125. številka
Ljubljana, v petek 5. junija.
XVIII. leto, 1885
I »ha j a vsak dan sveler, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v strij sko-ojrerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ■eden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dura računa ae po
10 kr. za mesec, po ■ 0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., <V se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnišCvoje v Frana Kolmana hiši, „ftledališka stolba". Uprav ti i  t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Ožja volitev na Dolenjskem.
Danes bila je teško pričakovana odločitev. Dolenjska ali pravo za pravo Metličani in Črnomaljci, kajti oni imajo ročaj v pesteh, pokazali so svojo sedanjo politiško barvo ter izvolili si poslancem profesorja Šukljeja, za katerega je poleg vina, novcev, sladkih obljub in groženj, deloval ves politiški stroj.
O volitvi in glasovanji došle so nam naslednje brzojavke:
Višnjagora. Šuklje 17, Margheri 13 glasov.
Ribnica. Margheri 55, Šuklje 11 glasov.
Rudolfov o. Margheri 84, Šuklje 45 glasov.
Črnomelj. Margheri 14, Šuklje 75 glasov
Krško. Margheri 39, Šuklje 23 glitsov, L listek prazen.
Metlika. Šuklje 112, Margheri 6 glasov. Va-ščani zopet volili z meščani. Protest uloži se na državni zbor.
Kočevje. Za Margherija 76, za Šukljeja 17 glasov.
Kostanjevica." Margheri 23, Šuklje 15 glasov.
Šuklje dobil je torej vsega vkupe 315, grof Margheri 310 glasov. Pri tem pa treba uvažati, da je iz Križne vasi in iz sosednih vasij protizakonito glasovalo 21 mož z meščani. Ko bi tudi računih, da je izmej teh 24 grof Margheri dobil vseh svojih 6 Metliških glasov, je vender Šuklje dobil 18 nepostavnih, torej 18 neveljavnih glasov. Ako odbijemo te neveljavne glasove prof. Štikljeju, ostane mu samo 297 veljavnih glasov, dočim ima grof Margheri, tudi če odštejemo napominanih 6 glasov, še vedno 304 glasove, torej večino.
Zategadelj uložil se bode, kakor Že v brzojavki povedano, proti tej volitvi protest, in, ako je sploh še kaj pravice na svetu, mora ta protest tudi prodreti. Saj je razvidno iz današnjega dopisa iz Kamnika, kako se je v popolnem jedua-kem slučaji razsodilo i u ne moremo si misliti, da bi za Metliko bile druge postave, kakor pa za Kamnik.
Šuklje in njegovi pristaši bodo sicer danes vriskali in se veselili, a naj ne hvalijo dneva pred večerom,   kajti  nemogoče ni, da jim vsa današnja
radost zvodeni, in da bode njih prorok moral zapustiti nepostavno prisvojeni si sedež.
Glede volitve same pa moramo priznavati, da so se volilci jako dobro držali. Kljubu vsemu pritisku neso odjenjali iu razloček glasov je — ne oziraje se na volilce Wurzbachove — le neznaten. Da se je jednak pritisk uporabljal v veleposestvu kranjskem, zmagala bi bila gotovo naša kandidata. A kaj hočemo, nekateri gospodje so tako Čudni računarji, da jim je jeden glas več, nego dva. Kjer pa je računstvo na tako slabej podlagi, ondu smejo se pričakovati vsakeršne navskrižnosti.
Častiti volilci III. volilne skupine!
Zopet Vas kliče državljanska dolžnost na volišče; voliti Vam je poslanca za državni zbor. Po resnem posvetovanji z vsemi lokalnimi odbori, prišel je podpisani osrednji odbor do prepričanja in sklepa, da Vam priporoča za državnega poslanca gospoda ■ viiii-ii MnbergoJ-a, posestnika v Prošeku, kateri je Trst in okolico že 12 let zastopal na Du-naji ter okolico zastopa v mestnem zboru že 20 let. Že za to naš kandidat predobro pozna naše razmere, potrebe in težnje; da pa jih dobro pozna, dokazal je tudi večkrat, ko se je iskreno potezal za pravice svojega naroda in m koristi mesta Trsta in okolice; saj so to o svojem času priznali celo italijanski nam Slovencem neprijazni listi.
Naš kandidat je mož jeklenega značaja, mož, kateri zarad svoje poštenosti, svojega stalnega političnega prepričanja uživa neomejljivo zaupanje svojih prijateljev in znancev in spoštovanje celo nasprotnikov, — ali kar jo še več, on uživa tudi zaupanje viših krogov in je v najboljših razmerah z onimi možmi, ki so v parlamentu zadnjih 6 let in bodo tudi v novem parlamentu sestavljali odloče-valno večino. To pa je jako bistvena lastnost Tržaškega poslanca, ker se bodo v prihodnjem državnem zboru razpravljale prevažne zadeve Trsta, od
I katerih dobrega rešenja bode mnogo odvisna pri-
! hodnja sreča prve avstrijske luke.
Slovenci Tista in okolice in ž njim tudi pravični, za pravo svobodo in jednakopravnost imeti
i Italijani ni treba, da si iščejo za državni zbor bolj-
šega poslanca. — Naš kandidat je pri vsaki priliki dokazal, da je udan našemu cesarju, da se strogo drži svoje vere, da ljubi svoj narod in da je navdušen za blagost skupne nam države Avstrije.
Častiti volilci! V nedeljo, 7. t. m. pojdite vsi na volišče; bodite jedini, ne brigajte se za nasprotnike, kateri bodo skušali, da Vas speljejo na krivo pot; ampak vsi volite tako, kakor Vam veleva čast in prava ljubezen do domovine; Vaš poslanec naj bode
Ivan TVal»ei*goJX
Trst, 1. junija 1885.
Osredtijt volilni odbor.
Goriškim veleposestnikom!
V ponedeljek, 8. t. m., vršila se boae volitev jednega poslanca v državni zbor iz skupine veleposestnikov. Volitev je velike važnosti, kajti ž njo poseže prost državljan v področje zakonodajstva. Dolžnost do države, do dežele, do naroda in samega sebe veže radi tega vsakega volilca, da se volitve udeleži ter da voli po svojem prepričanji najboljšega zastopnika v državni zbor. Ker so na Goriškem trije kandidat je za veleposestvo, treba, da si najboljšega zberete. Kandidatje so znani: grof Pace, knez Ilohen-lobe in grof Attems. Pustite osobne sposobnosti teh kandidatov v miru, saj te ne smejo biti vedno me-rodajne pri volitvi, a ozrite se na načela, katere imenovani gospodje zastopajo in bodo zastopali, in potem volite.
