem ubira pot tudi Narodni klub in klub dr. Korošca, tako da je več nego jasno, da obstaja med njimi nekak sporami« za abre*u«f»*en|e vaaki kombinacije, k| bi motili drjvaati de konca kri Se. Prtttaja se *tara iim. V Beogradu se je dvignil zastor in primer se je dnijri akt. Ta akt se bo kenčal prejkone s tam, da se be pričel tretji akt Kakor je videti, bo ta drugj akt nekak posnetek prvega, samo da se bosta boj jn prepir še bolj poostrila, ker mora vsak rodo-ljuben Jugoslovan obžalovati, le. zopet je časopisje, ki neprestano \!iva ojje v plamen, Osebe se takorefcač slačijo pred nan.i: ta je največji goljuf, drugi največji slepar, in kmalu bodenio prišli tako daleč, da si bodo vsi politiki v Beogradu med sabo preiskali ud za udom, kako bolezen imajo danes in kake so že nekdaj imeli. Dasi vemo. da bo naš klic ostal klic v puščavi, ga vendar zopet in zopet ponavljamo: Poročevalci, uredniki listov, poročajte mirno in dostojno a tem, kar se godi V Beogradu, ju pustite vse osebnosti pri strani, da boste s ti m splošni položaj /boljšali, ne pa zastrupljali! Zato bi bj|o bolje, da bi bil naš včerajšnji članek »Za kulisami« izostal. Dr. J. T. I itMkotiii!*lii očitek, ali kdor nia*i«» ia glavi, naj ne hodi na bolnec Dane*, sine bili telefonično opozorjeni iu to, da ie slavni zagrebški ■ lutranji l K: pii-resej včeraj beležko pud naslovom Minister dr. Kramer zakupnik telefonski Proge . Seveda nam ni trtb« čakati da dobimo dotično številko luftreajega lista - v reke, ker je že današnji ^Slovenec« tako prijazen, da jo prinaša pod istim ua.sk-vom med najnovejšimi poročili. Slovenci«« sc je pač mudilo, da prinese i<» novico *kupdi S važnimi političnimi vestmi, *<\) ie vsjkdar pripravljen lopniti, ali pa vsaj zbosti. Notica ie majhen »Kabinettstiick aesrintlHH sti in zlobe: »Ponovno se ie dogajalo, da se po cele nre ni mogel dobiti i/ Zagreb.t telefonski spoj je Beogradom, Proga je bila vedno okupirana z Ljubljano. Mi srno stvar nretskali in dognali, da s telefonom dr. Kramerja .ministra za vse, govori poročevalec "Slov. Naroda in tudi dr. Kramer sam. ki pod pretvezo državnih razgovorov urejuje svoj list. V državi, kjer vladajo normalne razmere, hi se nazvalo tako postopanje zloraba uradne oblasti, a v naših abnormalnih razmerah se more to nazvati ordinarna egoistična svinjarija. Ne vemo, kaj napravi dr. Kramer. Morda bo prezrl ta pasji napad, morda izroči odgovornega urednika -Jutranjega Usta* zasluženi sodbi. Takrat bo seveda cvilil. prekliceval aH se pa izgovarjal, da »i dovolj pazil in da je sestavek prišel brez njegove vednosti v list. Vest »Jutranjega Lista«, ki jo ie tudi »Slovenec«" slastno prinesel, ie smrdljiva laž, tem nuja, ker pravi »Jutranji Ust«, da je stvar preiskal in doznal. Naš list ni govoril z dr. Kramerjem Že pol leta. Na ljubljanski pošti si lahko vsakdo poišče uradni seznam Interurbanskih telefonskih razgovorov, iz katerih je razvidno, da govori naš list pač vsako noč s svojim beograjskim poročevalcem, ki je žurnalist v uredništvu »Demokratije«. Minister dr. Kramer ni še nikdar iz nobenega svojega uradnega telefona govoril zasebno z Ljubljano. Kdor kaj podobnega trdi. govori neresnico, in kdor pravi, da se je »informiral in to dognaK čisto na prosto laže. Gospod minister pa ima svoj zasebni telefon, za katerega plača kakor vsak drg naročnik, in iz tega telefona se vsak dan razgovarja z dvema zasebnima ljubljanskima številkama, ki tudi plačata običajno pristojbino. Čeprav nI potrebno in nismo dolžni dajati obračuna o teh razgovori';, vseeno izrecno Konstatiramo: L da ni naš list od teh razgovorov dobil niti ene vrstice, ker nam naš zato najeti in honorirani poročevalec đa naravnost v uredništvo svoje informacije ob običajni uri, in 2. da zasebni razgovor! dr Kramerja niso Se nobeno noč prekoračili z vsemi številkami skupaj štirih do petih jedinic. to je 12—15 minut. Kogar zanima in kdor ne bi verjel nam, naj se potrudi na ljubljansko pošto, kjer najde dokaze za to. Res pa je sicer, da ima Ljubljana telefon z Beogradom zasedenega vsako noč opero pozno in se je moralo delati v abnormalni dobi s čestonedostatnimi