GLASNIK SLOVENSKI. Lepoznansko-podučen list. Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežic. Št. 10. v Celovcu 15. maja 1859. 3. zv. Darilo. (Zložil Miroslav.) Minka pritekla, Minka prezala, Rožo dišečo Meni podala. Roža dišeča Terne imela, V roko me zbola — Kri je privrela! — Minica zala, Tvoje darilo Se tako krasno, Se tako milo — Jaz ga ne maram! Kaj si storila Da si ob roži Terne pustila? Ak si preboia Serce globoko,' ^ Pa ne zabadaj Tema mi v roko! Ceptec. v. f J ^^ypifllül^ : si Zgubljen je, vtopljen - bojim. Pretekel je dober teden po poroki. Pri županu se je vredilo vse; Lovre se je pridno poprijel gospodarstva, in Marjeta mu je zvesto pomagala. Rekel bi bil človek, to je srečen par! Popolnoma bi se ne bil motil, nekaj pa je vendar oviralo pravo srečo, kalilo veselje. In ta „nekaj" lio morebiti večno terpel ; nikdar si morebiti Marjeta ne bo izbila iz glave poti, po kteri je dobila moža. In stari oče bo morebiti do konca svojih dni nosil serd do hčere v sercu, saj je njegov pogled tako tamen, njegov obraz tako resen, govorjenje njegovo tako kratko, da Marjeto vselej serce zaboli, kolikorkrat ga le pogleda. Viditi je, da jih noče, morebiti da jih ne more ljubiti, ki so s hudim kovali zvezo. Kdaj bo prišel angelj miru v nesrečno družino, da bo izbrisal neumni spomin in terdno sklenil serce s sercom? kdo ve! — Tri dni je deževalo sila hudo. Z gora so priderli neurniki, napila se jih je Sava in stopila daleč čez navadne bregove. Veličastno se podijo rujavi valovi, njih sila je strašna, gosto so obsojani z lesom, ki so ga izruvali v derečem toku. Daleč okrog se čuje neznano bučenje. Za brodnika taki dnevi niso ravno prijetni. Pridejo ljudje, ki jih ne preplaši nobena nevarnost, in te ie treba prepeljati, ko bi tudi Glasnik 1589 — m. zv, 10 152 ladija v valih poginiti mogla. Marsikrat brodnik z zobmi zaškriplje, ko odrine od kraja. Jernej je danes malo prevaževal, jpa še za teh malo, ki jih je vozil, ni imel dobrih besed. Po kosilu se napoti k bratu in Marjeti na vas. Ker je bil dan deževen, so bili vsi skupaj doma, Lovre, Marjeta in stari župan; pa vsem je zlo manjkalo govorice , njih serca se še niso upokojile po čudnih dogodbah. Pri teh so zmiraj vse misli, iz njih izvira Marje-tina pobitost, županova čmernost, Lovretova nevolja. In akoravno bi bil eden izmed njih ponevedoma v duhu pri drugih rečeh, kako bi se ne zedinile v hipu misli vseh, če stopi v hišo človek, ki je nekdaj ž njimi vred čutil njih nesrečo, in gotovo še zdaj ž njimi vred čuti njih žalost ? Govorili so to in uno. Čez nekaj časa se vzdigne župan, in pogleda po vremenu; klobuk vzame in hoče iti. Jernej stopi predenj in mu poda roko. „Srečni!" mu reče, „če se ne vidiva več." ,,To se pravi slovo jemati za dolgo časa," se čudi župan smehljaje se. „Kaj pa ti je vdarilo v glavo, ali ma* misliš na smert?" „Morebiti nisem daleč od nje, danes se ne morem znebiti teh misel. Povodenj je strašna, nikdar še nisem brodaril po taki Savi, in če se ne zvedri, mora biti še vedno hujše. Nikdar se sicer nisem bal valov, in se jih tudi danes ne bojim, pa nekaj mi vendar vedno pravi: Danes brodariš zadnjikrat po Savi." Župan mu potrese roko in pravi: „Jaz na tvojem mestu bi danes ne vozil, ali pa bi si izbil iz glave take domišljije; ti pa stori, kakor se ti zdi bolje. In če se res ne vidimo več — Bog te obvari, ljubi moj!" pristavi smehljaje se in odide. „Zakaj vendar res prepeljuješ danes" poprime Marjeta, „saj te ne more nihče žugati v nevarnost. Kako sem se bala včasih, še komaj sta bila oba na brodu, kedar je naraščala Sava in sta vozila čeznjo, ko sta komaj razumela lastni glas v ladii. Če te opominja nekaj, da si v nevarnosti, opusti vendar za danes to delo. Včasih, pravijo, pride spomin k človeku, in