Grof Pace je kandidat političnega društva „Unione", zastopal bi torej načela tega društva, on ne more biti torej naš kandidat. Ni ga tudi Slovenca, ki bi podpiral kandidata društva, kateremu je glavni smoter kratiti Slovencem pravice. Princa Hohenloho podpira Tržaška vlada, Ititterji in njih sorodniki in g. bivši državni poslanec dr. Pajer. Kako je zadnji za Slovence skrbel, dusi je vsled prizadevanja slovanskih veleposestnikov prišel v državni zbor, je dobro znano Kaj hočejo Ititterji, katerih jeden je predsednik „Schulvereinov", tega ni treba Vam razlagati, njihova „dobrohotnost" do nas in našega roda je dandanes obče znana. Zastopniki so onih židovskih načel, proti katerim se je izreklo
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski   spisal  R«ne LtdVbvre.   Posloveni!  * * * Stat nominiB nnibra.)
Šestindvajseto poglavje. Bolnišnica.
Dalje.i
Dovolite, rekel sem mu, nikdo vam ne brani dajati svojega denarja; nobeden samosilnik še nikdar ni tako daleč tiral svoje grozovitosti. A pravica, ustanoviti bolnišnico, je vse kaj druzega. Ko bi vsak pritepenec smel ustanoviti tako pribežališče, v kaki nered bi pač zagazili? Kmalu bodete imeli homeopatične bolnišnice in kaj jaz vem, kakšne še?
Homeopatične bolnišnice? rekel je Rose, že tri imamo v mestu in četrta se sedaj ustanavlja? kaj to škoduje?
Rose, dragi prijatelj moj, vskliknil sem; vi, pravoslaven lekar trdite take čudovitosti?
Dragi dohtar, odvrnil je Rose, mi celo v veri ne poznamo uradne prav o v er no s ti. Vsakemu prepuščamo po svojej vesti iskati Boga. In gotovo glede na skrb za telesno zdravje ne smemo biti
ostrejši kot smo glede na skrb za dušo. Vrh tega, dragi prijatelj, sva obaaugura; oba pač dobro veva, koliko velja uradno zdravilstvo in koliko pravoverne jagode.
Zarad mene! odvrnil sem; le proglasite svobodo mazarstva in otrovanja. Nič me ne osupne več v tej ljudovladi, ki bi na zavezno zastavo imela napisati gaslo opatije Thelemske: Fays ce que tu voudras („stori, kar se ti zljubi"); a govoriti čem z vami v imenu koristnosti in zdrave pameti. Koliko bolnišnic pa vzdržujete s tem načelom: lais-se z f a i r e.
K večemu sto, rekla je gospa Hopova.
To število me je osupnilo; prej nesem veroval v toliko rodovitnost brezvladnega streženja bolnikom; vender s svojimi razlogi še nesem bil pri konci.
Sto bolnišnic! vzkliknil sem. Gospoda, pomislite to strahovito število: če ravno dela največo čast kristijanom Parižanom v Massachusettsu, vendar kot izkušeni ljudje sprevidita, koliko mora škodovati ta mnogobrojnost, to poganjanje mej njimi. Dvojna izguba dela in denarja; tam obilost, tu pa popolno pomanjkanje vsaktere pomoči; potrata in revščina.   Nasproti si mislite, da bi obširna vladna
uprava zjedinila te razmetane konce ter te zmotene moči združila. Postavite na vrh te piramide čuv-nega, delavnega, varčnega moža: nemudoma bodo kraljeval red in z redom vse dobi ote jedinosti! Zdravnikov častni red (»hierarhija"), redne klinike, urejen pouk, osrednja denarnica, osrednja lekarnica, osrednja pekarija, osrednja klavnica, osrednja uprava postelj in perila, z jedno besedo pravo kraljestvo: kraljestvo streženja bolnikom s svojim glavarjem, s svojimi ministri in B svojimi podaniki. To ni sanjarija ; ta uzor je uresničen v državah, ki so na čelu človeške naobraženosti. Smelo trdim, da bi jaz hvala in slava čudoviti moči vsredbe („centralizacije"), lehko z malim številom velikih bolnišnic in mogočno ustrojbo podvojil število bolniških postelj in vender bi le dolarja več ne potrosil.
Jaz sem o tem prepričan, rekel je Humbug. S svojim talismanom more doktor svet prestvariti in z njega vse nerednosti svobode pregnati. Zato zahtevam, da se mu po istej poti izroči voditeljstvo predilnic, ulivarnic, stavbarskib delalnic, stro-jarnic in vsega druzega. Z osrednjimi delalnicami In 8 hierarhijo inženirjev bode, o tem nikakor ne dvojim, podvojil izdelke in Btroške zmanjšal.
Vi ste pač nestrpni, rekel sem mu; ali me
Dunajsko meščanstvo pri zadnjih volitvah tako odločno in slovesno, da je veselje. Da bi njih kandidat bit zastopnik njih načel, o tem ni dvoma, inače bi se ti gospodje zanj toliko ne brigali.
Kdor je torej proti takim načelom, kdor je za to, da nastane mir mej narodi naše preljubljene Avstrije, Kdor hqče, da se res izpelje jedenkrat jednakopravriost ter poneha' zatiranje in preziranje manjših narodov t naši drŽavi, ta ne sme m ne more oddati glasu' kandidatu te stranke.
Slovenski veleposestniki! atio ljubite svojo domovino, ako ljubite svoj narod in drŽavo, volite kot poslanca moža, kojemu je cesarjeva želja, da nastane mir mej narodi avstrijskimi, prva točka njegovega programa, moža, kateri hoče biti pravičen vsem državljanom — Italijanom in Slovencem — v naši deželici in delati po svoji moči za blagor Vas in Vaših sodežtdanov. Vzgledna disciplina volilcev za kmetske občine naj Vam bode vodilo, kako imate postopati; pridite vsi na volišče in vsi volite grofu AtteuiNa. Rodoljub.
Ogerska izložba v Pešti.
