fiorlca" izhaja vsaki torek in «uboto Ako ptde na ta dneva praznik, dan poprej. Urednlstvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. kamor je naslavljati pisma. fWefrankirana piMiia se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. ftohopisi dopisov se ne »račajo .tiorira* jtane na Icto 10 K, z» pot lei» 6 K. za tort leta 2 50 {Tpravnifttvo se nahaja v „Narodni TiskarnP alica Vetturim It. 9. »e plačuje od čvcterostopne petit vrste po 14 via., za večkratni natis primeren popost. PoNamfKDc itevilkt» stanejo 8 vin. m se prodajajo » raznih goriških trafikah. §t. 4. V Ciorici, v soboto dne 14. januvari? 1911. Leto XIII. Kakor pri nas. „Slovenec" z dne 5. t. m je pri- nesel članek z naslovorn „Kvaražu- gonom!", ki kaže, da so liberalci povsod jednaki, na Kranjskem taki, kakor pri nas. — Potrebno je, da najprej pojasnimo, kaj pomeni ta izraz „Kvaražugoni". To besedo je skoval mojster Koseski za Homerjev izraz „mantis kakön", kar pomeni prav za prav „zii prorok". V tem ^lanku se opisujejo poli- tični liberalni glumači na Kran^kem. Siika -je originalna, in kdor članek pa- zljivo prečita in pozna naše razmere, \ miiia priznati, da je to prava fotografija naših liberalnih glumačev. Zato pa mi- slimo, da ustrežemo našim čitateljem, ako jim podamo to sliko, spremenivši politične liberalne matadorje kranjske z goriškimi. Članek se glasi: ' „Po Gorici hodijo ijudje priliuljeni, povešene giave, klobuk na čelu, temnih oči, tilio preklinjevaje. Vsak leden se sestanejo k sedmini. Z debelimi črkami takrat naznanijo svoj shod. Ko se jih zbere za tucat, se začne njih mrtvaška liturgija. Eden vstane in začne proro- kovati o splošnem kierikalnem polomu, : o robu propada, o odrtem mehu, o pi- ¦ javkah in krvosesih, o egiptovski lakoti in sedmih suhih kravah itd. Pijača kaplja poslušalcem z visečih brk, ko z grozo poslušajo krvave bajke. Kaj pa liberalci delajo? Samo kof- nejo in nesreče prorokujejo. Ali se 'je od njih že kaj pametnega slišaio. Liberalci in njihovi podrepniki ho- dijo po gostilnah in zabavljajo in pro- rokujejo Goričanom črne reči. Kvara- žugoni imajo svoje stalne melodije kakor stare babe v Črni gori. ki hodijo h pogrebom jokat. Dika kvaražugonov, nekakgvardjan te sekte, je A. Gabršček, kateremu se pridružuje tržaški odvetnik Gregorin. Njegov jok je najginljivejši, kadar joka nad razvalinami goriške dežele. On plava v deficitill. Njegovo dušo Žeja po primanjkljajih. Vsak teden par sto tisoč pridene, njegova domišljija se razkošno valja v deželnih bankerotih. Proračune in obračune meša kakor godljo in reže iz mesa goiiške dežele krvave klobase pri kvaražugonskih pojedinah. Pravi kvaražugon se sploh ne da zbegati. Milijon več ali manj je kvara- žugonu pomada. Melodija je glavna reč, tekst izpreminja po štefanih. Stare babe tudi ne premišljujejo teksta, ker so zaljubljene le v melodijo in lepoto kvaražugonskih arhimandritov. A. Gabršček prorokuje: Bumf! Štiri milijone priinanjkljaja! Dežela na kantu, vsem Goričanom koža odrta! Stare babe zajokajo, z muštac kaplja pijača. Sladko čustvo obupa objame kvaražugone. A. Gabršček se pa na tihem smeje. On ve, da je humbug vse kvaražu- gonstvo. On ve, da sedanji deželni odbor je privarčeval do leta 1909 nad pol milijona kron. On ve, da je deželni odbor dovolil v zimskem zasedanju leta 1910 okolu 1.800.000 K podpor, ki se redno nakazujejo strankam, ker so za to pogoji dani, a vkljub temu ni vzel deželni odbor dosedaj niti krajcarja na posodo. Zastonj so se liberaici veselili, da bo vse vrag vzel. Zdaj pa proro- kujejo polom za bodoče leto. Stare babe se lahko ž njimi jokajo. A mi moramo kvaražugonom po- klicati nekaj druzega pred oči. Dovolj imajo vzroka. da jokajo. a jokajo naj nad seboj in nad svojimi otroci! Ali se je že kdaj zgodilo, da bi bila kaka po- litična stranka take malomarno gleda- la velik gospodarski polom, ki se vrši v njeni sredi. ne da bi storila, kar je v njeni moči, da rest one, ki so po ne- dolžnem zabredli v nesrečo? Polom pri „Mizarski zadrugi", polom p; „Jelenu", polom pri „Siidbahn-u" in še nekaj pre tečih polomov, ki s! bodo sledili z ele- rnentarno silo, ali to nič*skrbi ne dela kvaražugonom ? Gospodje, vi imate ve liko dela sami s seboj, toliko. da vam za politiko ne preostaja prav nič časa več ! So pač „klerikalci" vendarle dru- gačni Ijudje." Zdaj pa naj kdo reče, da ni vre- zl pisec povsem mero po telesu go- riških liberalcev. Oh/orih/ena slavnosl nadaljev. obrtne sole za zidarje v Gabrovici. (S Krasa). V sredo dne 13 t. m. bil je za našo vas praznik, ki bo ostal vsem vaščanom nedvomno v trajnem spomi- nu. Otvorila se je namreč ined poka- njem topičev obrtno nadaljeval- na sola za zidarje. Nova šolska zgradba je bila okrašena s slovenskimi trobojnicami in ob določeni uri zbral se je pred njo g. župan Ostrouška, več starešinov, gosp. učitelj Medič in skoro cela vas ter so se, pričakujoč povablje- ne ude začasnega šolskega odbora. nied seboj pogovarjali. kako so vendar po tolikem trudu prišli do toli zaželjene šole. Po prihodu gospodov in sicer c. kr. nam. svetnika Rebeka in okr. šol- skega nadzornika Kanteta, ter gospodov uež. poslanca sodnega svetnika dr. Ste- pančiča, kot odposlanca dež. odbora, in g. Sturniga. kot odposlanja trgovske in obrtne zbornice, blagoslovil je najprej preč. g. domači župnik Vuga šolsko po- slopje. Končavši cerkveni obred, nagovo- ril je preč. g. župnik Vug a navzoče ter jim iz cerkvenega stališča obširno pojasnjeval pomen nove sole. Povdarjal je posebno, naj bise ne skrbelo samo za izobrazbo uma. marveč naj bi se upli- valo tudi na ublaženje srea. Nato je govoril kratko a jedernato g. deželni poslanec dr. StepančiČ Omenil je uvodoma, da je preteklo še le mesec dni. odkar se je otvorila splošna obrtno - nadaljevalna sola v Sežani in zopet smo se zbrali, da slovesno otvorimo strokovno obrtno-na- daljt/aino §clo za zidarje