sredstvi ter se je moralo sproti premagovati vedno nanovo se pojavljajoče, nepričakovane zapreke, moramo biti z opero in opereto, ki sta nam nudile več kot le dostojne predstave, s prvo sezono zadovoljni. Vsak začetek je pač težak. še z večjimi, ker tudi personalnimi težkočami se je morala boriti drama. Osobje je sestojalo po večini iz začetnikov in repertoar se je moral" ravnati le po razmerah. Vendar je podala tudi drama nekaj prav lepih predstav, zlasti z gosti. Za bodočo sezono je že mnogo začetnih ovir in težkoč odpadlo, ansambl se je za opero in dramo, zbor in orkester izdatno pojačil in popol-nil z mnogimi umetniki, vrhu tega se je v opernem gledališču na odru in v prostoru za glasbenike izvršilo nekaj izboljšav. Glede programa bodoče sezone treba vobče omeniti, da se bosta gojili drama in opera še v večjem obse-jni ko doslej ter da se opereta omeji še bolj. Naše občinstvo kaže vedno večjo dovzetnost za resno umetnost, in opereta nam zato, hvala naši kul-tumosti, postaja čim dalje manj potrebna in manj zanimiva. 7a dr°*no velja načelo: gojiti hočuno krr'ićor največ možno le do- bro svetovno dramatiko, klasično in moderno, a iz slovanske dramatske literature zlasti rusko, poljsko in češko. Da bo jugoslovanska, torej tudi slovenska, častno zastopana, se razume. Tako sestoja dramski program za prvi mesec iz del: Rusa L. Andrejeva »Dnevi našega življenja*. Norvežana Avg. Strindberga »Oče«, Angloamcričana Knoblaucha «Fa-un«, Francoza Rernsteina »Tat«. Slovenca Iv. Cankarja >T1lanci«, Rusa Gorkega >>Na dnu«, Rusa Cehova »Strte Vanja-, Rusa Oogolja »Revizor t, Srba Nnšiča »Navaden človek« itd. Operni repertoar obsega: la-načkovo (češko) »Jenufo« (»Njeno pastrko«), Čajkovskega (rusko) Pikovo damo . Offenbachove (francosko) »Hoffmannove pripovedke«, Verdijevega (laško) »Rigoletta«. Dvorakovo (češko) »Rusalko«, Oou-nodovega (francosko) »Fausta«, Thomasovo (francosko) »Mtenon« i. dr. Tudi iz lanskega opernega repertoarja se ponovi ta in ona. Seveda je odvisno od okoliščin, ali se kakšno že pripravljeno ne zamenja z drugim, tako da se mora prepustiti vodstvu svobodne roke glede pre* memb in nadomestitev. Opereta pripravlja Offenbachovo »Lepo Hcle* no«, Iv. Straussovega »Netopirja« in O. Nedbalovr> »Poljsko kri«. Pramsko osobje (solisti) je sestavljeno tako-le: Dramaturg: Pavel Oolia. Dame: Šaričeva, Juvanova, Vera Danilova, Wintrova. Kavčič-Pre-garčeva, Paullnova, Rogozova, Ra-karjeva. Mira Danilova, Mira Ber-gantova, Oarvasova in Vrtačnikova. Gospodje: Ig. Borštnik. Osipo-vič - Snvalnv. Danilo, Sest (režiserji); Rogoz. Martinćcvić. Pregarc, Oaberscik. Ločnik. Plut. Smerkol, Melihar, Kopač, Mičić. Peček in Povhe. Operno osobje: Dame: Gajeva, Leona, Rfcbter, Thaler rn Zika; — Medved in Ožegović; — gospodje: Hervota, Stempnowski, Wuršer, Kovač. Mohorič in Trbuhovič: — čer-mak. Levar. Štatncar. Zorman; — Rumpl In Zathev. Operetno osobje: Gajeva, Tha-lerleva. Kovač, Mohorič. Rogoz. Trbuhovič, Ptček. Povhe, Zorman, Danes i. dr. Balet: Pohan (baletni mojster), — Klimentova, Hladkova. Spirkova, Svobodova, Bežkova in zbor. Režiserja: Bučar (šef) in Wqr- Ser. Kapelnik!: Rukavina (ravnatelj), BreiovSek, Peric in Unger. Proton*. pribliipo dve uri, včasih tudi več Govori namreč prestaro z Dopisnim uradom, de- ' žalna vlada. Centralna uprava, salo dolgn I Drnvaka drvt**|a vinalh tudi iinanea* »«-vtritnUtva, števila« 4run uradi, val tisti in mnogo aaaebnikmr. Minister dr. Kramar naj seveda odgovarja ^a h te, ker it t«|a-tonski urednik »Jutranjega Lista« nervozen, ker mara čakati, da pride za ljubijan-sktmt raafoveri na vrsto! ^4 ba stvar pikantne J Si. povemo t »a o zlorabi telefonske proge, odnosne a zlorabi uradne oblasti neka} drugega: Na beograjski centrali se je opetovano kanšta-riralo, da ie Klica) »kabinet dr. Ko mi ca« s svojega uFadnega telefona ljubljanske številko 50. to je Slovenca* In mu dajat nočna telefonska poročila aa račun države. Oni, ki ie to delal, je zlorabil uradno oblast In Je Jemal ne glede ns prihranjene telefonske pristojbine, telefonsko proge v zakup, tak) da ie lahko z »državnim- xn-vorom prišel prej n.i vrsto in da mu ni bi!