—.— Proizvolstvo ogerskih dežela izpostavljeno je ta mesec za vnanje in domače oči v izloži-teljnih stavbah v ogerski metropoli. Povabile so se tudi južne zemlje pod Balkanom, naj priložijo proizvode svojih tal, svojih rok in svojih tovaren. To se je zgodilo.   V orijentalskem paviljonu se kaže zemljedeljstvo in obrtovanje južnih Slovanov. Mad-jara je sila prignala, da bi rad za kupce imel južne, dosedaj i osmehljivo zaničevane in prezirane sosede. V imenovanem paviljonu se mu sedaj kaže, da ga tlačeni Slovan visoko nadkriljuje v stvareh obrt-nostnih,  v spretnosti,  razumnosti  in marljivosti. Tega seveda madjarska oholost nikdar čutiti neče: si est ita, uon est ita. Stališče ogerskega gledalca je tukaj jedino  le stališče učenca in spekulanta. Zemljedelska in obrtna izložba ogerska pa je le majhen del cele izložbe — del Pešte same. Mero-dajni ogerski, v prvi vrsti vladni krogi neso uprizorili izložbe, da bi z njo izrazili stopinjo narodnega gospodarstva ogerskega, nego vse kaže, da hočejo pri tej priliki propagando delati za slavo Budimpešte in za hvalo onih, ki so prestolnico ogerske državue polovice tako visoko povzdignili. Deželna izložba ima vabiti le v Pešto, v prestolnično izložbo; ta je poglavitna, ona je postranska, sredstvo le za namen.
Sami napredoljubivi veseli smo napredka, kjer koli se pokaže in privoščimo ga prijatelju kot sovražniku. Poročila pravijo, da se je ogerska izložba dobro posrečila, da izraža Visoko stopinjo ogerskega zemljedeljstva, da kaže nadobudne začetke obrtnosti in da je vsa izložba v ukusni posodi. Kar ogerska zemlja rodi ima staro slavo, njeni obdelovalci imajo stare dobre tradicije. Zavoljo dobrote svoje so ogerski pridelki dolgo še potem mogli prenašati vnanjo konkurencijo, ko jim je že nizka cena od druge strani stopala na vrat. V najnovejši čas pa tudi dobrota ogerskih žit ničesar več ne izda. V Nemčiji, pravi knez Bismarck, rajši jedo slab in drag kruh, samo da je domač, kakor pa kruh iz ogerske dobre in cene pšenice. Proti carinski poli-
tiki ne pomaga nobena izložba. Ogersko si je pruski minister dr. Lucius dobro ogledal, dal si je od preti d ari ji vi h ogerski It državnikov dobro streči in pod nos kaditi, toda komaj je bil potem zopet došel domov, že nekolilto dni na to je nemški državni zbor naložil tudi nit izvzeto rž novo redno carino, tako, da je bilo zapeljivo misliti: post hoc, ergo propter hoc. Izložba na to stran torej poje staro pesen, nov je samo elegičen dodatek, da je ogersko zemljedeljstvo zgubilo svoje dosedanje največe tržišče. Ogerski komentari k izložbi sicer pravijo, da nemška carinska politika ne rani blagostanja ogerskega. Izložba da kaže velik napredek v ogrski obrtnosti'iri z boljšo ter širšo delavnostjo na to stran, bodo se nadomestili odpadki od dosedanjih zemljedelskih dohodkov. Ako je v teh komentarih kaj realnih pre-mis in kaj resnice, potem smo z avstrijskega stališča veseli in zadovoljni, da izložba kaj tacega govori. Kajti samo ogerski odnošaji bili bi krivi, če bi Avstrija morala položiti svojo glavo pod nož carinske jednote z Nemčijo. Bati se je bilo, da ogerska polovica ne bode mogla prebiti Bismarckovega udarca v svoje zemljedeljstvo, ter da nema poguma iskati si nadomestila na drugem polji pridobivanja. Da to misli in sicer, soditi po poročilih o izložbi, z vspehom, to je najboljši moralni pojav cele izložbe.
Ali na to neso mislili činitelji ogerske izložbe. Tudi, kakor smo dejali, izložba ni sama sebi svoj namen.  Kaj bi tudi bilo v njej, ki bi posebno zanimanje ali celo občudovanje vzbujalo v evropskem obiskovalci, kar bi širilo ime madjarsko in izraže-valo, da imajo tudi kaj svoje kulture Madjari ? Ne, na to neso mogli  misliti šovinistični prvaki šovinističnega madjarskega naroda!   Nego povabila se je Avstrija, Evropa v ogersko izložbo, da bi prehodila ulice mesta madjarskega, prestolnico ogerske države, da bi občudovala Budimpešto, da bi jo primerjala s prvimi svetovnimi mesti, s središči državnih idej!  Petnajst let se je delalo, postavilo se je v tem času za blizu 150 milijonov arhitektonskega videza in sedaj se misli, da se Budimpešta že sme kot „sestra" ponašati poleg „brata"  — čarobnega Dunaja.   Res je Pešta dosegla veliko, lepo se je razvila v prekratkem času. Toda kako, s čim? Ali je za to Pešta zdravo središče zdrave in srečne države, zadovoljnih narodov? Kje so se jemali milijoni, kdo nam izpričuje to?   Tu pač velja: „Da se jeden veseli, jokajo milijoni." Da se jedna uradniška rodbina potegne s centralistično vrvjo v madjarsko prestolnico, zato mora sto in sto slovaških rodbin ostaviti svoj dom in iti v Ameriko; da je jedna jedina Pešta sijajna, zato naj bode vse okrog raztrgano in razdrapano. Pešta je v svojem najnovejšem »napredku" sad najbrutalniše centralizacije in da se ta pokaže, zato madjarski vladi pač ni bilo treba otvarjati še — posebne izložbe.
Občni zbor društva „Narodni dom"
dne 31. maja 1885. (Dalje.)
Koncem leta 1884. imelo je društvo gotovine 37.190 gld. 30 kr. in sicer:
uplačanih deležev..... 700O gld. — kr.
ustanovnin....... 400tf ,   — „
nabranih darov......nZO^TJ .   6X JJ"
pri obrestih in prodaji vrednostnih papirjev pridobljenih .   .    3157  „   — „ in za srečke prejetega denarja   f3992*  ,   66 „
Doslej je društveno gotovino, vrednostne papirje in hraniltiične knjižice hranjeval drufitvim blagajnik gospod' dr. Josip Stare\ Ker se je pa društveno premoženje, kakor je razvidno iz doBlej povedanega, že prav izdatno pomnožilo, izrekel je željo, naj bi ga upravni odbor odvezal odgovornosti, katera je bila združena s tem, da je imel sam hranjevati celo društveno premoženje. Upravni odbor je, uvaževaje razloge, katere je za podkrep-ljenje svoje prošnje navajal društveni blagajnik, ustregel želji njegovej ter je kupil posebno blagaj-nico z dvojnim zaporom. Ključe do nje imata gg. predsednik in blagajnik. — To blagajnico postavil je upravni odbor z dovoljenjem slavnega odbora „Slovenske Matice" v njeno veliko sobo. Tam ima v posebnej navlašč za to kupljenej omari shranjeno tudi obširno svojo registraturo, vse računske knjige o loteriji in one dobitke, za katere se lastniki sre-ček niso oglasili.