mu oznani smert sorodnikovo ali pa prijallovo, pa tudi, da njemu samemu proti nesreča, mu pravi včasih čudni notranji glas. Zakaj bi ne slušal človek glasu, ki ga svari?" „Z ljudmi se ne maram prepirati" odverne Jernej, „in tudi ne maram, da bi me zmerjali strahljivca. Prepričan pa sem, in živo prepričan , da danes zadnjikrat vižam svojo ladijo ; pa naj je verjeti no-trajnemu glasu ali ne, vožnje ne odrečem nikomur. Ob času vajine poroke sem se veselil, od tistega časa pa gre moje veselje vedno bolj pod zlo. Želje vajinih sere so spolnjene, sklenjena sta v ljubezni za zmiraj, pa če pogledam vaju in starega očeta, me zbode v sercé, ker ne najdem prave zadovoljnosti v vaših obrazih. Bog ve, da sem veliko terpel v vajni nesreči, da sem pripravljen, vse vama dati v pomoč. In ko vama je bilo pomagano, sem menil, da bom vesel, pa žalosten moram gledati, kako odganjaš, Marjeta, srečo in zadovoljnost od sebe 153 ker veruješ v moč hudih duhov, ki so ti pomagah*. Veruj rajše v moč Boga, ki je bil sklenil vajine serca, da bi po čudnih potih sklenil vajine roke. Vem, da ti prigovarjam zastonj, zato sem žalosten; življenje brez veselja pa je huda peza, zalo ne odrečem nikomur vožnje, ko bi mi valovi pluskali čez glavo. K vama pa sem prišel jemat slovo. Prepričan sem, da bota našla enkrat dušni mir in za-dovoljnost, in žal mi je, da je ne morem z vama skupaj uživati. Pa obljubita mi saj vesel spomin, odpustita mi, če sem se kaj zadolžil pri vama, ne sodita preostro mojih djanj." Poda jima roko. Marjeta jame jokati pri zadnjih besedah, Lovre pa stermo gleda v tla. Svojega brata ljubi zlo, in čudno se mu dozdeva, kaj ga je prijelo tako hudo, da jemlje slovo za zmiraj. Prave nevarnosti, ki bi mu protila, ne more spoznati, akoravno se spominja velikih povodinj, o kterih je sam brodaril. Pa ker vidi, da se brat ne da pregovoriti, ga ne skuša umiriti. Podajo si roke; Marjeta se trese zlo in Jerneju postaja tesno v persih. „Srečno, srečno, ljuba moja, spominjajta se name!" reče s krepkim glasom; strastno stisne obema roko, in hiti iz hiše. „Povodenj bo nehala," tolaži Lovre Marjeto, „dež je prejenjal, in Jerneju bodo čudne misli prešle iz glave. Ladjišče je terdno, za nevarnost resnično ne vem. Ko se uleže voda, bo zopet miren." Marjeto sicer nekoliko utolažijo Lovretove besede, pa klaverna ostane vendarle; Jernej je bil segel pregloboko v žalostne prejšne čase. — (Konec prihodnjič.) Tolažilo* (Zložil Gr. Krek,) Zalo se uklanja verba pri potoku , Ker se krajša že jesenski čas; List za listom na nji rumeni se, pada, Ga odnaša mermrajoči glas. Zginil v kraje južne spet je mirni slavec, Ki po vejah njenih je skakljal; Rad v večernem žalu pesmi prepevaje. Trudne je stvari oživljeval. Prišla pa devica bo spomlad vesela. Ki drevesa gole olisti; Zelenjad naravo pusto bo odela, Pevcov trama 'z juga pricverči. 10* 154 Spet ponosno vzdignila bo glavo kviško, Vnovič jo bo kincal listja kras ; Izpod vej košcatih pa, z nevesto združen, Slavcev bo donel ljubezni glas. Pot iz Ljubljane v Šiško. (> (Potopis.) y Na peščenem polju naše literature se med vsemi cvetlicami naj bolj obnaša potopis. Naši časniki so nam prinesli že veliko potopisov iz naše lepe domovine, in menda je nič več groblje po vsem Slovenskem , da bi ne bila že našla svojega Homera ; le poti od Ljubljane do Šiške še ni nihče tako popisal, kakor zaslužuje ta pot. Ljubi bravec — zdaj bi se bil kmalo zmotil, sem že misHl pristaviti „in ljuba bravka," in prav iz serca rad bi bil pristavil te dve besedi, ali kaj! ker vem, da „Glasnik" ne najde milosti pred Slovenkami. Naj bo ! — Ko bi me bile slišale, kako globoko sem jaz zdihnil pri zadnjih besedah, vem, da bi se ena ali druga omečila. — Tedaj: Ljubi bravec, ki me boš spremljal po tej