v Gabrovici. Vsem nam je znano — reke! je — da je bil naš Kras, kar se dobrih obrt- nikov tiče, do sedaj zelo zanemarjen. Sem pa tje se je vže ugnjezdil tujinec ki bi bil utegni! sčasom popolnoma spodriniti našega domačega, vsled p o- manjkanja potrebnega poduka, v svoji stroki ne dovolj napredujočega obrtnika. Da bi se temu velikemu nedostatku opomoglo, ustanavljajo se obrtno-nada- ljevalne sole. — Konštatuje, da so ravno v sedanjem času vsi merodajni činitelji osnutbi teh šol jako naklonjeni ter ob- žaluje, da so se kraške občine do sedaj te dobrote v tako maiem številu udele- žile. — Pojasni nalogo nadaljevalnih šolter pozdravlja z ozirom na veliko važnost istih, z odkritosrčnim veseljem, kot odposlanec deželnega od- bora, otvoritev obrtno nada- Ijevalne sole v Gabrovici; ne more zamolčati, da je to veselje tem večje, kerizvira iz za bla- gor Krasa u t r i plja j o č ega srea, rojaka domači na, ki vekako potrebne so takšne sole posebno za Kras in ki zaraditega želi, da bi čirn prej tudi druge kraške občine, kjer so dani zakoniti predpogoji po- snemajoč Sežano odn. Gabro- vico. prosile za ustanovitev si i č n ih Sol. Omenivši na to vse činitelje, ki so bodisi z denarnirni prispevki ali pa dru- gače omogočili osnutje in uzdrževanje otvorjene sole, se jim srčno zahvaljuje in med njimi posebno domačemu žu- panstvu odn. starešinstvu, ki je dovolilo, ne le svojim skromnim razmeram od- govorjajoči letni prispevek. nego je dalo na razpolago tudi učilnice z vsem po- trebnim. / Nove knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1910. 1. bngelbert Gangl: Trije rodovi. Ta povest, ki jo je izdala družba sv. Mohorja, se sicer čita dovolj gladko, a je vendar čuda prazna. Do godek se vleče za dogodkom kakor mor ska kača, stran se vrsti za stranjo, a tiste notranje umetniške zveze po grešamo, ki mora biti podlaga vsakemu umotvoru. Da so ti Ijudje, ki tu nasto- pajo, sorodniki, potomci enega pradeda, to še ni dovolj za umetnost, to je le zunanji lep, ki drži vso povest skupaj. Sicer je težko reči, da je to en a po vest; v resnici so tri, a trilogija po umetniških zakonih to delo tudi ni. Zveza med temi ljudmi je kakor že re- čeno krvna in nekoliko tudi lokalna. Večina jih živi v Zavinkovcih ali blizo tarn in tudi zadnji t. j. Egidij, ki pride kot nekak Ijlagovestnik nazaj v svojo rojstno vasico. Kako vse drugače je to napisano in motivirano v povesti: „Do- Iina krvi". je omenil že „Dom in Svet". — Kot geslo povesti stoji citat iz sv. pisma: „Pokorim^hudobijo očetov nad sinovi do tretjega in četrtega rodu". (II. Mojz. 20. 5.) Sicer jako lepa misel, a bilo bi jo treba tudi umetniško izvesti. Takih dogodkov je med ljudstvom sto in sto in pregovor: „Ti očeta do praga, sin tebe Čez prag" ni nastal zastonj in brez podlage. ampak le po dolgem opa- zovanju, kako se krivice starišev ma- - ščujejo nad otroci še v poznih rodovih. To etično misel bi bilo treba tudi pri- merno odeti; ne v prekratko, a tudi ne v predolgo suknjo, zakaj dandanes ljud- stvo tudi čita že bolj s kritičnim oče- som. Ne le toliko in toliko strani, am- pak tudi vsebina in način obdelave je merodajen. Sicer pravi pisatelj sam. da so to le „dogodki iz nekdanjih dni", a dandanes nam ne zadostuje več kaka kronika iz prejšnjih dob, ampak hočemo povest, ki je dovršena in zaokrožena po obliki in še bolj po vsebiui. Neka- tera mesta so sicer lepa, n. pr. zadnja poglavja;nov v kmetskih povestih je oficir, ki dela dolgove kot vsak aristo- krat. Norec Pavel bi tudi ne bil slab, a tista njegova pesem o „nesrečnem po- potniku" se že strahovito ponavlja. Moje rnnenje bi bilo: boljše malo krajša po- vest, a zato bolj enotna. Ce pomislimo, da je Bgidij t. j. zadnji tega rodu in te povesti pra-praunuk starega Zavin- kovca, je to vendar malo preveč razbli- njeno. 2. S I o v. v e Č e r n i c e St. 64. Tu me najbolj zanima Mlakarjev „Trebuš- nikna slovanskem jug u". Mia kar je dober pripovedovalec in vsakdo ga bo čital z zanimanjem. Sicer se mu vsak dovtip tudi ne posreči, a dosti je vendar dobrih. Spremlja ga po Dalmaciji, Črni gori in Bosni zvesti njegov tovariš Trebušnik, po katerem se tudi imenuje cela povest. Ž njima sta Groga in pa klepetava Ivanka. Marsikako šalo na- pravijo na tem potu, marsikaj lepega vidijo. Želel bi si pri tem, da bi bile zgodovinske opazke. ki so tupatam vple- tene, bolj resnične in manj šaljive. Saj se ravno pri taki priliki ta ali oni lahko kaj pouči. Nekatere, o bolj znanih krajih, sicer ne motijo, n. pr. Banjaluka iz bagno-Luka, t. j. kopališče sv. Luka. Groga se je posebno zanimal za dru- žabno stališče činogorske žene in hotel takov „regiment" vpeljati tudi doma, kar pa se mu pri Špelici ni posrečilo, kakor govore viri. V Bosni se je raz- grela tudi Trebušniku kri in pripovedo- val je, kako je nosil 78. „kanon" mesto puške in streljal je kot cela baterija. Spis ni brez zanimivosti in dobro bi bilo, da bi dobili popise tudi drugih dežel v nekoliko domači,. četudi humo- ristični obliki, samo ne predaleč v tem oziru — ne quid nimis. 3. Dr. Gruden: Zgodovina slovenskega n a rod a I. zv. (Izdala družba sv. Mohorja) Vsi drugi narodi imajo že davno pisane svoje zgodovine, pri nas smo čakali prav do 12. ure. No, zato smo pa dobili letos kar dve deli te vrste. Dr. Pirko je napisai 1. 