« treba čakati, da pridejo privatni na vrsto. Ta stvar le konstatirana, in sicer ne na način »Jutranjega lista«, s katerim pride še posebej obračun za njegovo nesramnost. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev- Draginja. Beograd, 17. septembra. »Politika* poroča: Pred nekoijko dnevi ie prišel v Beograd neki angleški rezervni častnik. Nastanit se ie v Kneza Mihajla ulici št. IS. Gostoljubni gospodar mu ie zaračuni! za 7 dni: za prenočišče 245 dinarjev, za zaiutrek J8 dinarjev, vsega sjareai 275 dinarjev. Za ta denar bi dobil naš angleški prijatelj v Londonu, v sredini Picc;idilla. stanovanjem s kosilom jn večerjo za dva tedna. VojaSka postaja v Solonu. LPU. Beograd, 17. septembra. Ministrstvo za vojno jn mornarico je izdalo naredbo, katera ukinja našo vojaško postajo v Solunu. V kratkem odpokličejo tudi delavske čete in druge oddelke, tako da ostanejo v našem delu solnnske luke le najpotrebnejše vojaško osobfc. Italijanska avronomaška stranka. Zagreb. 17. septembra. Z današniim brzovlakom sta odpotovala v Beograd | predsednik in tajnik italijanske avto-nomaške stranke. Zagreb, mesto stavk. Z a z r e b. 17. septembra. V Zagrebu stavkalo sedaj bančni uradniki in sluge bank. slaščičarski pomočniki in nameščenci v slaščičarnah. kleparji. špediter^ko. osobje m kočt j a žt: danes so predali svoje zahteve rudi nameščenci mestnih podierij. Komisija plena. LDU. Beograd, 17. septembra -Politika« poroča: Komisija, ki je določena, da uredi arhive bivše avstrijske jrnbermje v Srbin, ie začela s svojim delom. V ravnateljstvu plena se nahaja 36 velikih nabojev z dokumenti z vseh ^b^kih krajev, ki *o bili okupirani od Avstro-O grške. V kratkem času bodo prenesl v Beograd tudi stfkrVi ki so našli v Nišu. Vrnitev vojnih vjetnfkov iz Italiie. Pri naših oblasteh na Koroškem so se javili trije vojaki, ki so se vrnffl iz italijanskega vjetnjšTva. Vsi trije so Slovenci, doma in pristojni v Borovlje. To so pešec Travnik, poddesetnik Seh\varz in pešec KauČ'č, ki so prišli iz trenove z vlakom do Beljaka, ker je postala za vojake, ki se vračajo iz italijanskega vjetnistva. Tz Beljaka so Jih preko Celovca demarkacijske črte poslal! domov. Kakor pripovedujejo ti trije, so bili vsi vjetniki v Italiji koncentrirani ločeno po deželah, tako, da so bili na primer skupaj vsi Korošci, posebej Čehi. Madžari itd. Ko je doSlo povelje, naj se pošljejo vsi pripadniki Nemške Avstrije v domovino, so vprašali TtaHjani vse vjernike, odkor so doma. Ker Slovencev niso pustili domov, kakor tudi Madžarov ne. temveč samo Nemce iz Koroške. Madžarske in Češke, so ae navedeni javili kot Nemc? OCSrntner) zato. da so prišli domov. Značilno je dejstvo, da spuščaio Italijani ravno sedaj domov vjetnike in sicer v kraje, kjer se bo v doslednem času vrtil plebiscit. Spuščajo pa samo Nemce in nikakor ne Slovencev. Vračajoče vjetnike sprt ic-maio v Beljaku razni govorniki, ki jjm obljubljajo zlate gradove ter jih slepijo z raznimi obljubami. O Jugoslovanih govore hujskajoče in pravijo, da se hodo morali umakniti do Karavank in da te dolžnost vseh Korošcev, glasovati za Avstrijo Itd. Zato bi bito potrebno, da se vjetniki. Iri se vračajo v naSe ozemlje, zlasti na Koroško, nooee na primeren način o novem položajn NeoKrefeno" domovino. Retirada. Bakar, 17. septembra. Vsled poziva generala Gandolfa se vračalo italijanske pobunjene čete k svojim posadkam. Zdi se, da se ho D' Annunzio pokoril povelju. Pri Hrvatih* vlada bojazen, da bi sedaj mogli oriti na Reko ojačeni deli redovite italijanske vojske. Znant Italijanaš Ootardf, tajnik rcJke rnrvske zbornice, ki j« v Consifdio Naafonale učinil mnosro prevar, je pobegnil v Sicilijo. Med Italija-naši vlada velika pobitost. Italijanska vlada je prevzela odpovornostda vzpostavi na Reki red. Zato je dala pobunjenim vojakom ultimatum do Četrtka o polnoči. Latite vlada pojde. komedtfta te aa. daljnje LDU. Pariz, 16. septembra. (Don. KU.) »Intransteeant« smatra od- stop ministrskega predsednika Njtriia in sestavo nove vlade po Tlttoniju za možno. rraneozi o Reki. LPt . Pariz, I6u septembra. fDuu. Kil) Oaavaln se v uvodniku |jvta Journal des Pebat« v reškem vprašanju lavzema aa Jugoslovane in veli. da ne zadostuje, povsod kiičar. da je Reka vseskozi italijanska. To je treba drugače dokazati. Članek končuje s grajo mirovne konference, ki sklepov, Izdanih ?e 9. avgusta, ni Izvedla. »Intransigeant« pravi: Pololaj je bil v soboto komičen, včeraj vznemir-hiv. danes pa rt en. Iz Rima javljajo, da je stališče vlade vsled D* Annunzije-vega puča močno omaiano. ~~Mirovno konferenco. Sporazum na naše stroške. LDU. Pariz, 17, septembra. (Dun.K.U.). Časopisi pišejo v splošnem ugodno za P' Annunzija. »Eclalr« meni, da so Francija, Angliia |n Italija že sklenile odgovor glede Jadranskega morja, po kaw terem pripadejo Reka, Zader Jn nekateri otoki Italiii, med tem ko pridejo pristanišče in železniSke zveze ■ Reko pod kontrolo zveze narodov. Manjka še odgovor Iz VVashlngtona. Mrtva zveza narodov. LDU. Pariz. 16. septembra. (Pun. KU.) Polkovnik Mouse, ki ie prišel sem iz Londona ti postal zopet član ameriške mirovne delegacije, se je izrazil, da se predpriprave za zvezo narodov toliko časa na bodo nadaljevale, dokler ameriški senat mirovne pogodhe ne sprejme, oz'roma ne odkloni. Iz Avstrije, Madjartke, Nemčije, Turške. Avstrijci hočejk> energično nastopiti radi — Radgone. Dopisnik milanskega »Corriere della Sera« ie imel razgovor z državnim kancelarjem dr. Rcnneriem, ki ie izjavil, da bo Avstrija pozvala Jugoslovane, da takoj zapuste Radzodpir:*Ta vsai nekoliko bolita slovenščina. Kot režiserju na mu je treba šteti v zaslugo sladko, »'brano uprizoritev. Vloga gospod M i c i č a je bila premalenkostna za kakršnokoli sodbo. Gospa J u v a n o v n ie bila do\ i I i energične in zraven elegantna, sufra-~etka. ob koncu pa sanjava In Iskrena :allublJenka; ostale gosnodične so iz-e-nale iz svojih šablon skih, malenkostnih vlng, kar *e Je dalo izčrpat!. n Kultura. Opera. — »Mme. Butterflv«, ki se ie predstavljala koncem lanske sezone, nam ie napravila pri včerajšnji ponovitvi, utis. kakor bi bila nanovo na-siudirana. Ni čuda, utrujenost po delu lanske dolge sezone in poletna vročili se je tedaj morala vsem poznati, tako, da ni bilo mogoče zahtevati od pipdstaviii*icev tiste moči in tudi navdušenja ne, ki ie neobhodno potrebno za učinkovito uprizoritev te velike tragedije. — Gdč. Thalerjeva nam je podala tragično usodo Japonke z vsemi sredstvi, ki jih kot muzikalno - inteligentna pevka in igralka premore. Glasovno izborno razpoložena je pela iz globoke dt;Še in se povzpela do prepričevalne tragične višine. Zvesto ji je stala ob strani gdč. Medvedova kot Suzuni .Glas se ji je izdamo okrepil, kar bo učinkovitost njenega muzikaino neoporečnega petja le še povečalo. Obe solistinji pa se tako resnično uživita v svoji vlogi, da morata vsakogar ganiti in mi je tak efekt vedno ljubši, kakor ne vem kako ogromen glasovni materiji, ako se ga uporablja bolj z razumom in tehnično-virtuozno, kakor čuvstveno. — Razven gospoda Trbuhoviča v neznatni vlogi kneza Yamadori, so bili solisti isti. kakor lani in sta gospoda Stepniovsky in Levar pela svoji partiji, kakor se je spodobilo za uprizoritev, ki je bila za naš oder več kot dostojna in ena najboljših, in sicer posebno radi interpretacije vseh sodelujočih. Dramatično stopnjevanje od prvega pretežno liričnega dejanja do erandijozne predigre k tretjemu aktu (tako je se nismo slišali!) in do vedno ?nogočneiše bližajoče se katastrofe v zadnjih scenah, je dirigent gospod Rukavina s svojim sijajno spremljajočim orkestrom izdelaj mojstrsko. Tudi v tempih,.zlasti počasno zadržanih, je tokrat pogodil značaj pristno italijanske glasbe, kar mu še posebej priznam. —r— »Favn«. Komedija v treh dejanjih. Angleški spisal Edward Knoblauch. — Junak te simbolistično - mistične satire je pristen favn, ki ga je slučaj zanesel med človeško družbo — opremljen z bistvenimi potezami svojega mitološkega rodu, pa tudi odet s pan-teističnim plaščem; zakaj ta favn je vse. ker ni nič, in nič, ker je vse. Na prvi pogled bi mu človek,prisojal n,ekaj mefistovskega: toda te lastnosti nima, ker ne zanikuje, nego je poosebljeno veselje do obstanka, ki ga zunaj v