poti, te prosim, ne zameri, da — Jaz tudi v trop, — ki se poti in trudi, l^o Popisuje pota naše domačije, i;3 Se uriniti želim,--- verjemi mi, da meni le nevolja sili pero v roke, ker vidim, da je samo pot od Ljubljane do Šiške tako zanemarjena od naših potopiscov. Ljubi bravec! ali si že kedaj bil pri Bitencu ali pri Žibertu v Šiški? Če še nisi bil in te mika me spremiti, počakaj me o pol štireh „pred mostom;" če si pa le enkrat stopil čez prag ene teh dveh hiš, boš gotovo z menoj pritegnil, če pravim, da je ta pot bolj vredna popisana biti, kot bodi si ktera hoče po kamniti Čičariji. Ljubljančane vsaj, to vem, imam vse na svoji strani, in to je že nekaj, akoravno še ne vse. Res je že marsikdo popisal pot iz Ljubljane na Gorensko in ta pot gre tudi skoz Šiško. Pa le beri te popise, če jih še nisi, in boš vidil, kako poverhni so vsi. Popotnik še komaj prestopi — pa je že v Šentvidu in ogleduje ondi lepo ubrane zvonove. In vendar je Šentvid uro hoda od Ljubljane! Človek bi mislil, da so Šiškarski fantje temu popotniku podpisaU potni list, ali pa da so mu par komarjev pripregli. Zdaj bo kmalu pol štiri, bo treba iti pred most. Še nekaj, ljubi bravec, ti moram prej povedati. Drugi popotniki se večidel vozijo, midva bova šla pa peš, ker---ker---naj bo, tebi bom povedal, ker se je nekdaj eden mojih ujcov hudo potolkel, ko se je 155 iz Šiške peljal, in od tistih časov imam to neumno vražo, da se rad ogibljem, zlasti če grem iz Šiške. Vsaka cesta pelje v Rim, pravi star pregovor, in kar stari pre^ govor pravi, je gotovo res, in lej! ta pregovor velja tudi za Šiško. Midva bova šla od „pred mosta" le zato, ker sem jaz te poti nar bolj navajen in to tudi veš, da navada je železna srajca. Zdaj še manjka nekoliko minut do pol štireh, ozriva se ta čas malo okrog, znabiti, da se še kdo nama pridruži. Glej ! na južno izhodni strani se dviguje homec in na homcu čepi ljubljanski grad; kteri zidar je pri zidanju tega gradu mavto napravljal in kdo je opeko žgal, tega ti ne vem povedati. Če bi rad zvedil, kaj se je v tem zidovju godilo, in kaj je vse grad doživel, beri „Iiiirisches Blatt." Gradu nasprot stoji lepa franciškanarska cerkev, koliko je stara, tega ne vem; kdo jo je izmalal, tega ti pa ne povem. Če bi te pa ravno mikalo starost te cerkve zvediti, bi ti pa že poskerbel potrebne letnice in tudi genealogijo vseh mežnarjev, kolikor jih je to cerkev zaperalo in odpe-ralo, ker poznam moža, ki ima to vse v glavi tako nabrano, kakor ti jagode na paternoštru. — Nama pred nosom je špitalski most ; če si radoveden, kdaj je bil zidan in če se poznaš na rimske številke, poglej na letnice, ki jih ima na čelu. Kamen je apnenik, ograje so pa iz železa vlite. — Ali zdaj je pa že čez pol štiri, menda ne bo nobenega več, odriniva tedaj ! Od „pred mosta" se vleče pot navkreber proti severo-zahodu. Na levo sedijo po klancu zaporedoma branjovke, ki ti vipavsko in nevipavsko sadje ponujajo. Tu moraš kaj kupiti, ti ne pomaga nič, če ravno eni uideš, boš drugi v pest prišel. Saj veš: „Incidit in Nežam, qui vult vitare Marjanam" so rekli naš šolmašter. Le stopi kje, saj se ni treba sramovati, tudi za en krajcar boš kaj dobil. Kedaj je mestna gosposka privolila branjovkam „pred mostorn" prodajati, tega nisem mogel pozvediti, celo Valvazor nič tega ne opomni in tudi v mestnem urbarju ni zapisano. Da so te pravice sila stare, je gotovo in berž ko ne so še iz tistih časov, ko ni znal pisati, kteri koli si bodi, še vsaki mestni gospod ne, ker sicer bi bili to gotovo zapisali na oslovsko kožo v prid svojih mlajših. Da bi bilo takrat oslovskih kož manjkalo, tega ne moremo verjeti, ker še dan današnji jih imamo, hvala Bogu! za potrebo. Neki zgodovinar terdi celo, da so branjovke že v stari Emoni „pred