Ker je slavna „Slovenska Matica" celi dve leti — dokler je namreč imel upravni odbor posla z loterijo — dala mu brezplačno v porabo svoje prostore, čuti se upravni odbor obvezanega izreči jej tem potom za to veliko uslugo svojo najtoplejšo zahvalo.
Častita gospoda! Iz poročila gospoda blagajnika boste razvideli, kako je upravni odbor upravljal z društvenim imetkom in iz poročila nadzorovanega odseka, v kakošnem redu se nahajajo danes — ko sedanji odbor odstopa — društvene zadeve. Prepričan sem, da bode novi odbor, katerega si boste danes iz\olili, s podvojeno marljivostjo lotil se daljnega poslovanja našemu znamenitemu narodnemu podjetju na korist in opravičena je nada, da Vam bode moj naslednik v prihodnjem rednem občnem zboru mogel glede zanimanja občinstva in društvenega napredka poročati mnogo veselejšega, ko je bilo danes meni mogoče. <Komic prih.)
Po 1 i Učni razgled.
Notranje <ležclc.
V L j u b 1 j a n i 5. junija.
Jutri volijo za državni zl»or trgovske zbornice na Moravskem 3 in na Koroškem 1 poslanca, veleposestniki na Češkem 23, Spodnjem Avstrijskem 3 in na Solnogradskem 1 poslanca. Poleg tega bodo jutri oddale glasove trgovske zbornice na Goriškem in v Istri in Šleziji. Na Moravskem so v torek bili voljeni v kmetskih občinah Čehi: Kussy, Skopalik, Začek, Pražak, Meznik, Weber, Šrom iu Mikvška, nemški liberalci HUbner, Neusser in Schmidt. Čehi neso pridobili niti jednega mandata, pa tudi nobenega zgubili. Voljenih je 10 prejšnjih in samo 1 nov poslanec. Posebno hud je bil volilni boj v Olo-muškem volilnem okraji. Tam je kandidoval vladni pristaš okrajni glavar grof Razumovskv. Mislilo se je že, da je voljen. Tako se je že brzojavno poročalo v „W. A. Z." Pri škrutiniji se je pa pokazalo* da je propal in je voljen nemški liberalec Schmidt. Posebno je to, da so v nekaterih okrajih kandidatje
imate za krvavca, za radikalca, za komunista? Ali jaz morebiti ne vem, da ta jedinost na obrtuijskem polji je le goli izmislek?
Zakaj pa? odvrnil je večni zabavljač. Ali vsredba na obrtnijskem polji ne prihrani po sili dosta moči, ne ustanovi rednega izdelovanja pa hierarhije in reda mej delalci?
Nedvomno, odgovoril sem; a to je le postranska stran tega vprašanja. Ta tlačanska jednoličnost razdrla bi le nravstveni zakon vsega izdelovanja. Kaj pomenja ta izumetnična pravilnost, če oko vo-diteljevo slabi, če osobno napenjanje, zasobno korist, svobodno poganjanje, uničuje? To je kaplja v vesoljno morje. Kar pa jaz vam nasvetujem, je nasproti.....
Je natančno isto, segel mi je Humbug živahno v besedo. Zasobna korist, osobno napenjanje, svobodno poganjanje, vsa ta nagibala, katera vi toliko cenite, so tudi nagibala usmiljenja, streženja bolnikom; in tu moram še pristaviti požrtvovalnost, ki se le s svobodo oživlja, če država ali občina prevzame nalogo, mesto mene in za-me podpirati reveže, če me ta izredna tlačanska naprava osvobodi, da ne bodem prve krščanske kreposti in dolžnosti izvrševal, plačeval bodem s kislim obrazom mali davek, — in opravljeno bode vse.   A pustite mi
skrb za reveže  in sladkost usmiljenosti, žrtvoval vam bodem vse do zadnjega novčiča.   Jaz se malo menim za druge bolnišnice v mestu; še ne poznam jih ne. A ta bolnišnica je moja; ti otroci so moji, jaz jih ljubim, kakor bi jih bil Bog meni samemu dal.   Ko izvršim dnevno delo, ko sem žalosten in utrujen, prihajam sem; in sredi malih svojih varovancev izpozabljam vse skrbi. Vprašajte te gospode, koliko jih stane to dobrovoljno streženje bolnikom. Nizko cenim, če pravim, da jim desetino njih dohodkov jemlje.   Ne upal bi državi, da bi nam za vladne bolnišnice le dvajsetino jemala. Vsak bi kričal o samosilstvu.   Naj se trati denar,  naj se zapravljajo moči,  priznam to;  a treba je gledati na vspeh, in z dokazi v rokah smelo trdim, da je osebno  svobodno  oskrbovanje revežev   trikrat ali štirikrat rodovitniše nego uradno uravnano. Vaš sestav, dragi doktor, neprestano stavi mej  voljo in dejanje oviro, ki vse obledeni. Mi pač nesmo bebci, pustite nas delati in opazujte, kaj narod s svobodo dosega.   Z državnega stališča je  državi v največo korist, pustiti nas izvrševati najblažjo  in najbolj človeško krepost in dolžnost; z gospodarskega stališča je tudi državi na največi dobiček;  država s tem pomnožuje pomoč in pouk ter ob jednem ugaja znanosti in človečnosti.
Gospoda, rekel je polkovnik, dozdeva se mi, da smo se od svojega vprašanja preveč oddaljili. Dvajset tisoč dolarjev zahteva razširjenje in poboljšanje naše bolnišnice. Le jedno moremo storiti. Podpišimo doneske in pozvajmo ostale sodružnike, naj se z doneski udeležujejo. Jaz sam nemam otrok, ter sem te raaličke za svoje vzel; jaz hočem biti prvi ter podpišem tisoč dolarjev.
Pola je hodila iz roke v roko; ko sem jo dobil v roke jaz, storil sem kot Rose, ter petdeset dolarjev podpisal.
Dovolite mi zadnji pomislek, rekel sem odboru. Vidim, da za deset tisoč dolarjev kupimo kaj mal vrt, ali to ni predrago?
Res je dvojna cena prave njegove vrednosti, odvrnila je gospa Ilopova; a vlastelj ga ne da cenejše.
To je smešno! vskliknil sem. Zasobnik hoče svojo voljo in sebičnost staviti nad korist revežev! No, gospoda! treba ga je razvlastiti. Ne osrčujte s svojo slabostjo tako ostudne dobičkarije.