1910 zgodovino našega naroda in enako dr. Gruden. Izšel je žalibog še-le prvi zve- zek in v oznanilu za prihodnje leto drugi tudi še ni naznanjen. Upamo pa. da bo družba sv. M. pač uvidela veliko potrebo te knjige in bo storila vse mo- goče, da nam to delo pride čim prej y roke. Zgodovina našega naroda nam je nujno potrebna, kajti narod se mora poznati samega sebe, da bo lahko sodil o drugih. Dr. Gruden za „družbo" ni na- pisal zgodovine v navadnem, pragma- tičnern smislu, ampak bolj zgodovinske slike. Jaz za svojo osebo sem tudi zato. Začetki naše zgodovine, srednji vek in večni viteški prepiri so tako zamotani, da bi ljudstvo nič ne imelo od vsega tega. Vem še kako mučno mi je bilo svoj Čas obdržati v glavi cele vrste let- nic, vrste nemških cesarjev itd. Čemu to? Dr. Gruden nam je opisal našo do- movino pred prihodom Slovencev, za časa Rimljanov, za časa ljudskih pre- seljevanj itd. (I. del gre približno do 12. stol.). opisal nam je potem delovanje sv. Cirila in Metoda, pritisk nemškifr vladarjev, krščanstvo, gradove, mesta in samostane. To bo nase ljudstvo gotuvo bolj zanimalo kot pa strogo znanstveno zgodovinsko popisovanje. Za izobražence KoneČnc obrnjen proti obrtmm učencem poiaga jim na srce, naj bodo pridni in poslušni, naj pomislijo, da dan- danes vse napreduje in da brez poduka ni napredka. Učili se bodo samo to, kar jim bo pozneje koristilo pri izvrševanju njihovega obrta in kar jim bo povečalo pridobninsko moč v sedanjih za živijen- ski obstanek tako težkih časih. V nadi, da se bodo mnogo nautili, jih prisrčno pozdravlja; novo otvor- jeni šoli pa kliče naj živi in se razcvita ter naj oživ 1 ja zidar- ski obrt na našem Krasu. Navzoče občinstvo je vidno iz srca govorjene lepe besede svojega posianca navdušeno pozdravilo z večkratnimi ži- vio klici. Na to sta govorila še g. ckr. gla- var c. kr. nam. svetnik Rebek in g. voditelj sole Medic. Prvi je v zbranih besedah pojasnjeval navzočim važnost dneva, ter pomen otvorjens sole. Oba sta se zahvalila med drugim posebno slavnemu deželnemu odboru za znatno podporo. Gosp. učitelj Medič se je zahvalil tudi gospodoma okr. glavaiju in okr. nadzorniku za njun tozadevni dolgoletni trud, na karse je strikratnim živio klicem na presvitlega cesarja kon- tala za Gabrovico toli pomembna otvo- rivvena slavnost, ki bode GabrovČanom gotovo ostala v trajnem in prijetnem spominu. Dopisi. St. Andrei. — „Kat slov. izobr. društvo „Naš Dom" s tel. odsekom „Ore!" je imelo v nedeljo, 8. t m. svoj III. redni občni zbor, na katerem sta poročala sledeči: tajnik g. Josip ,De- vetak, o delovanju društva v preteklem letu; g. Josip Markočič, o denarnem stanju drušiva. Nadaije so še poročali gg.: Benedikt Lutman; lv. Pavletič. Preč. g. kurat Josip Kosovel, je v kratkem govoru naslikal delovanje društva ter vspodbujal Clane k novemu delu. Odbor je sledeči: preds. g. Bened. Lutman hšt. 162, podpreds. g. JoŽef Lutman h. St. 258, tajnik g. Josip Devetak h. St. 257, taj. namestnik g. Avgust Tabaj h. St. 147, blagajnik g. Jožef Markočič h. št. 291, blag, namest. g AmbroŽ MučiČ h. St. 29, knjižičar g. Jožef Nanut h. št. 78. V telovadni odsek so bil: izvoljeni gg.: načelnik br. Ivan Pavletič, podnač. br. Josip Paškulin, rezbar. Le krepko naprej! Nazdar! Krlž pri Sežani. (P o ž a r.) - V torek zvečer je požar upepelil hlev po- sestnika g. Macarola Ivana. Hlev je bil ne rečem, tu bi moral a biti knjiga strogo pragmatična, a narodu tega ni treba in take podrobnosti se tudi zelo rade poizgubijo H spomina. Dovolj, da vevsak srednje izobražen človek glavne dogodke iz zgodovine svojega rodu. Z malenkostmi se knjiga ne prikupi niko- mur. Dve želji imam še na tern mestu: naj bi kmalu prišli Še drugi zvezki in naj bi ljudstvo z veseljem prebiralo, kaj in kako so živeli naši pradedje. 4.Slovenske legende. Pokojni A. Medved je pred svojo smrtjo zbral še šopek sloyenskih legend, katerih neka- tere so res krasne po jeziku in vsebini. Na narodne legende se je oziral na vsak način premalo. Sprejel pa je v zbirko nekatere, ki so sicer po jeziku slovenske, a po vsebini so nam tuje. N. pr. „Kazen nesprave". „Dar sprave", „Vital" itd. Naše znane legende so n. pr.: „Zlom- Ijena podkva", „Znamenje dežja", „Tre- petlika", „Žlvopisec in Marija", „Turki na Slevici", „Simbarska gora", „Zaklad" itd. itd. Knjigo je ilustriral, včasi ne rjrav srečno, znani ilustrator A. Koželj. Vkljub tern tnalim napakam bodo le- gende vsaki naši hiši dobrodošle. Vsak naj Čita tiste, ki mu bolj ugajajo, saj ni treba, da bi moral vse. Vsakemu svoje in vsi bomo zadovoljni. — 0 „kole- ledarju" itd. seje že tolikokrat govorilo, da se mi ne zdi več vredno, da bi o tern zopet obširneje razpravljal. d. b. velik in skoro na novo zidan. Zgorelo je obilo krme. Živino so še pravočasno izgnali. Požar je bil velik in zaradi ve- likega vetra se je, biio bail še druge nesreče. $kbde je 4000 K Polifični pregled. Naä notranji political poloiaj. Z novim ministerstvom ni nobena parlamentarna stranka zadovoljna raz- ven nemških krŠČanskih socialcev in morebiti Poljakov. Posebno se repenčijo svobodomiselni Nemci in nemški naci- onalci proti novernu ministerstvu, če- ravno sedijo v njem razven dveh Po- ljakov in enega Čeha sami Nemci. Da je tako repenčenje le navidezno in zgolj hinavsko, razume se samoobsebi. Ven- dar se pa ne da tajiti, da je naš not- ranji politični položaj prej ko slej še vedno jako zamotan. posebno ker. pq- trebuje nova vlada izdatno in zanesljivo državnozborsko večino, katere pa do danes še nima in se danes sploh ne ve, kje in kako jo bo dobila, in sicer za najnujnejše državne potrebe. SploŠna je sodba, da sedanjemu Bienerthovemu ministerstvu ni prisojeno dolgo življenje in da se bode moralo že kmalu po Ve- liKi noči umakniti drugemu ministerstvu, kateremu bo načeloval grof Thun, ki bode prihodnje dni imenovan za češ- kega namestnika, in sicer le za toliko časa, da dožene med Čehi in Nemci spravo. Prva seja državne zbornlce. Na dnevnem redu 82. seje državne zbornice, ki se bo vršila v torek dne 17. t. m., je: 1. prvo čitanje vladne predloge giede državnega proračuna in finančnega zakona za I. 1911 in 2. raz- prava o vseh doslej še ne potrjeaih državnozborskih volitev iz 1. 