prosti prirodi predstavlja v najraznovrst-nejših oblikah. V človeško družbo, v katero je zašel, strelja favnsko strupene puščice in se sarkastično roga konvencionalnim nazorom človeškega rodu; spoznava čimdalje bolj. da so rj »boljši« ljudje ob vsej tako zvani omiki, zlasti pa ob odurni pohlepnosti po denarju, slabši od njegovih |W-skih prijateljev v prirodi: naposled vrže salonsko odelo raz sebe in zopet zbeži v vesmir, ko je, zvest svojemu bistvu, veselju do obstanka. Še združil štiri zaljubljence. Igra je zanimljiva, ker ie apartna in duhovita; da naper-ia ost tudi zoper Žensko gibanje na Angleškem, je pač samo koncesija pol minulem času, ki je ne bi bilo treba. Novi »aši bankovci. LDU. Ben-- r ,i d. 17. septembra, Nadzornik ministrstva za finance odide v spremstvu -ieea predniki Narodna banke v Pariz, da prepeljeta v domovino tretji transport novih državu h bankovcev. Tiskanje bankovcev v Parizu se živahno nadaljuje. Pospešujejo se tudi dela v Zagrebu in Pragi. Do sedai natisnjenih 1.20(1000 000 dinarjev. Zhinmie inozemsko valute. LDlT. Beograd. 17. septembra. Glavno državno računovodstvo se ie sporazumelo z Narodno bnnko v svrho zbrania denarja od nash izseljencev v Ameriki. Narodna banka bo potom svojih kore-spondentov v Ameriki zbirala dolarje in jih tu izplačevala v dinarjih in Ifronah njihovim družinam. Dolarji v Ameriki bodo stavijeni na razpolago glavnemu državnemu računovodstvu za plačevanje drrnvnfh nahnv v Ameriki. Molimo! Za pamet namreč, da se zopet vrne v našo upravo. Vlada v Beogradu ie dovolila lekarnarjem, da smejo prodajati sedaj pri nas pp cenah kakor jih imajo lekarne v Srbiji, V praksi pomenia to prestop od krone na dinarje ali okroglo trikratno povišanje cen v drobni prodati. Kdo bo to zmogel od prebivalstva? Za lekarne pomenia to velikansko povišanje vrednosti obstoječih zalog. V dejstvu ie to uradno dovoljeni vojni dobiček. — Pred krat-kim je bila v Ljubljani pri intendanci licitacija si j rovih kož. Nagnal j so cene mokrim kožam na 29 K, suhim pa na 53 K kg. Iz tega posameznega nerodnega slučaja sedai vojni požeruhi pri nas kujejo svoj umazani kapital. Vsesplošno so se podražile kože. opirajoč se na ta nesrečni primer, in za usnje, čujte, se danes zahteva vrtoglave cene 00, celo 100 K za 1 kg. Kam bo to vedlo? To je vse seveda nrcdmio naviianie cen. Pri tem ie položaj tak. da resni trgovci rednim potom nsnia ne morejo dobiti, istotako se godi tovarnarjem za če vile. Molimo! Priporoča se »Jugoslovanski kreditni zavod« v Ljubrjan|. Marijin trg R. VVblfova ulica 1. vsem ki je pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4?? *er ^aje Posojila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji. Opozarjamo na oglas. Trgovsko bolniško in podnorno društvo v Luihllani priredi v četrtek 18. t. m. ob '-S. uri zvečer v scini dvorani mestnega maristrata 81. redni občni zbor s sledečim sporedom: I. Računsko poročilo ravnateljstva o poslovanju in stanju društva za leto 1918. 2. Poročilo revizijskega odseka o pregledanju računskih sklepov za leto 1918 in skontri-raniu imovine. 3. Predlog ravnateljstva za odobrenje enkratnih fakultativnih podpor, ki jih je ravnateljstvo dovolilo in izplačalo leta 1918. 4. Predlog ravnateljstva za podelitev izrednih podpor članom za leto 1919. 5. Volitev štirih članov ravnateljstva V smislu § 33 društvenih pravil. 6. Volitev revizijskega odseka za leto 1919. obstoječega iz treh računskih nregledovalcev m dveh namestnikov, iz srede članov, ki ne pripadajo ravnateljstvu. 