Doktor Smith, rekel je Brown z zgrbančenimi obrvmi, to je zopet komunizem prve vrste.
No, no, odvrnil sem z ramami zmajaje, ali se ne mora zasebna korist umakniti občni koristi? fDulje prih.)
nemških in čeških kmetskih društev dobili dokaj glasov. V jed nem okraji nt dosti manjkalo, da nemški bauerovereinovec ni zmagal proti češkemu kandidatu,   v Boskovici je pa češki kmetski kandidat dobil   proti ministru baronu  Prafcaku 9-2- glasov. Skoro v vseh kronovinah  v Avstriji vrši se mej kmetskim prebivalstvom neko gibanje, ki gre na to, da naj kmetske občine zastopa  poslanec,   ki ima sam zemljo in jo obdeluje. S tem gibanjem morale bodo razne stranke račinu ti. — V Galiciji so voljeni Poljaki: Chothovski, Ziemialkovski, Popovski, Jarosz, Orzeehovski, Kopvcinski, Ruczkos, Tvskie-vicz,   Hompež,  Jazinski,   Tyszkovski, Czartorvski, Los, Abrahamovicz, Kielanovski, Stadnicki, Potočki Eamiec, Volanski, Czajkovski in Groholski, Poljakom prijazni Rusini: Ohrimovič, Siengalevič Mandi-Čevski in OzarkieviČ ter Rusin Kovalski. Voljenih je 14 novih in samo 13 prejšnjih poslancev. Odločni Rusini so zgubili jeden mandat. Propal je dosedanji poslanec Kolačkovski, zmerni Rusini so prir dobili  tri  mandate.   Pritisk proti  Rusinom bil je neki velikansk. Iz jednega volilnega okraja se piše nekemu Dunajskemu listu, da davčni nadzornik in okrajni komisar agitujeta na nečuven način. Na stotine volilcem se krati volilno pravo, obrnili so se že naravnost do ministra Taaffeja, da odpravi tako zlorabo.  V Črnovicah so levičarji pridobili jeden mandat. Zmagal je liberalni poslanec Henrik Wag-ner.  Prejšnji vladi prijazen poslanec Kochanovski je propal. Trgovska zbornica v Črnovicah volila je liberalnega kandidata Poppera.   Šlezijske kmetske občine volile so konservativca Swiezy-ja, ki je Slovan, liberalca Siegla in protisemita Turka. Dva poslanca sta nova, jeden pa prejšnji. V zadnjem zboru so šlezijske občine zastopali  1 član Coroninijevega kluba in dva levičarja.  — Spodnjeavstrijska zbornica volila je liberalca Mautner-a in Leona. Maut-ner je že prej bil državni poslanec, Leon pa nov. Zgornjeavstrijska zbornica izvolila je prejšnjega liberalnega poslanca dr. Schaupa. — Tirolski veleposestniki volili so za državni zbor Janeza Giova-nellija, Spaura, Ciurlettija in Malfattijii.   Prva dva sta konservativen,  poslednja dva pa italijanska narodnjaka.  Prejšnji poslanci bili so vsi liberalci. — Kolikor dosedaj vemo, voljeni so v čeških mestih Čehi: Hladik, Kounic. Jireček, Matuš, Zeithammer, Kaizl, Krofta, Hajek, Zuckcr, Engel in Jahn, liberalci: Bareuther. Siegmund, Meissler, Knotz, Prade, Hallvvich, Stohr, Strache, Nitsche in dr. Russ. Iz več okrajev pa izid še ni znan.   Kakor kažejo ti dosedaj znani rezultati, Čehi neso nič zgubili, pa tudi nič pridobili.  Sploh se razmere neso v ničem druzem premenile, kakor da je novovoljenih v nem-Skih okrajih manj zmernih, več pa odločnih poslancev.
Grof Schdnborn imenovan je za ■•rašU«'y;ji nadškofa. Uradna „Wiener Zeitung0 objavila je že to imenovanje.
Serajevski mestni zbor sklenil je poslati deputacijo na bost'iisko deželno vlado in na državnega finančnega ministra da se Metkovič-Mostarska železnica podaljša do Serajevega, ter se tedaj opusti projekt, da bi se zidala železnica Mostar-Visoko.
1 nanj«" države.
ItusKi državni svet sklenil je, da se z začetkom prihodnjega leta odpravi glavni davek (po-diišnij zbor.) — Slovanoljub in časnikar Aksakov se je ozdravel in kmalu začne izdajati svoj list „Rusj." — Carska dvojica letos potuje v Kodanj. Tja neki pride tedaj princ Waleški s svojo soprogo. Ta shod ruskega vladarja in angleškega prestolonaslednika ne bode brez vsega politiškega pomena.
VzlioiliijcrmiM'lij«lta vlada ni bila pripravljena, kar poprositi Turčijo, da naj pošlje vojake v Plodiv. Sedaj je pa Turčija, ker se jej ta želja ni spolnila, zaukazala raznim vojnim oddelkom odriniti na vzhodnjorumelijsko mejo. Zbrati namerava tam kakih 8000 vojakov. Ti bi le čakali, da udero v Vzhodnjo Rumelijo. — Gavril paša je povabljen v Carigrad k sultanu, in kmalu odpotuje tjakaj, Najbrž Turki hočejo kaj od njega poizvedeti o izgredih v Plodivu na Jurjev dan.
Bati se je novih nemirov v AII»aniji. ako se obistini vest, ki dohaja iz Carigrada. Ušel je tam internovani mitriditski načelnik Prenk Bib Doda.
Kakor so v Carigradu zvedeli, namerava Italija odposlati večjo ekspedicijo v Berberijo. To je jako vznemirilo tur&ke državnike. Hitro so se obrnili do francoskega poslanika, če mu je kaj znano o tem, in kaj Francozi poreko na to. Ta je odgovoril, da mu o tem ni nič znanega. Kaj bi pa ukrenila Francija, ko bi Italija res kuj takega storila, pa on (poslanik) ne more povedati, ker o tem nema nikakih instrukcij. Sicer je pa francoski poslanik o tem jako hladno se razgovarjal, tako da so Turki kmalu prevideli, da od te strani ni pričakovati pomoči. Sedaj se pa Turki baje mislijo obrniti do Rusije.
Dop
ISI.