mostom" prodajale, da se je Jazon pred mostom ustavil in da je bil ondi od vseh branjovk „in corpore" sprejet. Kot vsak pošten potopisec, bi mogel tudi jaz zdaj premišljevati čudno osodo, ki je Jazona v te kraje pripeljala, ali pa bi ga mogel znabiti celo do ^''erhnike spremiti. Ne zameri, ljubi bravec, da zapustim Jazona, ker meni so nr.oji zdravi udi ljubši, kot take premišljevanja. — Zdaj sva namreč že v Slonovih ulicih. Tlak po Slonovih ulicah ni veliko slabeji, kot po druzih Ljubljanskih vlicah. Gotovo sta 15^ V teh uh'cah zato tudi dva brivca in ranocelnika, da je pomoč prec pri rokah, ali prav za prav pri nogah, če bi si utegnil kdo nogo spahniti ali zlomiti. V leh ulicah na levo je loterija, tu znaš na Dunaj in na Terst svojo srečo poskusiti. Številke visijo zunaj v prav ličnih tabhcah, posebno okvirja sla prav mojstersko delo, le škoda da ne vemo umetnika, ki ju je izdelal, da bi razglasili njegovo slavo po širokem svetu. Od „pred mosta" do konca Slonovih ulic sva potrebovala tri minute in 27 sekund, kdo drugi bo znabiti potreboval več ali pa tudi manj; to je tako, kakor je mož in kakoršni so koraki. Zdaj stojiva tu, kot dva Herkula na razpotju. Od tod peljejo štiri ceste proti vsem stirem stranem sveta. Midva imava dve na izbere; ena derži proti zapadu, druga proti severu, po obeh se pride v Šiško. Meni ste znani obe prav dobro, jaz te peljem, po kteri je tebi ljubo. Samo to ti povem, da perva pot je bolj stranska, in že stari Komenij, ki je pisal „svet v obrazih," svari popotnika, naj se varuje stranskih potov in bližnic, ker one ga pripeljejo večkrat v prepade ali pa med tolovaje. Akoravno „pod t ur no m" ni prepadov in ni moških tolovajev, vendar ga bogajva, on že ve, zakaj je to pisal; on je jako star, toraj vsaj še enkrat tako moder, kot midva oba. Pojdiva tedaj proti severu! Tej cesti, po kteri greva zdaj, se pravi dunajska cesta, to se pravi, če bi človek neprenehoma šel po tej cesti in bi na nobeno stran ne krenil, bi prišel na Dunaj; če bi šel pa potem iz Dunaja po ravno tej cesti nazaj, bi se ji reklo : teržaška cesta, ker po nji bi prišel v Terst. Iz tega se vidi, kakšen razloček je, ali gre človek naprej, ali gre nazaj. To ti le po strani povem, da boš vedil, pri čem da si, ko bo od tega govorica. V kotu, kjer se ločite zapadna in severna cesta, stoji hiša, v kteri se peče vojakom vsakdanji kruh, kterega tukaj „komis" imenujejo. Tej hiši ravno nasproti je Mokarjeva gostivnica, kjer radi postrežejo vsacemu popotniku, kakor se bere v tem in unem potopisu. Gotovo bi tudi naju gostoljubno sprejeli, le škoda, da nimava časa se muditi, ker bi za dneva rada prišla v Šiško. Na levo in na desno dunajskih ulic stoje hiše lepe in nele{|p, pa ne vem, čigave so. Pa kmalu morava spet to cesto zapustiti in se na levo zasukati. Od slonovih ulic do semkaj sva potrebovala tri minute in devet sekund. Pri majhni hišici, v kteri je tudi gostivnica, stopiva na celovško cesto; v tej mali gostivnici, če se ne motim, ostaja „pot" iz Želez-nik. Lej ! beseda „Železnike" bi mi dala spet lepo priliko, da bi tebi na dolgo razkladal, kako dolgo že stoje, kolikokrat so že pogorele in koliko cvekov v njih vsako leto zagleda beli dan, ali prav za prav, temno noč, ker „cvečarji" večidel le po noči delajo. Pa vem, da ima vsak slovenski bravec to že davnej v glavi, toraj ne bom še jaz tega razkladal, posebno ker sam dobro vem, da se pri cvečih malo spoznam. Jaz se s tem tolažim, da nihče vsega ne ve. Na celovški cesti prideva do lutranskega tempeljna in do Koli- 157 zeuma, obe hiši stojite na levo ceste. Zdaj bi bila lepa priložnost govorili od Lutranov in od drugih krivovercov, tu bi lahko popisal celo življenje Luther-Ä Martina, tu bi lahko povedal, kako se je nova vera po Kranjskem