7. Samostojni predlogi članov, ki se morajo po S 45 društvenih pravil vsaj osem dni pred občnim zborom izročiti riMneno tav- nateljstvu. Gg. člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi. Is Novega mesta 15. septembra 1919. Pretočeni teden se je v listih poročajo iz Novega mesta glede tamošnjih razmer v stavbarstvu, na kak način skuša tamošnji stavbenik g. Zbrlggai ki je italijanski podanik, z navadnim ovaduštvom pri okrajni oblastvi onemogočiti tamošnjim savbenikom z raalo koncesijo vsako večje delo vsled Česar je oni, ki si pusti zidati malo večjo stavbo, izročen na milost in nemilost g. Zbriz-zaja, ki ne zna niti toliko slovensko, da bi se za silo sporazumel! Z ozi-rom na to poročilo se nam poroča, da ustanovi rojen Slovenec iz znane in odlične rodbine v Novem mestu svoje veliko stavbeno podjetje z veliko koncesijo kot inženir in stavbeni mojster. To podjetje se bo pečalo z vsemi v stavbarsko stroko spa-dajočhnl deli. predvsem z železo-betonom. visokimi in temeljnimi stavbami. Prevzelo bode vsako stavbeno delo, bodisi večje ali manjše, tak») da bode pravilna tehnična izpeljava garantirana. Vsi v ustanovitev novega podjetja potrebni koraki so /e storjeni, zato svetujemo onim, ki nameravajo pričeti z večjimi deli, da počakajo Še prav malo časa, da morejo Botam pričeti z zidanjem ifg način, pri katerem se jim ne bode treba bati, da se jim stavba ne podnje čez noč na njih glavo! Tudi mi nozdravfjamo novo podjetje^ vese- \ ker bo sedaj vendar že enkrat konec že opisanim neznosnim razmeram, Italijani onemogočajo nam Slovencem, da si na pošten način 1 51rn« svoj kruh \ zasedenem ozemljil, Tn mi? Smo res pravi kavalirii! Jngoslavenski kompas izide le v toli! r» izvodih, kolikor hode naročnikov, ker ga 1 '-led pomaniknnja papirja in \ i-okih ti.^kar-Uih een ni mogorp na jlalogo H sklati, Potrebne jc torej kompas naročili pmvočasno- Vseh pet zve/kov stane vplačanih vnaprej 200 dinarjev, vsak posamezni petero zvezkov: trgovski, industrijalni. obrtni, agrarni in finant-inlni pa 50 dinarjev. Dfnar *e raermi no uradno določenem knrm a 8 K Frvi zvezek (nad 600 Stranj) izide kejncav tecra leSlov. Naroda". 9248 flVtll izvrsten> Mercedes, 40 PH, s H?II, 6 sedeži, zavoro, dobrim gumijem se takoj proda. Vprašati je pri por-tirju v hotelu .Union«. 9246 Ceno se proda Marije Terezije cesta Stav. 13, II. nadstr., vrata 107. 9239 Drfllta Wa -irT5sl° suknja, škornji, rlUUu jc ■ usnjene gamaše in novi ženski nizki Čevlji Štv, 39. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda'4. 9221 Dtnu sprejme modna trgovina Kette LJubljani. 9045 Rrotn hibi h nudi na debelo tvrdka UltSIl IdSnO M Demšar * Osenir, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 9155 Kojigovefij vaieoet se takoj sprejme. Več se izve Plorljanaka nllea 14. 9090 llronbn iPreime zaloga pohištva J. ULculu Carne, Ljubljana, Dunajska cesta 28. 9216 firtCnnrlifna daie P°uk v italijanščini. UUallUUIllid Vpraša se v uprav. Slov Naroda. 9127 se za delikatesno trgovino trgovski pomočnik ali spretna prodajalka dobro izurjena v tej stroki. Pismene ponudbe na poštni predal 57, Ljubljana. 9199 k lini m n lePe» sune hrastove plohe I\U|JltlIU 4 m dolge 5 cm debele po dobri ceni. Naslov pove upravništvo Slov, Naroda. 9ly0 ! pnjj min z vso opravo v bližini Ljub-LL|Ju Vild Ijane je naprodaj. Ponudbe na poštni predal 162. 9267 Ml tudi zaprt, 24 konjskih sil, znamke „Turina - Fiirth", je na na prodaj, Natančneje pove r Zweig. grad Sekira, pošta Ribnica ob Vrbskem jezera. Koroško. 9231 Drflffa CO * ^ Parov popolnoma novih rlUUu j", damskih nizkih čevljev iz chevreaLX usnja z glace usniem pod-oženih (pariška moda) št. 36 in 37, Poizve se na Domobranski cesti štev. 7. I. nadstr., vsak dan od 12.—14. ure. 9223 Kooservatoristka merno stanovanje, kjer bi ji bil event. na razDolasro dober klavir. Ponudbe ood .K. K. 3 9268" na prav. Slov. Naroda. 9268 llronlfa ]Z Poštene rodbine s primerno lit! M šolsko naobrazbo se sprejme v trgovini čevljev J. Blaa, LJubiiaua, Miklošičeva cesta št. 16. 9:40 nnnrnuih žepnih ur, zlatnine in sre rUMOllIu brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Klini CD ve^le a'! manjše posestvo l\u|Jl it kjerkoli v Sloveniji. Pismene pc ludbe z navedbo lege in rogoiev na uprav. Slov. Nar. pod .št. 348 9185" z malim posestvom na Spodnjem štajeiskem se kupi ulj vzame \ najem. Pismene ponudbe na \. O 10000 Celje, poštno ležeče. 9193 Vtamiranin sestoječe iz 3 sob, pred-jlui!UVull]Er sobe, kuhinje v Celju v bi:žini kolodvora se zamenia s stanovanjem v Ljubljani, obstoječem iz 3 ali vsai 2 sob in kuhinje. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9249 Drfllta CD docela nepoškodovano krasno rluud Sl izdelano pohištvo za spalnico medene (mesing) postelje, Čipkaste zavese, originalne preproge in fino brušen stekleni service. Povprašati v Celiu Jurčičeva ulica Št. 9. 