Ijb Kaiimllta 3. junija. [Izv. dop.] V številki 123. z dne 2. junija t. 1. piše Slovenski Narod, da so v Metliki povodom volitve poslanca v državni zbor volili vaščani z meščani, in da se bo pritožba uložila na državni zbor. Zanimala bo torej dotičnike jednaka razsodba, katero je v tej zadevi izreklo deželno predsedništvo v zadevi jed-
nake volitve v Kamniku. Pritožila oziroma uložila sta reklamacijo dva posestnika in volilca tukajšnje vasi Zapreče, katera vas spada pod mestno občino Kamniško, zaradi tega, ker sta bila izločeno iz imenika volilcev za mestne skupine, in ker sta bila upisana v imenik vohlcev kmetskih občin. C kr. glavarstvo je to reklamacijo zavrglo in na uloženo pritožbo je deželno predsedništvo z odlokom dne 15. maja 1885 št. 1063 praes. to pritožbo tudi zavrglo z motivacijo, da je ta odlok utemeljen v drugemu oddelku tretje alineje §. 7 novele za državni volilni red z dne 4. oktobra 1882 državnega zakona štev. 142. zatorej se vasi Zapreče, Košiče, Žale in Perovo ne morejo upisati mej vo-lilce za mestne skupine.
Iz Clrudea 2. juniju. [Izv. dop.] Kakor znano, I imenovalo je akad. društvo „Triglav" v Gradci slav-ljenega našega pesnika Gregorčiča častnim udom. Prejemši list, v katerem se mu jo častno mesto ponudilo, odgovoril je pesnik sledeče:
Slavno društvo ! Dragi bratje! Na potujčeno zemljo prenesli ste kos domače j prsti ter iz nje naredili si mali „Triglav", da se krog njega zbirate, da si obujate spomin na kra-| Ijevega glavarja naših gora, da si ob njem ponav-j ljate spomin na domovino ter si srca unemate za-1 njo. Da ste tudi meni ob Vašem „Triglavu" odlo-, čili časteh prostorček, me veseli in z iskreno za-j hvalo vsprejmem in v duhu zasedem to častno j mesto.
Dragi bratje! Tri glavne vrhe ima velikan, kogar krasno ime Vaše si. društvo nosi, — jednako ima tri barve naša slovenska zastava, tri glavne točke naše slovensko gaslo, to so: „naš Bog, naš car, naš dom!" Te zastave, tega gasla se držimo v tem znamenji je zmaga!
Pozdravljajoč Vas iz srca kot Vaš tovariš in brat in zahvaljajoč se za naklonjeno mi odlikovanje, kličem Vam in Vašemu društvu: na zdar!
Bog Vas živi!
Z odličnim spoštovanjem
Vaš Gregorčič.
Gradišče 18. maja 1885.
To je bilo navdušenje, ko se je to pismo pri zadnjem občnem zboru prebralo! Vsi udje so ne-navzočnemu pesniku kakor iz jednega grla zaorili „živio!* Diploma se že izdeluje, ter jo bode posebna deputacija koncem julija izročila novemu častnemu udu.
Domače stvari.
— (Volitev v veleposestvukranjskem) bila je danes dopoludne. Oddalo se je 90 glasov. Izvoljena sta: Schwegel s 58, Tauferer s 56 glasovi. Naša kandidata bila sta knez VVindisch-gratz in Josip Friderik Seunig. Prvi dobil je 34, Blednji 32 glasov.
— (Odlikovanje.) G.Valentin Zeschko, tovarnar v Ljubljani, ki je v soboto praznoval svojo zlato poroko, dobil je za razne zasluge viteški križ Fran Josipovega reda.
— (Vabilo) k LXIX. odborovi skupščini „Matice Slovenske" v sredo 10. junija 188.r). leta ob V26. uri popoludno v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. — Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXV1II. odborovi seji. 2. Naznanila prvo-sedstva. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročili književnega in gospodarskega odseka. 5. Obravnava o resolucijah občnega zbora. G. Posameznosti. — V L j u b-Ijani, dne 1. junija 1885. — Za prvoseduika: Jos. Marn.
— (Včerajšnje procesije) bile so izredno sijajne, udeležitev pa ogromna. Glavno procesijo iz stolne cerkve vodil je knezškof dr. Misija sam. V procesiji bila je vsa šolska mladež, mnogo društev in zavodov, mestni zastop, načelniki in uradniki raznih oblastev. Red bil je uzoren, ulice z zelenjem, okna s cvetlicami in preprogami okrašene. Na kongresnem trgu nastavljeni bili so vojaki tukajšnje posadke in vete ranci.
— (Birmovanj e) bode na Kranjskem: v 14. dan t. m. v Gradu, 15. v Kranjski gori, IG. na Jesenicah, 17. v Radovljici, 18. v Kropi, 30. na Vrhniki. V 1. dan julija v Logatci, 2. julija v Planini, 4. v Cerknici, 5. v Starem trgu pri Loži, G. na Blokah, 7. v Sodrašici, 8. v Ribnici, 9. v Lašiča h.
— („Kros".) Leposloven in znanstven li^t Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Pav. Trstenjaku ureduje dr. Jakob Sket, c. k. gimu. prof.
v Celovci. Obseg 6. številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Rastislav. Nfirteo,
— Stari Džuldaš in njega sin Mamet. Povest it življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f F*; Jos. Remec. ^(Dalj«.)
— Sonet. Mirko. — Kosova pesen. J. Kostanjeve«.
— Narodne pripovedke.   Priobčuje Mat. Valjave«.
— O našem literarnem gospodarstvu. Spisal France Podgomik. (Dalje.) — O narodnih pesmh koroških Slovencev. Spisal J. Seheinigg. (Konec) — 0 rastlinskem oprašenji. Spisal M. Cilenšck. — Što, kaj, ča. Spisal J. Šuman. (Dalje.) — -f Nikolaj Ivanovič Kostomarov. J. Steklasa. —■ Drobnosti. — - Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsa* koga meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih h 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 18H2, 1883 in 1884 se se dobi in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa pišel.
— (Rimsk kip iz marmora, darilo za novozidani muzej „Rudo lf inu m*1). Hišni po-' sestnik g. JMaks Giinzler prepustil je brezplačno v proslavljenje novozidanega deželnega muzeja „Ru-dolfinum" od leta 1843. v njegovej hiši št. 33 na Št. Jakobskem nabrežji nad hišnimi vrati uzidan kip iz marmora velike umeteljne dovršnosti (okrogel bel medaljon z lepo mladeniško v relief-u izdelano glavo z lavorovim vencem) iz najboljše dobe rimske umeteljnosti. Velikodušni darovalec povedal je o zgodovini tejja umotvora, da se je našel leta 1808 o priliki prezidavanja hiše št. 34 na Starem trgu uzidan o tedanjem starem Rimskem temeljnem zidu. Tacaš v Ljubljani bivajoči Francozje hoteli so ta kip od posestnika kupiti za znatno svoto v zlatu, pa on ni hotel tega storiti, temveč pustil je kip uzidati nad hišnimi vrati na Starem trgu št. 34. Poznejši hišni posestnik pečatar Volbcnk GUnzler prestavil je za popravljanja svojih hiš št. 33 in 34 leta 1843. ta medaljon iz gornje strani hiše št. 33 na Št. Jakobskem nabrežji na spodnjo stran, dobro poznaje veliko umeteljno vrednost tega medaljona, dal je Giinzler narediti na hrbet medaljona bakreno ploščo, v katero je urezal zgodovino najdbe.