zaplodila, kako so jo potem zatedi, i. t. d. i. t. d. Te zgodovinske zmesi bi bilo vsaj za eno Glasnikovo polo ; že sem mislil iti iskat potrebnega gradiva, pa sem se zbal, da bi mi ti, ljubi bravec, med tem ne zadremal. Torej prepustim to drugemu bolj zvedenemu peresu. — Od kolizeuma je prerokoval ranjki Prešerin, da se bo v njem um s kolesom terl, in skoraj bi djal, da je imel Prešerin prav, ker če ogleduješ zdaj to obširno poslopje, ne boš veliko umnega našel ne v njem ne okoli njega. Lej, lej! tam v kotu leži tudi staro polomljeno kolo , gotovo je to tisto, s kterim so um terh, in to kolo se je zdaj iz zgolj jeze, ker nima ničesar več treti, samo sterlo. Ti nesrečno kolo ! ko bi bil jaz pevec, bi zabren-kalod tebe tako strašno balado, da bi celo tebi samemu vstajali lasje po koncu. Hitiva naglo iz tega nesrečnega mesta, če ne, se znabiti kolo spet ož[vi in tudi nama potere to troho uma, kar ga še imava. Veseli se! Še nekaj korakov, pa sva v „prosti naravi." Oh, v prosti naravi. Kako se človeku zlajšajo persi, kako se čuti prerojenega, kako radostno plava lahka duša po čistem azuri, ko pride iz tesnega mestnega ozidja med zelene livade, bogate polja in cveleče travnike — le škoda, da jih ravno zdaj pokriva debel sivi prah, kterega tudi nama sovražni veter nosi v oči. Poglej černosive vrane, stare mamice , ki mirno berbajo po cesti, med tem, ko se lahki vrabec čivkajo dviga proti oblakom. Ozri se na desno ! Tu se razprostira peščeno polje do šumeče Save in še unkraj reke do gričev in hribov, ki so bili nekdaj s tamnimi gozdi obraščeni. Zdaj pa vzdigni svoje oči in poglej orjaške planine, ki dvigajo svoje „z večnim snegom" pokrite temena do nebes, poglej jih, — akoravno ti jih gost oblak zakriva. Nak! toliko veselja je preveč za prekajeno serce mestjanovo ! Bi se res zjokal od veselja ! Tudi ti si ginjen, blagovoljni bravec, pa to je znamnje dobrega nepopačenega serca. Nič se ne sramuj solz, ki bi ti kot bob debele lahko padale na brado, ko bi je kaj imel — le toliko pazi, da se mi od ginjenja ne zverneš v cestni graben. Konec Latermanovega ^drevoreda morava iti čez cesto in potem naju pelje pot naravnost v Šiško. Še do cerkve greva skupaj, potem sem spolnil svojo dolžnost. Jaz grem zdaj še naprej pod goro do Žiberta, ti pa pojdi nazaj ali pa še z menoj naprej, kakor ti Je ljubo, jaz te k ničemur ne silim. Od začetktf celovške ceste do Si-škarske cerkve sva potrebovala 14 minut in 53 sekund, tedaj vsega skup: 21 minut in 29 sekund. Če bi šel pa rad še naprej po svetu pogledat, gotovo se bo dobil kak rodoljub, da te bo spremljal rado-voljno, ter nam pozneje povedal, kako sta hodila. Z Bogom! Potopis „for e ver !" Fr, Erjavec, 158 nf;^ Ethymologicne đrobtine. ^ '««"»;^ (Nabral Dav. Terstenjak.) , • * AldoT. Slovenci kraj Mure, dalje Medžiinurci in zagorski Horvati poznajo besedo aldo v v pomenu „daritev, Opfer." Naši jezikoslovci imajo besedo za madžarsko; pa Madžari so jo izposodili od Slovencev. Beseda je indoevropska. V zendskem jeziku najdem, (Ja9na XLIII, 3. XLVI, 6.) aredró, moleči, der Betende, dalje Ram. I, 21. aredro, priimek darovatelja, Epiteton des Opferers ; tudi sanskr. jezik pozna koreniko a r d, moliti, prositi. Ker sansk. glasnik r je v slovenščini večidel /, dobimo koreniko al d, in iz te ime aldo v, po obliki, kakor: žernov , celov itd. Trušar, Trnšec.