9247 utira masa %*2&o*£££ deloma belega, deloma rdečega vina na prodaj. Vino-se prodaja po ugodnih in zmernih cenah. Natančneje se se poizve v pisarni konkurznega upravitelja odvetnika dr. A. Smoleta, Ljubljana, Dnnajska cesta 20. 9143 t Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubi soprog, oziroma oče in stric, gospod Ivan Košenina poštni sprevodnik po dolgi mučni bolezni v dne 18. L m. ob 12. uri ponoči gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek dne 19. sept. ob 5. uri popoldne iz hiše žalujočih na Glincah, Vrtna ulica št 62 na pokopališče na Viču. Ollnce, 18. septembra 1919. Alojzij in Ivanka, otroci. Josiplna Košenina, soproga. Knjirjavodkinla. «i£&£l*v modni stroki, se takoi sprejme. Pismene ponudbe na tvrdko A. Šinkovec aasl. Soss & Cie., Mestni trg. 9211 1(11) Ifrfin naSrade- kc*or mi preskroi Ju U Iti lil! lepo meblirano sobo s prostim vhodom v sredini me.ta Ponudbe prosimo pod ..soba K 19 ' 9208 na upravništvo ,.Slov. Naroda". 9208 riinunibn za sve kućne poslove prima UjGlUJIllI u službi uz dobru plaču. Adela Stiglićeva, supruga lekarnara u Iri-gu Srijem kuda treba i pismene ponude sa zahtjevom plaće rripos'ati. 9144 TsMfii kalror tudi več ečescev se I SNI JI sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Itetner, mastni tesarski mojatar, Ljubljana, Jera-nova nllea št 13 4844 200 damskih TPtr Kupci naj se zglase z navedbo cen pod „klobuk" na uprav. Slov. Naroda. 9096 li T Ali f I zmožm ^mega dela dobe niillflli prot* dobri plači pogubno III 1)11] de,° na dom, tudi izven I Ljubljane. Zglasiti se je pri A. Eunc, Liubljana, Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr. 9179 A. Sartorv - nafflnelie Izdelovanje perila xa damo lo goipodo, KrlžeunlSka ulica 11. Breg, 18. II. nadstropje. Sprejme se takoj pod ugodnimi pogoji samostojen knjigovodja (star. moč), kateri je obenem tudi dober stenograf in samostojen kore-spondent. Pismene ponudbe je poslati pod. ..starejša moč1* na anončno ekspedicijo Al. Matelič, LJubljana, 9165 Rum in slivovko kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago na debelo in na drobno po najnižjih cenah nudi veletrgovina Ivan Perdan v Ljubljani. Banka tvrdko J. Perdan, Ljubljana, Krekov trg. išče trgovski lokal ali gostilno, katerega bi eventuelno sama za svoj obrat po potrebi preuredila. Ponudbe na 9240 po možnosti s siibstitucijsko pravico sprejme odvetnik dr. Jos. A. Tomšič v Ljubljani. 9 popolnoma samostojna, bilance zmožna moč, z večletno prakso, slovenščine in nemščine vešča v govoru in pisavi, dobra stenografinja in strojepiska se proti dobri plači sprejme za takoj ali poznejši čas. Ponudbe v slov. in nemškem jeziku s prepisi spričeval nn Jerausch & Gerhold Maribor ob Dravi Stolni trg 2. 9265 Kupnina smrekov les. &&£H& si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 jO, mlado, zdravo, potrebuje t takoj višji uradnik za pospravljanje ene sobe. Plača 100—200 kron mesečno in stanovanje brez hrane. Prosta je cel dan in more delati kar hoče za ostale svoje potrebe. Ponudbe na upravo SI. N. pod ..Kirko•*. 9046 Sedlar sprejme mesta samostojnega pomočnika pri sedlarskem mojstru, ki je in-seriral 2, septembra v »Siov. Narodu«. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 9251 Naznanilo. Naznanjam p. n. občinstvu, da sem pričel vožnjo z avtomobilom po mestu in izven mesta. Avto je na razpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila od zunaj. Cene voženj so času primerne. Se priporočam p. n. občinstvu ter bilježim z odličnim spoštovanjem Pavel Štele. 9209 + Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom prijateljem in znancem preža'ostno vest, da je moj iskrenoljubljeni nepozabni soprog gospod ALOJZIJ SOJBK občinski tajnik po kratki m mučni bolezni dne 17. t. m. v starosti 53 let, mirno preminul. Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v petek 19. t. m. ob 9 uri dopoldne iz hiše žalosti v Novivasi št. 14 na farno pokopališče. Posmrtne maše se *bodo brale v farni cerkvi na Blokah. Bodi mu blag spomin! Novavas pri Rakeku, dne 17. septembra 1919. Žaloioča soproga Marila Sojer. Zahvala. Za vse številne dokaze sočutja ob nenadomestljivi Izgubi naše iskrenoljubljene, edine hčerke ter vsem, ki so blago pokojnico spremili na njenem zadajem potu, kakor tudi za lepo In neštevilno darovano cvetje izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem posebno pa njeni gospodični učiteljici najprisrčnejšo zahvalo. Bog naj povrne? Rodbina PSschL Naprodaj fe (Dr. Ullstein-Weltgeschichte) šest Čisto novih knjig. Halbfranz. Cena K 1200*—. Iz prijaznosti pri ge. C. Skerbinec, Pražakova ulica štev. 3, I. nadstr. 9233 se doMvusuki množini. Jeranova ulica st. 11. 83S3 I Lepo čroo letošnje I mehka in trda vsako množino pripelje na dom družba ,,lmpex" BAahrova niža, Krekov trg štev. 10, I nadstropje. 9188 penzijonista, ki ima veselje do čar, stavbenik, Lfnbllana, krasno ležeča, v bližini Maribora, z 12 sobami ter vsem komfortom, gospod, poslopjem in 20 joh. arrond. zemljišča (vinogradi, sadni vrt, njive, travniki, gozd) se proda. Pripravna za ekonomije. Pojasnila daje A« Tav-Gosposvetsfea (Mar. Ter.) o. 6. oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jcl" in, Ljubljana Emc»n-ska cesta 2. 8955 Kanim več vagonov raznega sorJranega SADJ Ponudbe za vagonsko oddajo franko v*3-gon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi FR. SIRC ■ KRANJ. Prosim tudi za ponudbe suhih gob in vseb deželnih pridelkov. Import — — Eksport Hirth & Co., Dona] (Wien) I. Trattnerhol 2 zamore vsled svojih dobrih zvez in organizacije za Nemško Avstrijo, Nemčijo in češko razpečavati živila in deželne pridelke kot lan, volno, krzno in kože in objednem dobaviti industrijske predmete vseh vrst, posebno vžigalice, steklo, porcelan, pohištvo in železnino po najnižji ceni in najboljših pogojih. 9001 Trgovino z mešanim blagom In raznimi poljskimi pridelki sem začel v Prekopi p. Vransko. Cene nizke kot težko kje drugje. — Za obilen obisk se priporoča vsem znancem Ludovik Eoš!r. Vojna zveza kranjskih konzum. zavodov in konzumnlh društev v Ljubljani reg. zadr. z om. zavezo vabi kateri se bo vršil v četrtek, dne 25. septembra 1913 ob ti, url dopoldne ▼ Mestni svetovalnici (na mag.) v Lfnblf DNEVNI RED; 1.) Poročilo načelstva. 2. ) Sprememba pravil. 3. ) Volitev načelstva. 4. ) Volitev nadzorstva. 5. ) Razni nasveti in predlogi. Ravnateljstvo kruza Alfred Windi-schgraetzovega veleposestva v Rogatcu, Spod. Štajersko ima tudi letos za takoj po dnevnih cenah plemenita prvovrstna kakor tudi namizna jabolka na razpolago. 9173 Ocatna kislina 80'» kemično čista za ielo. Nekoliko poluvagonov a 5000 kg tovora od avgusta z Izvoznico takoj na prodaj. Blago se mora pri naročilu na Dunaju takoj plačati. Serljoznl reflektacti na! se itvoie brzojavno obratiti na Commercia" Wareoverkelirsgeseilscbafr m. te. r. Wien L. DVerdertlioniasss 17. • Brzojavi : „ALCOMA". Ia. Erdol kremo ?o čevlje sveža, najfinejše kakovosti, voščeno blago, črno v plošč, posodah, velikosti I. razpošilja (izvoza prosto) v Jugoslavijo (južni kolodvor) samo v zabojih po 24, 48 ali 60 tucatov; po 24 K tucat nemško-avstrijske valute s kolodvora Gradec po povzetju Soldischar Robert, Gradec, Kaiserfeldgasse 22. Oropala potne prtljage prevoznega blaga, poškodbe, zmanjšanja, prevelike prevoznine, prekoračenja dobavnega roka reklamira hitro in poceni reklama- cijski biro za tovorno blago 9225 Siegffried Weinberger9 Gradec (Oraz), Radetzhystrasse 10. Razglas. Dne 22. septembra t. 1. se vrši v Radencih sejem za žrebeta mrzlokrvnega plemena v velikem obsegu. Izvoznice preskrbi politična oblast. Kupci vabljeni. 9228 Županstvo. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. v LJubljani, Marijin trg 8, WoHova ulica 1. I PoStni čekovni račun štev. 11.323. I SPPGJGftld 1 = Telefon številka 54. hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje 4 Čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur In trgov. Informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje poaojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Zavod I« ■•posrodao pod driavnlm nadzorstvom. 3^^40904 CE CK