1910. Ogrskl državni zbor. Ogrska poslanska zbornica je v sredo vsprejela v tretjem čitanju avstro- ogrsko-srbsko trgovinsko pogodbo. Domače in razne vest!. Za žnpnega upravitelja v Gepo- vanu je imenovan preč. g. Valentin P i r c. dosedaj vikar na Oblokah. Iz šoJske službe. Profesor Albert Š u b i c na tuk. rnoškem učiteljišču je pomaknjen v VII. Činovni razred. Su- plent Rudolf Lavrenčič na tuk. drž. gimnaziji je imenovan provizorično za glavnega učitelja na tuk. moškem učiteljišču. Stavbinski in lnženirski lzpit je napravil z dobrim vspehom g. Anton rival a, ki je te dni vstopil v deželno službo. Amanuensis dunajske vseučiliške knjižnice je postal dr. Ivan Avgust Žibert. Javni shod! zaradi Jijudskega štetja. — V nedeljo 15. t. m. ob 4. uri po". bo javen shod pri Jos. Gorjancu na Kornju, pri Petru Bitežniku na Cin- grofu, pri Lasiču v Kapucinski ulici in pri Petru Batiču pri Bajti, v pondeljek zveČer ob 8. uri pa pri Al. Volcu poleg Živinskega trga in vgostilni Moser na Placuti. Predmet: Kako se je vesti Slovencem, ko bodo hodili po hiŠah magistratni revizorji radi ljud. štetja. Razglas zadevajoč ljudsko štetje. Vsled odloka c. kr. namestništva z dne 9. januvarja 1911, štv. IX-384 13-10 se daje s tern splošno na znanje, da morejo hišni posestniki oziroma stanujoče stranke v rnest- nem okrožju Goriškem zadobiti naznanilnice za ljudsko štetje, ki bi jih utegnili še rabiti, razven pri mestnem inagistratu tudi pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici med urad- nimi urarni. — C. kr. okr. glavarstvo. BÄagistratovoi na lovu I Pozor go- rlški Slovene!! — Danes se nam je od neke verodostojne strani v ulici Strazig sporočil sledeči slučaj laškega nasilstva: V tej ulici prebiva mala družina. Go- spodar je Italijan, gospodinja Slovenka. V popisovalno polo za ljudsko štetje se je gospodar vpisal za Laha, gospodinja za Slovenko, kar je pravilno. A Čujte, kaj so naredili tnagistratovci! Popjso- valno polo so prinesli na/.aj in zahte- vali, da se mora gospo^inja vpisati za Italijanko, kajti. kar je rtidj, to je, tudi žena. Kljub protestu žene so jo majji- stratovei sami vpisali za Italijanko s tem, da so napisali da je obČevalnj jezik dotičnice italijanskii Lahi so za eno Slovenko debelejši. Da bi jim po- kvarilo želodec! Slovenol in Sloveake pozor! — Sedaj hodijo po mestu od magistrata poslani komisarji baje, da bi revidirali pravilnost naznanilnic. FaktiČno je pa njih dobro izumljen namen, d a b i p o- pravili na zvit način pravilno izpolnjeni sloven ski občeval- ni jezik vnemškega ali ital- janskega. V ulici Mattioli št. 37 stanuje znan Slovenec z družino. V odsotnosti moža zglasil se je ma- gistratni komisar ter vprašal gospo, ali ne govori tudi nemško. Ona je nič sla- bega sluteč, vprašanje potrdila in ne- koliko besed ž njim v nemščini spre- govorila. To j e zadostovalo, da je dotičnik vkljub protivenju g o s p e p re č r t a 1 slovenskiob- čevalni jezik ter napisal nemškega, češ, saj gospa ob- čujev nemškem jeziku! lsta nesramnost se je zgodila na v št. 11 stanujočem pismonošu Slo- vencu z mnogoštevilno družino. — Vsak Slovenec naj govori z dotičnimi komisarji tedaj samo i z k I j u č n o slovenski, sicer bo ves naš dosedanji trud uni- Čen. — Slovensko politiöno društvo v OelOTCU razpnäceno. Koroška deželna vlada je slovensko politično društvo razpustila. To je storila zato, ker je uvedlo to društvo ljudsko štetje po svojih zaupnikih v kontrolo uradnega štetja. To društvo je namreč uložilo mnogo pritožb zaradi nerednosti pri ljudskem štetju. Delovanje političnega društva je oviralo delovanje nemškega „Volksrata", „Südmarke" in „Schulvereina", ki so nad vse krivično postopali pri popiso- vanju ljudstva. Na tisoče Slovencev so izkazali za Nemce. In ker so se dvignili opravičeni ugovori o strani političnega društva. je deželna vlada odredila raz- pust. To so baš turške razmere, ki vzbudijo skrajno ogorčenje pri vsakem pravicoljubu. Na vlšku nasllnostl — V Spitalu na KoroŠkem so bili trije slovenski že- lezniški uradniki kaznovani vsak na 20 K globe, ker so v popisovalni poli za ljudsko Štetje navedli slovenščino kot občevalni jezik. A ne le to. Županstvo se je obrnilo brzojavno na železniško ravnateljstvo, da naj takoj premesti iz Špitala uradnike, ki. so bili tako pre- drzni, da so povedali — kaj so! Hišni gospodarji onih treh uradnikov so jim takoj odpovedali stanovanja; po gostil- nah in javnih lokalih jim ne strežejo, kolegi v uradu jih gledajo po strani. To je že višek nasilnosti, ki se godijo v inteneijah barona Bienertha. Njegovo spravno razpoloženje z Jugoslovani je le lim, na katerega naj bi se naši po- slanci vsedli. Nikdar! Ljudsko štetje v Puli. — Politična oblast v Puli je ustavilo za mesto Pulj ljudsko štetje, ker se je posluževal ta- mošnji magistrat nepostavnih sredstev za zvikšati število Italijanov. Tako je prav! A pri nas?! „Soöa" in denarstvo. — Dne 18. novembra 1910 je izšel v Rimu odlok konzistorijske kongregaeije glede sode- lovanja duhovščine v gospodarskih upra- vah, ki zapoveduje duliovščini, da se sine baviti s posvetnimi posli samo ob deločenih posebnih in izrednih prilikah ter s postavnim dovoljenjem. Toda v smislu tega odloka se sme s posebnim dovoljenjem Svete Apostolske Stolice duhovščina še vedno baviti s takimi posli. Tako dovoljenje je vdobil že krški škof dr. Mahnič, ki je bil tozadevno v Rimu. Njegova duhovščina sme tudi na- dalje zavzemati odločilna mesta v de- narnih zavodih. In prav tako dovoljenje, upajmo, da bodeta dobila za svojo du- hovščino tudi naš knezonadškof in kne- 2oSkoi ljubljanski. To pa ni „Sočinim" patronom in posebno njenemu lastniku prav nič všeč in prav raditega je zagle- dal v zadnji številki „Soče" beli dan uvodnik, ki se s to zadevo po svoje bavi ter odlok konzistorijske kongrega- cije po svoje tolmači. V sredi članka so se začele „Sočinim" patronom cediti sline po „Centralni posojilnici" in čujte! — tudi po „Montu*. „Na „Montu" mora odsiopiti ves kuratorij z nadškofom vred", piše „Soča". No.