*) V ruški fari imenujejo človeka, kteri pri gostiji reže in jestvine na mizo nosi „trušarja" ali „trušca." Ker Adelung terdi, da nemška beseda Truchsess ni nemška , se more izpeljati iz slovenskega iz korenike tru, edere, odkod: otrov po analogiji, kakor jad iz korenike jad, edere. Dalnja tvarina je truš, troš, iz ktere : strošek, cibus, Nahrung. Iz tru je tudi strava, Leichenmahl, sedmina, karmina. Ert, ret. Na Kranjskem in Štajerskem imamo več ostrih hribov : Er t, Art, Ar tic, Re tj e, po methatezi kakor rež in e rž. Ta beseda se ujema s sanskr: ur d va, altus iz korenike ur t, zend : ere-, dva, altus iz korenike e r e d, armenski : a r t e v a n, cacumen. ' y- Danaj. Ime ponosne reke so si nemški jezikoslovci prizadevali ha različni način tolmačiti. Vendar naj naravniši pomen je: reka. V sanskritu najdem dunaja, fluvius, (glej Nig. L 13.) osetski: don, fluvius, Da so slari Slovani to besedo poznali, poterjuje ime reke Dunaj e C na Ruskem. Šerb, Serbica. Na Štajerskem imamo hribe Serb, Serbica, na gornjem Štirskem S erb i z en alpe. V osetšini pomenjuje sär-bas, cervix. (Mšdiba Psalm 128, 5) Toraj Serbica = Bergrücken'; primeri griva, izvirno collum , v sanskritu se je še ohranil ta pomen, in grivol, Bergrücken, tul, t il, Nacken in Tulčnik ime hriba, rebro, die Rippe in reber, Bergrücken, herbet, Rücken, in herb, hrib Bergrücken. Menda Serbi, die Bergrückenbewohner. Ina, hloa. Na Pohorji pomenjuje ina, bina, Morgenlicht, primeri polsk: bina V ravno tem pomenu, irsko: ion, solnce, sanskr: ina, solnce. Kerdrnš. Naj veci ert svinjske planine se veli Ker d ruš, menda od ker, ki je še v solčavskih planinah znana beseda v pomenu: Felsen. D ruš se ujema s sansk. driš, Felsenspitze, drišadvati, felsenreich. Toraj v besedi Kerdruš vlada pleonazem, kakor v imenih: Kalbreg, Monsberg itd. *) Na Koroškem pravimo „truasar — trunšarji.« 159 r.r Tindja. V Zagorju je pečovnata gora Vindja, Vindija. Že g. M. Kračmanov je omenil v svojih povestih te gore. Tudi v Indiji je gora Vindhja, po Lassenu iz vjadh, spaltbar, durchbrochen, zerrissen. Vila. Ni še dognano, kakšno bitje je Vila v staroslovenskem basenstvu bila, in ktera nalurna moč je v njej osebljena. Menda bi vtegnile primere s sorodnimi besedami osvetliti temno podobo Vile. — Jugoslov : vi li ti, schmeicheln, vil o va ti, hexen, češki: vila, Rap-pelkopf, vily (adject.) närrisch, vilnice, scorlum, polski: vilati, verrückte Streiche machen, litevsk : vi Ilo ti, locken, verführen, vylus. Betrug; letiški: vil t, betrügen, viljljat, zu verführen suchen, anglezk: wile, List, slaronordiški : villa, in errorem inducere. Ako povesti o Vilah pretresujemo, najdemo v njih pogostoma djanja, ktere pomenjajo tukaj navedene poznamenovanja. Letonž, latoT, Letenje. Letouž, Letenje se velijo kraji kraj vode, kjer je brod, v serbščini lat o v, der Aufseher bei einer Ueber-fuhr. Mislim, da izvirni pomen teh besed se ima iskati v sansk. art, ire, agitare; primeri letiško : létus, pluviae , létuvains, Wasservogel, dalje imena slovanskih rek Leta ponemč. Laitha, Latorca, česk. latovisko, Sumpf, keltsk: leath, Sumpf. Pervotni pomen toraj vsih tih besed je — voda. Primeri še sansk. ar dr a, nass, mokro in gerško : ap5co, Peca. Jeli je peča slovenska beseda, ali pa so si jo drugi narodi izposodili kakor Španjci in Portugezi, pri kterih p i e z a pome-njuje Leinwandstück, primeri še retsko : pez, peaz, Leinvi^andstück, in srednjelatinsk. peciatus geflickt, kerpan? Glasnik literarni. še nekaj zastran beril niklošlceTih. ffr (Konec.) ' a Prav je po naše: koliko kervi bi bilo prelite, koliko zlata potrošenega! veliko jih je bilo pol o vi j enih; če „golčijo" pri vas, ... prelito, ...potrošeno, ...polovi j en o, naj vam bo ; g. M. se ravna po množini ; vendar se nam dozdeva močno, da ste zakrožili tudi to po serbski. Jako je g. M. prekrasna serbŠČina „mila in draga;* aH velelo se mu je, na,j zloži*) slovenske berila. „Težko je (Človeku) zmirom delavnemu biti, ali pa: težko je, delavnemu biti, ako ni postene hrane, tudi: „težko ti je delavnemu biti, ako nimaš" ... „to je gerdo in po hlapčevski, zmirom ka- *) „Naša braća jugoslov." vele, da je to po nemškem: velelo (reklo) se mu je zložiti (jugosl.: da složi ali neka složi;) g. S. pa očita berilu VII. da ni prav: „gospod veli kocijažu, naj malo postane" (nam. postati) Glasn. 