— (Z Jesenic na Gorenjskem) se num piše v 3. dan t. m.: Prvi občinski svetovalec nI svojega brata ubil, ampak taisti se je, ker je bil pijan, in je pal na tla, sam ubil, kakor je današnja komisija dokazala.
— (Akad. društvo „Slovenija na Dunaj i) napravi v soboto dne G. junija 1.1. III. redno sejo; dnevni red: 1. Čitanje zapisnika; 2. Poročilo odbora; 3. Volitve: a) dopolnilno v odbor; b) treh revizorjev : 4. Slučajnosti. Lokal: VVieninger's Loca-1 i tii ten I. Naglergasse L; začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi
odbor.
— (L iterarno-z aba v no dr uštvo „Triglav') ima svoje izredno zborovanje v soboto dne 6. t. m. v gostilni zur Stadt Neu-tJrat« in sicer ob pol 9. uri zvečer. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 12. Volitev predsednika. 3. Slučajnosti. Gosti dobro do sli!
— (nNa si ovenskom oddo lku d ež el ne kmotijske Šole v Gorici") odda — so — pa lo začasno — služba pomoonega učitelja, kateri bo imel poučevati o vinarstvu, vrtnarstvu, o kmetijstva, kor itnih in škodljivih živalih. Zraven tega podpiral bo učence pri praktičnih vajah na šolski kmetiji in odpisa val na uradne dopise; vse to za letno plačo 600 gld., ki se mu bode plačevalo koncem vsacega meseca. Prošnje s potrebnimi prilogami, naj se podajo deželnemu odboru poknežene grofije goriško-gradiške v prvi polovici junija t. 1.
— (Razpisane) so v šolskem okraji Logaškem naslednje službe: Služba učitelja na jedne-razrednieah v Črnenivrhu in v Ledinah. Plača po 450 gold. in stanovanje. Služba učitelja na čvete-rorazrednici v Starem trgu. Plača 401) gld. Učiteljici se daje [»rodnost. Prošnjo do 20. t. m.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Rudolfovo 5. junija. S poštenimi sredstvi ni bilo mogoče zmagati. Šuklje zmagal s 5 glasi po izdajstvu, llazjarjenost strašanska.
Celje 5. jnnija. Oddani glasovi: Celje: Forregger 259, Jerman 28. Žalec: Forregger C, Jerman 39. Vransko: forregger 12, Jerman 27. Mozirje: Forregger 0, Jerman 3 9. Ljubno: Forregger 0, Jerman 32. Gornjigrad: Forregger 4, Jerman 57. Vojnik: Forregger 27, Jerman 15.   Vitanje: Forregger 23, Jerman 0^
Konjice: Forregger 39, Jerman 8. Šmarije: Forregger 7, Jerman 27. Rogatec: Forregger 61, Jerman 7. Kozje: Forregger 24, Jerman 17. Sevnica: Forregger 7, Jerman 32. Brežice: Forregger 58, Jerman 12. Šoštanj: Forregger 25, Jerman 24. Laško: Forregger 41, Jerman 5. V kupe Forregger 590, Jerman 3 G 9.
Praga 5. junija. Trgovinska zbornica izvolila je sladornega tovarnarja Salašeka in Skoka neka, tovarnarja blaga jnic, za poslanca v državni  zbor.    Nemci neso prišli k volitvi.
Praga 4. junija. V Starem mestu izvoljen češki kandidat Bromovskv s 1593 glasovi. Nemški kandidat dr. Schmevkal dobil 571 glasov. V Novem mestu izvoljen dr. Rieger.
_ Tujci:
4. junija.
Pri Hlona: Brener z Dunaja. — SrevanowBkifi iz Zagreba. — Marcel iz Londona. — Hauisch iz Grudca — Trampu* iz Gorice. — Čfrk iz Trsta. — Boš iz Loke. — Mauzoni iz Vidma.
Pri »vatrljakem cesarji: Graiz, Deutschmann iz Serajeva.
Meteorologično poročilo.
S Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	T. trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
3. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741 56 mm. 739 46 mm. 741 34 mm,	9 6° C 17-3-C 12-4" C	al. svz. si. vzh. si. vzh.	jas. jas. jas.	0 00 mm.
4. junija |	_ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741 66 um. 74o :in m. 740 84 mm.	10 0"C 20-4" C 13 6 C	si. vzh. al. vzh brezv.	jas. ja». jas.	0 00 mm.
Srednja temperatura 13 3« in 14-3", za 4-2° in 33* pod noruialom
Hruj^sijslsa, borza
dne 5. junija t. 1.
'.Izvirno telegraticno poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 60 kr.
Srebrna renta ....   *..... 83 „   05 „
Zlata renta........... 103 „30 „
5°/0 marčna renta......... 98 „   70 „
Akcije narod-.e banke....... 8f>9 „   — „
Kreditne akcije......... 290 „60 „
London   ....                    .        .   . 124 „ 20
Srebro............. — „   — „
Napol.        .......... 9 „ 85
C kr cekini        . ....... 6 „   86 „
Nemške m:«rke        ...       .... 60 „   85 ,
4°/0 državne srečke iz 1   18.r;4   2f>0 gld 126 „ 95
Državne srečke iz 1  186*          100 gld 168 „   7r> ,
4°,'0 avstr  zlata renta, davka presta     . 101 „20 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... „   65 „
„     piipirna renta 5°/0       .       ... 93 „   — ,
5»/0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 „   — „
Dunava reg srećke f>°/.             100 gld 116 „   25 „
Zemlj obč avstr 4'/t°/» zlati zast  listi 123 ,   75 „
Prior oblig Elizabetine zapad železnice 113 „   — „
Prior  oblig Ferdinandove sev. železnico 106 „   — „
Kreditne srečke.....100 gld 174 „   60 ,
Rudolfove Brečke.....10   „ 18 „ 25
Akcije anglo-H»8tr. banke         120   „ 100 „   — ,
Tramrnway-društ  volj  170 gld a. v 212 „ 50
Zahvala.