#kaj pa potem?! Potem ne bi kazalo „iVlontu" nič dru- gega nego da prideta v kuratorij A. Gabršček in Rudolf Konjedic. Pod vodstvom A. (iabrščeka se je namreč „Trgovska zadruga" tako razcvitala, da je konečno skoraj pnpolnoma ocvelela, dočim je pod vodstvom Rudolfa Konje- dica wMizarska racruga" dosegla vrhu- nec svojega razvitka v konkurzu. Ko bi bila ta dva junaka enkratv kuratoriju „Monta", bi se pravila „Mon- tova" lahko tako predrugačila, da bi za- č ie igrati na „Montu" važno ulogo tudi menjice in pa osebni kredit, vsled Cesar bi se dovolil A. Gabrščeku po potrebi tudi odprt kredit za 1,000.000 K. Pa Še nekaj! Pravni konzuient na „Montu" ie sedaj dr. Pavletič. Ta öi pa kot kleri- kalec težko izhajal z A. Gabrščekom in z Rudolfom Konjedicem. Ker pravijo, da je nehal biti pravnim konzulentom pri „Trg.-obrtni zadrugi" dr. Treo, potem bi postal lahko ta pravni konzuient na „Montu". Take premembe ra „Montu" bi potem odgovarjale smislu in namenu odloka konzistorijalne kongregaeije — kaj ne, „SoČa"?! Poziv „Soöl"! — „SoČa" je upala, da ji članek „Izprijevalci naŠega ljud- stva" prinese kaj več strankarskih ko- risti in se ni nadjala, da ji mi postre- žemo z enakim in podobnim slučajem iz njene stranke ter jo opozorimo na njeno že naddesetletno pisavo, s ka- tero je provzročila v deželi več pohuj- šanja, kakor bi ga moglo še toliko enakih posameznih slučajev. Rekli smo tudi, da vse njeno obešanje na veliki zvon in izkoriščanje prestopka enega priprostega vaške^a našega somišlje- nika ima glavni namen, odvrniti pozor- nost javnosti od velekritičnega stanja liberalne gospodarske politike. 0 tem pa in o svoji pohujšljivi pisavi „Soča" molči, niti besedice ne najde vsaj v Iastno obrambo. Obeša se le ob v „Go- rici" očitana liberalna sluČaja in nas pozivlja, naj ji povemo, kdaj sta se pripetila in kako se dotičnika imenu- jeta! l'ako? Smešno zahtevanje! Mi naj ji pravimo, kar ji je stalo tako blizu života, o čemer je bila svoječasrio mnogo natančneje informiranaü Seveda je takrat vse previdno zamolčala, do- Čim smo mi o prestopku našega so- mišljenika lojalno sporočili. „Sočow nioramo spomniti, da smo jo mi že danes teden (torej prej nego ona nas) pozvali, „naj vendar enkrat začne raz- krivati tajnosti liberalnega gospodar- skega šušmarstvaw! Na ta naš poziv pa „Soča" molči, in mi naj bi se od- zvali njenemu poznejšemu pozivuü Slov. avljatika E. Rusjana smrt In pogreb. — Iz srbskih listov posnem- Ijemo: Rusjan je prišel v Belgrad pred pravoslavnimi božiČnimi prazniki, ki so bili dne 7. in 8. t. m. Nameraval je prirediti letalne poskuse na oba prazni- ka. Priprave so se vršile gladko. Samo vreme ni bilo ugodno za avijatske po- skuse. Zrak je bil zadnje dneve zelo nemiren, tako da je moral biti polet dvakrat odložen. Sicer se je znalo, da Banjica, kjer bi se bil imel vršiti polet, ni bila pripravna zato, ker je bila pre- cej odprta. Ruski avijatik Masljukov je bil preko enega meseca v Belerngradu a se ni upal dvigniti v zrak. Tudi Rusjan je v nedeljo, ko je čakalo na tisoče ljudstva, pomišljal, da bi se dvignil, ker je bilo precej nemirno. Kljubu temu je poskusil polet, ki se je sijajno posreči!. V ponedeijek bi se bil imel vršiti polet pred beligrajsko garni- zijo. Veter je ob 11. uri predpoldne ko bi se imel pole* vršiti, pihal šehujši kakor prejšnji dan. Splošno se je Rusjanu odsvetovalo, naj ne poizkusi poleta, a on se ni dal pregovoriti ter je poskušal boj z zrakom. Bilo je ravno 11 preiipoiudne, ko je bil motor pripravljen. Monoplan je letel le malo časa po tleh, potem se je dvignil v precej navpični smeri. Aparat je letel z veliko sigurnostjo proti Top- čiderju. Ko je prišel do tarn, se je ho- tel obrniti. Močan pis' vetra je vdaril po strani proti aparatu in zlomil eno krilo, letalo se je obrnilo in zletelo z bli- skovo hitrostjo z vodjem vred na tla. Videlo se je le od daleč, kako se je Rusjan prijel za glavo, ko je videl, da je izgubljen. Trenutek pozneje je ležal letalnik razbit na tleh. Strašen vsklik se je izvil vsem pri poletu navzočim, ki so takoj leteli na mesto nesreče. — Pogled je bil strašen. Rusjan je ležal z zlomljenim tllnikom v svoji krvi. Še je plapolal šibek ostanek življenja v njem. Vendar je vsem, ki so videli bledo lice, bilo jasno, da ga jeobsenčevala smrtna bledota. Rusjan je ležal v gioboki ne- zavesti, iz katere se ni več vzbudil. Komaj deset minut je trajal smrtni boj, potem ga je odrešila smrt. Okoli stoječi so se odkrili in opravili tiho molitev. Utis je bil najstrašnejši na Rusjanovega tovariša Merčepa. Kakor omamljen je stal poleg trupla zvestega tovariša, ne da bi bil zmožen fnisliti ali kaj storiti. Šele ko so ga prijatelji opozorili, se je spomnil, da je brzojavil v Zagreb. Br- zojavka, katero je Merčep poslal svoj- cem je glasila: „Živim, ali hotel bi, dasem mrtev, mesto Rusjana. Rusjan je danes po- nesrečil v boju z zrakom. Vse Ijud- stvo žaluje. Pogreb se bo vršil z vo- jaškimi častmi!" V sredo predpoiudne se je na ob- činske stroške vršil pogreb. Beligrajski trgovci so sklenili, da postavijo aviatiku nagrobni spomenik. Radodarni doneskl za dražino ponesrečenega Rusjana. — V Belgradu se nabirajo radodarni doneski za dru- žino ponesrečenega zrakoplovca Rusjana. Kralj Peter je daroval 500 dinar v zlatu. Kako meljejo vladnl mlinl. — Svoj čas smo objavili, da je osrednja vlada vsled potegovanja državneg poslanca Fona nakazala še 50.000 K prispevka za brezobrestna posojila. Dotično naka- .zilo je prišlo tudi res na goriško glavar- stvo. Ko so pa vinogradniki šli po de- nar na davkarijo; se jim je tarn pove- dalo, da nimajo še ukaza za izplačilo. filavarstvo je sicer to poročalo v Trst, ali od tarn so šele začeli preiskovati, kaj je na stvari. Za tako priprosto stvar, ki bi se bila dala očistiti mej glavar- stvom in namestništvom telefoničnim potom, moral je poslanec Fon v Trstu posredovati. Nakazilo na davkarijo se je na čuden način zgubilol? Sedaj je konečno zadeva rešena, ker je davkarija dobila