199^ Zdaj je po naše oboje. Pis. 160 ranemu biti." Te izreke so narodne; po zadnji je bila napisana tudi ta-le : „Po kraljevo je to, dobre dela delati, pa graj a nem u biti." — Ve li zdaj g. R., kaj dela tu 3. sklon? — Lahko, da se zdi to čudno g. R. iu morebiti tudi komu drugemu, kdor meri to po ljudskem (fremd) kopitu. —¦ Ali tudi nam so zdi marsikaj Čudno. Cuduo se nam zdi n. pr., da meče g. R. dobre domače besede itd. pod klop , pa menda le zato, ker misli, da ne veljajo gluhega oreha — zato ker jih ni slišal Še on nikjer, ali „koncimar" za kak poseben pomen ne n, pr.: ,,đa'' (kedar pomeni wenn) Glasn, 198, „s čim" (srb. čim, sobald als, gleich als) Gl. 199., „poldnev[ov]ati" (mittagmalen) Gl. 200; obleka „za doma," Gl. 199; „za na boj" (prim : to bo „za na pašo") Gl. 199, „nad vratmi," „hiše so s slamo krite," Češ: tukaj se mora (?) rabiti dovrš. glagol (pa je oboje prav, prim. rezan kamen) itd. — Gosp. R. se serdi : »tega ne rabimo v tem pomenu" — „tako se nikdar ne govori, pa dosle tudi pisali nosmo." — Ali doslej nismo tudi sploh govorili in nikdar pisali: „končimar," ,kor," „sovsema," „ŠČerbeč," „Dunajan," „ta sprememba „je ne" po slovniš-kem d^^hu," — vj^^il^ "^' domačjem duhu „naobraževati', — „tako pri nas golči d e tea. „Prvejše," „prvejša" (das, die „erstere") — kakor piše g. R. v Glasn. str. 168, 2, zv. 1858, — je „strašilo," ki nam ni strašilo doslej še niti po hišah, niti po slovnicah. Kolikokrat so se že pričkali slovničarji nemški zbog „ersterer" (ki se rabi le v knjižnem jeziku): kdor je že pervi, ne more hiti še pervejši; pa glejte! — „Najpervi" (der allererste) pravijo tudi Slovenci; ali ,,pervejši" tega nismo doslej še slišali ne brali. Vemo, da to ni vse, kar smo m i slišali in brali ; (prosimo naj tudi drugi ne mislijo tega sami od sebe) ; ali tega ne verjamemo — Slovencom na čast, da pravijo kje pervejŠi — a — e. Ni res, da se pelja ali vozi samo na koleh ; pri nas se pel j a ali pelje tudi peš: dete za roko; kako živinče ali psa pelje človek na vervi za seboj. Nemec veli: bringe auch deine Frau mit! Slovenec pa: pripelji (ne pa: p rine s i) tudi ženo s seboj! „bringe auch das Kind mit !" to se pa veli po naše : „p r i n e s i tudi dete s seboj — ako še ne bodi, ali ne more še daleČ hoditi. To se ve, da bi bilo bolje v edem, vodim (peš); vezem, vozim (na koleh); po strsl. ; ker sta pa glagola v edem pa vezem (do malega) potihnila (vezem celo), zato so si Slovenci skrojili glag. „peljati" in gospodarijo ž njim tako, kakor smo povedali. RazloČnejše govorimo pa vendar tudi zdaj od drugih ; Nemec n. pr. rabi „bringen" za troji pomen („bringe ihn mit" — auf den Händen — zu Fuss — zu Wagen) nam pa velja „pripeljati" le za dvoji pomen. Ne budimo mertvih, saj nam ne morejo pomagati; delajmo rajši z živimi! — G. R. je razglasil razloček med „spolniti" erfüllen in „izpolniti" ausfüllen ; po starsi, je le „izplbniti ;" to ni tedaj po hvaljenih železnih pravilih; — tudi glag. „spaziti" in „izpaziti" je razločil g. R., celo po svojem. 161 afl«? Keđaj bi trebalo pisati po starsi. u\ s (z), iz, v z ... (v zloženih besedah), to ve menda tudi g. M. ; ali težko je to reČ zdaj po „železuih prav." dognati, zato ker so se take besedice sčasoma zlo obrusile in spremenile , pa tudi zato , ker jih niso pisali tudi pisavci starsi, po železnih prav.: „VLnuk'L in unukt; vb = in u = glabiti, pro-fiindem faccre; st = in saséd (sosed); iz = iu s^ = gnesti, comprimere; iz, — s^ = z = vezati (colligare; Miki. lexic, in I. 218); zidravL in zdrava; s^de in zde Miki. I. 218; iz = in VBz = véjati (evannare .