Za dokaze toplega sočutja o smrti našega priljubljenega soprog**, oziroma očeta
ANTONA VELKOVERHA,
potem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za darovaue lepe vence izreki* najprisrčnejšo zahvalo
(339) >. ;i 111 j «>«'-:» T»ocll>im*.
V „NAR0ON1 TISKARNI"
v I^jll.l>^j«.¥li
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8* 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
T"U-r3.a,l2 našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjer, poslovenil M. Mdlorrh. — Ml. 8°, 32 pol.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Poletno stanovanje
se odda Podutikom v nekdaj Paner-ovej vili, in sicer 3 sobe, kuhinja in klet pod j h ko ugodnimi pogoji. — Na-tanjčneje se izvč pri Mariji Vodnik, Podutik poleg I, ju »njun«' h. *t. 25._(331—2)
Prodaja gostilnice.
Gostilnica, 30 minut od glavnega trga v Oorlcl oddaljena, v vasi Št. Peter ftt. s 8 sobami, kuhinjo, podstrešjem, 3 vinskimi kletmi, rastlinskim in gostilniškim vrtom itd., proda Be Ukradi Hinrti z ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod F. U. ftt. 111 Gorica poste rentam te. (330—2)
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice])
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
I »urim se je tudi po neprestanej porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki jo pokazalo največje vspehe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki so dozdaj zastonj iskali pomoči proti tej strašnej bolezni.
Mnogobrojna spričevala in premije od osob vseh
btano?.
Za ozdravljenje potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetja ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110 —15)
Naročila naj se adresujejo neposredno na me.
S. Itieliscflil«£-«*r, specijalist. Berlin S., Braudenburgstrasse 35.
Vozni red Rudolfove železnice,
veljaven od I. junija 1885.
T©r"biž-ILi3-a.TDl3siia.si
I*o mt a|e
ierbiž .   ...   . odh.
Rateče-Belapeč .   . „
Kranjska Gora .   . „
Dovje..... „
Jesenice   .  .   .   . „
Javoinik   .... „
Lesce-Bled   .   .   . n
Radovljica (m. p.) . „
Podnart-Kropa .   . „
Kranj..... „
Loka..... n
Medvode   .   .   .   . „
Vižmarje  .   .   .   . „
Ljubljana, Rud. žel. prib.
Ljubljana, juž. žel. „
Osobni vlaki
1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.
razred	razred	razred	razred
p« nnn	ij nt rs j	popoludne	mf*r
1236	7.28	1.10	6.20
l.Ol	7.44	1.30	6.39
1.22	7.57	1.46	6.53
1.55	8.22	2.19	7.19
2.23	8.41	2.43	7.41
2.30	8.47	2.50	7.48
2.56	9.06	3 15	8.13
3.03	9.12	3.22	8.21
3.27	9.29	3.44	8.44
3.47	9.45	4.02	9.03
4.06	9.fi9	4.20	9.20
4.21	10.12	4.34	9 34
4 34	10-23	4.46	9.46
4.44	10.31	4.55	9.55
4.50	10.35	5.—	10.—
ijntraj	dopolnilne	populudne	neto
Ijjio.'toljsiri.SL-Ter'kDiž;
Poataj o
Ljubljana, Rud. žel. Vižmarje . . . . Medvode .   .   . .
Loka.....
Kranj.....
Podnart-Kropa . . Radovljica m. p.) . Lesce-Bled . . . .lavornik . .
Jesenice   .   .   . .
Dovje.....
Kranjska Gora . . Rateče-Belapcč . . Terbiž . .
Osobni vlaki
	1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.
	razred	razred	razred	razred
odh.	po nori	tj ulr:i j	dopoludne	vtitr
	12.15	6.40	11.40	6.35
n	12.19	6.44	11.45	6.39
H	12.29	6.53	11.55	6.48
„	12.41	7.04	12.07	6.59
H	12.56	7.17	12.21	7 12
H	1 12	7.31	1238	7.26
j»	1.30	7.48	1256	7.43
u	1.49	8.05	1.14	8 —
n	1.55	8.12	1.24	8.08
„	2.16	8.29	1.46	8.25
„	2.27	8.39	1.57	8.83
	2.47	8.56	2.18	8.49
n	3.16	9.21	2.48	9.11
n prib.	3.31	9.37	3.03	9.24
	3.48	9.55	3.20	9.38
	ijj|r»j	dopoludu«	popoluduo	
VELIKA DENARNA LOTERIJA.
I
500000
kot največji dobitek -v najarečne-_jcm alucaji ponuja veliku od Ham-burftke držat e zajamčena denarna loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark đ00000 1 dobit, a mark 200000
či dobit. ;'i mark
1 dobit, a mark X dobit, a mark
2 dobiti a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark 1 dobit, a mark
5
3 26 50 106 253 512
818
dobit, a mark
do hit. a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
100000 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 0 0 145
dobit, a m:u*k 317^0 dobit, a mark
16990 dowt.i-.rk 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Teli  50.500  dobitkov   se   v prtih liteNeclu iu sicer v aednilU rairedlli goloto izžreba.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se bode fSO.rSOO Nreelt, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih Bukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri bo bodo izžrebali, kakor tudi zaradi nuj ve« je mogoče garancije za izplačanje dobitkov, je ta hiter ja jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država.
Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih i u sieer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.600, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000. 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije jo izročena podpisani trgovski talai in vsak, kdor jih hoče kupili, naj se neposredno na njo obrne.
Ćastiti tiaročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali paštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po pustinj nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti pustnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda, ki bode lO. Junija« velja 1 vela originalnu Nrevlta av. v. gld. 3.30.
1 poloviea originalne sr«*«•!*.»> av. v. gld. 1.75. 1 četrtina  originalne srečke av. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke iu ob jednem uradni nacrt žrebanja, iz katerega «e. razvidi natančneje razdelitev dobitkov, eas žrebanja, uh'ge različnih razredov. Taičoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom, listo dobitkov, katera razločno navoja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče bitro, vsokako pa pred C-86—9)
10. junijem 1885
doposlati direktno na podpisani glavni loterijski burean. Žrebanje prvega razreda je uradno <lo-
loeeno na 1Q. d;m junija t. I.
VALENTIN & C0,
HAMBURG, Kdnigstrasse 36—38, HAMBURG.
Vsak ima pri nas to prednost, da dobi originalne srečko neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajalčev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srečkanji, ne da bi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka.
/Is/
Lsdatclj in odgovorni urednik: Ivan Ž olezn i k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1