potrebno na- kazilo ! Komislja za nravnavo Vipave je došla včeraj, 13. t. m., ob 9. uri, kakor je bilo določeno, v Miren, kjer jo je pričakoval g. župan z različnimi stara- šini. Ogledala si je tok Vipave od Mirna do Rupe in sprej-ela vse toza- devne želje županstva v znanje in vpo- Štev pri izdelovanju podrobnih načrtov. *Od tod je šla komisija v Bilje, kjer jo je gospod župan Saunig sprejel in kjer se je doseglo popolno sporazum- Ijenje gledč vodine uravnave v tern žu- panstvu. Nekaj pred poludnem je došla komisija v Renče, kjer si je ogledala v društvu g. župana in podžupana Mes- Ijaka najvažnejša dela, ki bi bila izvr Šiti v tern županstvu. V Prvačini je pokazal g. župan Furlani glavne rane, katere prizadeva voda tamošnjemu kraju, ter sprejel ude komisije dodornberške meje, kjer sta pričakovala komisijo g. župan Berce" in podžupan Šinigoj, katera sta razložila komisiji glavne Želje tamoSnjega prebi- valstva glede uravnave te reke, ki dela ru kakor drugod veliko škodo polju in trnvnikom v svojem področju. Ker se je solnce po pregledu dorn- berškega rajona bližalo zatonu, ni mogla komisija nadaljevati svojega pregleda, marveč je sklenila, da se to izvrši v kratkem, in sicer v batujsko-selskem in kamenjskem okraju kakor tudi v Velikih Žabljah. Dan se naznani. Prihodnji teden prično inženirji iz- delovati podrobne načrte. Priporočamo toliko župansfvom kakor tudi Vipavcem vobče, da jim gredo po možnosti na roko ter da jih podpirajo v njihovem stremljenju. Želji, izraženi v „Gorici", glede pregleda reke v sovodenjski županiji, se ugodi, ako se oglasi županstvo sto- zadevno prošnjo pri deželnem stavbin- skem urajlu v Gorici Argentlnsko meso. — VČeraj pred poludne so prodajali na ribjem trgu ar- gentinsko meso; do poldneva je bilo vseh v Gorico došlih 1000 kg prodanih. Ljudstvo se je kar trio za to meso. Cena mu je bila po K 1*40 in K 1*70 kg. V Gradcu so pa prodajali argentinsko meso po K 1 20, K 1*40 in K 160 kg. Torej so imeli goriški mesarji lep do- biček, ako se še pomisli, da je prevoz iz Trsta v Gradec daljši in zato tudi dražji, nego iz Tr.c*a v Gorico. Samomor dijaka. — Včeraj popo- ludne je na gori „Kalvariji" našel orož- nik mrtvega mladeniča, ki je imel tri strele iz revolverja v telesu. Revolver je ležal pri njem. Dognalo se je, da je to dijak Jakob Kastenhuber, ki bi imel letos na tuk. realki rnaturirati. Usmrtil se je, ker mu je učenje delalo težkoč". Nagla smrt. — Nagle smrti vsled kapi je umrl kovač Andrej Žigon, ki je deial pri tvrdki Potočnik v ul. vojašnice. Važoa aretaclja. — Tukajšnjemu orožništvu se je posrečilo izslediti tatu onih vreč pšenice, o katerih smo svoje- časno poročali, da so bile poslane po železnici tvrdki Sicherle & Co., in ki so na neznan način izginile. Onih 7000 kg pšenici je imelo biti prevoženih iz juž- nega kolodvora v solkanski mlin, kamor pa niso nikdar dospeli. Pred pardnevi pa je po živahni preiskavi aretiralo o- rožništvo 45 letnega kmeta Franceta Go- mišček iz Solkana, ki je na pritisk izpovedal, daje on dvignil onih 100 vreč pšenice na južnem kolodvoru ter jih je potern prodal v mlinu Jochmann v Ajdovščini, kjer je rekel, da je nakupil pšenico v Furlaniji. Gomišček se na- haja v preiskovalnem zaporu. Dežolna umobolnlca se otvori koncem tega meseca. Poprej bo do- voljeno občinstvu, da si jo ogleda. Odprti lekarni. Od 15. do 22. t. m. bodeta imeli ponočno službo lekarni : Pontoni-Liberi. Iz Gorice sta pobegnlla mesar- ski mojster Viljem Reich in njegova soproga. Dvojico zasledujejo oblasti radi goljufije. Udom družbe sv. Mohorja na znanje. — Čas za vpisovanje v družbo sv. Mohorja se zaključi dne 5. februvarja t. 1. Kdor se želi vpisati, naj stori to takoj. Naša želja je, da bi vsi stari udje ostali družbi zvesti in šenovi pristopili. Število udov naj bi se tudi letos po- večalo. Požar v Št. Petrn. — V nedeljo ponoči ob 11. uri je nastal ogenj v hiši Ivana Podpečan Št. 264, ki je uničil celo poslopje in pohištvo, kar ga je bilo v njem. PodpeČan je stanoval do sedaj v Renčah in se je imel še le preseüti v omenjeno hišo, kamor je pohištvo prepeljal prav isti dan, namreČ v ne- deljo. Omeniti je, da je pred enim le- tom ravno istemu Podpečanu v Renčah zgorela štala. Vipavska železnlca je napravila na več krajih, kjer se križa nje tir z okrajnimi cestami, zapornice. Teh za- pornic pa ne zapirajo, kakor bi bilo pričakovati. Čakajo namreč na neke napise, ki pridejo še zraven zapornic. Take oslarije paČ še misliti ni mogoče. Zatvornice so tu, a ker ni napisov, se ne zapirajo. Kdaj pridejo oni napisi, se ne ve. S tem se lahko zgodijo največje nesreče. Kajti do sedaj so Ijudje vedno pazili, da li prihaja kak vlak. Sedaj pa, ko vidi voznik zatvornice, si misli, da ja bodo spuščene doli, ko ima priti kak vlak, ter brezbrižno vozi čez tir. A ravno v trenutku, ko je na progi, ga lahko preseneči vlak — in nesreča je tu. Merodajni činitelji ganite se. da ne bode prepozno! Dlakocepljenje v tolmačenju predpisov tu ni na mestu! Sv. misljon bodo imeli na Drežnici in sicer se začne dne 14. t. m. — V Volčah prične sv. misijon prihodnji teden. Na oben krajih ga bodo vodili čč. oo. lazaristi iz Celja oziroma iz Ljubljane. Padel je po stopnic&h v Mirnu in sicer na sv. večer okoli polunočl potem ko se ga je še precej nalezel Martin Podgornik. Padel pa je tako nesrečno, da je umrl v bolnišnici na novega leta dan, ne da bi priSel k zavesti. Pijte malo, da ne padete po stopnicah! Nogo si je zlomlla v Batujah de- klica, katero je pahnil s hodnika deček. Zdravi se v goriški bolnišnici. Spet pljanec ponesreöil. V Huda- južni je pil v neki gostilni kmet iz Nemškega Ruta toliko časa, da so mu noge odpovedale službo. Če pa noge ne opravljajo svoje službe, mora ali mož sedeti all pa se valiti nizdoli. V našem slučaju pa se je mož valil niz- dolu po stopnjicah toliko časa, dokler se je ubil. — Ljudje božji, pijte le to- liko, da si vsaj pamet obvarite! Obesil se je v Komnu 40 letni France KovaČič krojač. Pil ga je tako, da sta ga vino in žganje spravila v zanjko. Zmrznil Je blizu Vrsnega na Ko- bariškem 11-letni deček Jožef Medved jz Krna. Padel jenajbržena praznik sv. Štefana v mal prepad taku nesrečno, da ni mogel dalje. Ostati je moral čez noč na mrazu. Drugi dan so ga našli sicer še živega, a vsega premrznjenega tako. da je kmalu potem umrl. Zimski šport. Uradno poročilo dne 14. jan. 1911: B-ohinj: Temperatura: —15 Celz. vreme: jasno. Sankališče: prav dobro. S sanmi: prav dobro. S skiji: povsod. — Bled: Temperatura: —8 Celz. Vreme: jasno. Sankališče : prav dobro. S sanmi: prav dobro. S skiji: povsod. Jutri v nedeljo vozita športna vlaka št. 112 in 111. Zimski sport v Bohlnjn I Z nekako negotovostjo se je zrlo na letošnjo zimsko sezono v Bohinju. Pretečeno ne- deljo pa se je izvršila nad vse priča- kovanje dobra otvoritev. Izkazalo se je, da so pomisleki gotovih nasprotnikov Bohinja popolnoma neosnovani. Dočim je bilo drugod, kakor n. pr. v Ljubljani ta dan zelo južno vreme, je bil v Bo- hinju najkrasnejši zimski dan in po- poldne ob treh se je čitalo v senci — 3. Športni vlak in bfzovlak sta pripeljala iz Trsta in Gorice mnogo odljčnega občinstva. Na sankališču ter poleg njega je vladalo najživahnejše življenje in najizbornejša zabava. Izurjeni sankači, med katerimi je bilo zlasti mnogo častnikov iz Primorja, se niso izkazali le za navdušene prijatelje tega Športa temveč so s svojimi bravurami marsi- katerega novinca navdušili za ta Sport. Poleg teh pa so smučarji, tako zaCetniki kakor izvežbani, s svojo Žilavostjo in s svojo drznostjo vzbujali deloma obču- dovanje, pri zaprekah pa včasih tudi precej smeha. Vse se je vračalo v naj- boljšem razpoloženju domov. Med ne- deljskimi gosti se je opazilo poleg drugih tudi podravaatelja državnih Že- leznic v Trstu vladnega svetnika Aured- nička z nekaterimi višjirni uradniki ravnateijstva v Trstu, ki se je jako po- hvalno izrazil o prireditvi sankališča, podpredsednika državnega zbora držav- nega poslanca Josipa Pogačnika itd. To nedeljo bo v Bohinjski Bistrici Še ve- liko več Življenja, ker je že došlo mnogo vprašanj in naročil in bo tudi v hotelu „Triglav* tako v soboto zvečer kakor v nedeljo čez dan svirala godba. Zato se smejo Bohinjci nadejati, da jih ta dan ne posetijo samo gostje iz Pri- morja temveč tudi iz Ljubljane in go- renjskih mest. Nadvojvoda Rainer je praznoval v četrtek 84-letnico svojega rojstva. Sin omoril očeta. — V Tinjanu pri Pazinu je pred par dnevi umoril nezakonski sin Jurij svojega očeta Blaža Prelac. Prišel je namreč ponoči v očetovo spalnico ter sprožil na očeta tri strele iz revolverja. Vzrok umora je bil ta. da je izročil Prelac svoje premo- Tvrdka Teol Hribar v Gorici sprejme v službo s 1. marcom trflovskeqa pomocnika ki je vešč poleg slovenskega tudi italijanskega in nemškega jezika. Damo Uam \Jaš denar nazaj ako nebl pri poskusu noue ooljnc jcdilne masti bllj narauno9t očaranK Vsem sospodinjam toplo priporočamo KOilHSKO CIKORIJO = edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek. = v korist obniejnim siovenceiu. Ženje svojim vnukom mesto moriicu, ki Je bil pokojnikov n^zakonski sin. Mo- rilec'se je predstavii sodniji v Pazinu. Nova farvftška banka v Istii. — 15. t. m. prične delovati v Pulju hrvaško „Kreditno in eskomptno druStvo, regi- strovana zadruga z neomejeno zavezo". Etk«plo*ija na. vojni ladiji. Pri ogledanju vžigalca 10 cm topa navojni !adiji „Radecki" je en vžigalec eksplo- diral in ubii enega moža. Vzrok eksplo- zije je še neznan. zdi se pa, da se je eksplozija pripetila vsled neprevidne manipulacije. Umrl Je na Hvaru naravoslovec Gregor Bučič" v starosti 82 let. Pokojnik je bil častni doktor filozofije graškega vseučiliŠČa in od leta 1858 dopisnik c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo «n geodinamiko. Potnl llsti za Srbljo so popolnoma odpravljeni lako, da potnikom, ki gredo v Srbijo ali iznjev Avstrijo, ni potreba nikakih potnih izkazil več. Jadranska banka v Trstu Kakor smo že poročali, povišuje Jadranska banka delniško glavnico od K 4,000.000 na K 6,000.000. Opozarjamo, da se je ravnokar pričela tozadevna subskripcija. za katero konča rok dne 15. februvarja t. 1. Natančni pogoji nove emisije so navedeni v današnjem inseratu. kate- rega priporočamo pozornosti naših ka- pitalistiških krogov. Umrll so v Gorlci od 1. do 9. t. m. in sicer na domu: Dreier Katerina, Guglielmi Ana, Belli Terezija, Mermolja Kamila, Stecher BoStjan, Sosson Alojzija, Nardini Frančiška. Schwendtner Marija, šolska sestra v „Notre Damett, Brumat Marij, Bressan Anton, Gaier Liza, Zitier Jolanda, Visinovich Ivan, Stua Alojzij, F-urlani Ivan. V bolnišnici usmiljenih b r a t o v : Podgornik Martin iz Lokovca v 70. letu, Simčič Jakob iz Biljane v 14. letu, Piešeren Frančišek iz Gorice v 34. letu, Mrevlje Josip iz Sv. Križa v 3o. letu, Erzetič Ivan iz Vrhovelj v 26. letu. Vr ž e n s k i bolnišnici: Kral] Marija iz Loma v 53 letu in Braida Marijä iz Gorice v 10. mesecu. V vojaški bolnišnici ni v tem času nikdo umrl. Drobtinice. Dunajskl mesarji za argentinsko meso. — Dunajski mesarji so sprejeii resolucijo. s katero zahtevajo neome- jeno dovažanjeargentinskegamesa, tako da bi vsaj vsakih deset dni prišel en parobrod v tržaško luko. PolmiHJouska tatvina. — V Nagy- Körösu je ukradel nekdo iz občinske Wertheimerce pol milijona. Kovöeg z dlnamitom. Na postaji Wilten na Tirolskem so prodajali ne- izročljive pošiljatve. Med temi se je? nahajal tudi kovčeg. v katerem je bilo polno dinamita. Pošiljatelja do seciaj niso izledili. lila z toritii ii irtoi v Solkanu štev. 99|100 pri glavni cesti, pripravna za trgovino ali obrt se proda za K 25.000. VeC se izvč ravnotam. Rojaki! Spomlnjajte se ob vsakl priliki „Šolskega Domatf Kemiina Cistilnica in barualnica. Marsikdo ne ve, da se nahaja v Gorici Filialka kemične čistilnice in barvalnicc ALBIN BOE6ANA Iz Trsta, kjer se pere, öisti in barva vsakovrstno blago moškein ženskeobleke, pregrinjala, kožuhovine itd' Izdeluje se na parno silo. Močenje sukna, pranje in kodranje peres. - Za barvanje se uporabljajo le take barve, ki so vutrajne in se dado prati. '— Cene zmerne. ¦ Za obila naročila se priporoča zastopnik Anton Jug, Gledaliska ulica št. 14. plosöe od K 1-4 ; vsako- vrstnih kmetijskih stro- jev, orkestrijonov i, t. d. Mehanična delavnica pri BATJEL-u GORICA, Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za go- stilne, kav«.TP i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. Najnovejše acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 krön naprej. V. emisija delnic „JADRANSKE BÄNKE" v Trstu VABILO NÄ SUBSKRIPCIJO. V preteklem letu je izvršil upuvni s\et „Jadranste banke" v Trstu le deloma sklep občnega zbora z dne 14. marca 1909 s tem, da je izdal 2500 delnic ä K 4001. j. — K 1,000.000 nom. in p >višal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.000. Tozadevna subskripcija je imela tak vspeh, da ni bilo niti mogoče zadovoljiti vseh subskribentov. t Razvoj poslov „Jadranske banke" v preteklem letu je napotil upravni svet, da je sklenil v seji dne 28. decembra 1910, povišati v smislu pooblaščenja na- vedenega občnega zbora delniško glavnico za nadaljna dva milijona krön in izdati v to svrho 5000 delnic ä K 40011 K 2,000.000 nom. po nižje navedenih pogojih. Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na E 6,000.000, tako Ha bo postala „Jadranska banka" največji avstrijskl Jugoslo- vanskl banČni zavod. Bilančni vspeh preteklega leta odgovarja pefcentualno vspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od 1. jumja 1910 za- vodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu zboru izplačanje zopet iste, t. j. 6%-ne dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde, kateri bi se na ta način, vpoštevaje ažijo nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni re/ullat. zahteval povišanje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnice do zneska K 12,000.000 in spremeniti v tem smislu pravila „Jadranske banke". * Za V. emisijo delnic .Jadranske banke" v Trstu veljajo sledečl pogoji: a) Imejiteiji delnic prejšnjih emlslj imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so upravičeni. zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije po knrzo E 425 za delnico; b) deloice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo,'so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v koli- kor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada. po kurzu K 445 za delnico. Prijave za nove delnice se sprejemajo do 15. februvarja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 200 kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa — vpoštevajte svoječasno položeno kavcijo — po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani najpozneje do- 15. marca 1911. ; Nove delnice participirajo že na dobičkn za leto 1911 in za to morajo se vplačat* 5%-ne obresti od nom. zneška od 1. januvarja t. 1. do dneva izplačila. Od vlačanega prvega obroka, oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi 5%-ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subskripciji celi zne- sek podpisanih delnic. Kurzni dobiček (ažljo) prlpade, kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in priLtojbin nove emisije, rezervnemu zakladn banke. Upravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor je veljal za IV. emisijo z namenom, da bi omogočil subskribentom, na katerih prijave- se s. Č. ni mogel ozirati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil „Jadranski banki" z določenjem nizkega kurza nadaljne interesente. Ppijave na nove delnice se sprejemajo: V TRSTU: pri blagajni banke. V OPATIJI: pri blagajni banke. V DUBROVNIKÜ: pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Sibeniku, Zadru in Spljetu, in pri Dubrovački trgovački banki. NA DÜNAJU: pri Živnostenski banki pro Cechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Ceški industrijalni banki. V LJUBLJANI: pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu, Spljetu, Sarajevu in Gopici in pri Trgovsko-obrtni banki. V PRAGI: pri Živnostenski banki pro Cecky a Moraru, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki. V SPLJETU: pri Prvi pučki dalmatinski banki. V SUŠAKU: pri banki i štedionici za Primorje in njenih podružnicah na Reki in v Bakru. V ZAGREBÜ: pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Goriei, Sisku, Virovitici, Cirkvenici, Reki, Zemunu, Belovaru^ DelnicaJi in Kpaljevici. Ppi navedenih subskribčnih mestih morajo se tudi deponiraii stare delnice v svrho izvršitve opcijske pravice. Za slučaj. da javna subskribcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. Upravni svet ,,Jadrar\ske bar\ke" v Trstu. OPOMBA : »Jadranska banka« pošlie vsakemu interesentu na zahtevo položnice avstrijskc ali ogrske poštne hranilnice, tako, da more slediti pošiljatev denarja brez vseh stroäkov za subskribenta. V svrho izvršitve opcijske pravice zadostuje predložiti samo plašče delnic delnice (brez kuponskih pol.) ")st(jpnÖT|]slQ „Ljubljanske kreditne bapke" tt p All TH I I I f i |I -----se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.----- V I I II . . U XXL vLLIlllUvAJ Vloge na hnjižice obrestuje po !fV2ft/o, vloge v tehočem računu po dogouopu. f U U 111 V .. J^'"!!^_«!gvi!lgl_K 5.000.000. u ^in t ^ genfe^Y Ljubljani.^^ ^[t - Rezervn. zaklad K 450.000. - Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.) Velika za- loga dvo- koles od K 30-300; Si- j yal. stro- 1 jev od K i 30-250; ( gramofo-- nov od K 15- 1500; K^Mner $Mm kava služi azai*adi swo- Jih nedosežnih vrlin vsak dan na mi!?|3ne Ijudem. Edina prava dru- žinska kava l Po ceni in zdrava.