\txj.i(xv); sLzidati in zdati, zidati in zizdati , sbzidati in sbzizdati (condere, aedificare). Primerjaj temu tudi to kar piše Miki. v L 61: „es gibt . . . Wörter, in welchen ä und oy gleich richtig sind." Nahaja se v staroslovenšČini še veČ drugih razlik , ki so bile nekdaj, pa so še zdaj enako dobre : vozdtaj in vozotaj ; obveseliti, obvezati in obeseliti, obezati itd. (to s(; ve, da je treba gledati na dobo.) Zdaj pravimo razvlaka in razlaka; pa vendar le „oblak, oblast, slačiti, oblačiti" . . . (nikdar ne obvlak, ob vlast itd.) — Pa tudi v drugih jezikih ni železnih pravil. Naj vzamem tukaj v misel le one imena latinske, ki imajo v 4. skl. ed. em in im, v 6. skl. ed. pa e in /. Ktero je bolje, „eis''' ali „iis" ? — Po laški pravijo in pišejo : io amava in amavo;*) fino, sino, infino, insino (do); ciriegia in ciliegia; domani in dimani; colazione in colezione ; calzolajo in calzolaro itd. Nemci so govorili in pisali nekdaj le: fiirhaus (ahd. furi-hus), fürtuch, furgang, fürwitz**); zdaj pravijo po domaČe še tako, pišejo pa nam. für le vor; vendar poleg „vorspräche," „bevorworten" tudi še ,,für-sprache," „befürworte itd. Tako se je spremenil tudi starsi. „vM-" pri nas v „z-" tudi v „iz-" (zveliČar, izveličar itd.) ; vendar še : vzeti, vzdigniti. Še iz veČ drugih jezikov bi lahko našteli takih razlik, pa bo menda teh dosta. Ker se niso deržali tedaj „železnih pravil" stari Slovenci, ker se jih ne derže in se jih ne morejo deržati tudi drugi narodi in njihovi pisavci ; pokaj hoČe g. R. ravno nas uboge Slovence v železne vft-ige vkovati ? Zakaj se ne bi smeli tudi mi malo po svoji volji kretati? Tako treba to reč tudi učencom razlagati. Tudi v šolskih knjigah ni še popolnoma enaka. V neki slov. neraŠk. šolski knjigi smo brali še lani: Getreide, diesseits, jenseits, jemanden, (3, skl.) letos pa : Getraiđe , diesseit, jenseit, jemandem (tako po višem povelju), pa še več drugih popravkov. Ali kdor gleda drugim tako na perste , naj tuđi sebi. Jako se moti g. E., ako misli, da se je deržal on vedno železnih pravil. Gosp. R. je pisal 1856 „ deca," zdaj pa piše „detca;" namesto ni, nismo (nesmo) piše po navadi „je ne," „smo ne," vendar tudi „ni'' Gl. 198; „nesmo." 199. Je li tako (je ne, smo ne) po staro-slovenski ? Vemo, da govori (razun Čehov) tudi peščica Slovencov tako, ali po starsi, to ni ; g, R. je tedaj grešil pot „železnih pravil." Če *) Filippi I. 101 (1869). **) Beri Grimm. II. 729. _ , 162 pa „dehne" kaj po nemščini, „dehne" to; veČina naših ljudi, na ktero je pisavcu tudi gledati, pa ne govori tako. Gl. 199, „podučujo," pa vendar ravno ondi „zabijejo;" Gl. 168 „morejo" (nam. „mogo," starsi, mogat.) Nočemo siliti nikogar, da bi tako pisal ali govoril (čeravno se nahajajo starše oblike: pri d o, mogo, veruj o . . . še pri T rub. nam. pridejo, morejo, verujejo . . .): le pravimo, kako bi moralo to biti po žel. pravilih. Gosp. R. nas opominja, kako se naj ogibljemo takih besed, ki so zložene s „—slovje," pa piše sam Gl. 150, krasno-„slovnih;" Gl. 150 „slog,"151 pa „« lepšimi; Gl. 155 prezgoda" pa vendar „tedaj" (150 i. n. d. m.), „sedaj" (151); — Gl. 151, 198 „iz-vlasti," 199 pa „zlasti;" Nov. 130 „doslej," Gl. 200 pa „dosle." Na str. 168 Gl. uči g. E., da ne velja „mislivsi," „vidivši," zato ker sta veršivnika (v impf.*]), 199 piše pa sam „nemogši." Je li „moČi" ver-givnik? G. E. je zasledil enkrat za besedico „n e", 4. sklon; on pa piŠe: „Položivnik terja drugi sklon, pa ne št er t i (Nov. 135), sam pa piše : „Vz" ... se zastopa skoz sam z (Nov. 130). — Lahko bi mu našteli Se več krivih popravkov, pa se nam toži. Toliko pa so nam je zdelo potrebno, da bo vedil vsak , pa tudi g. E., pri Čem je , iu kako težko se je deržati železnih pravil. — „^oa klop ž njimi," ako jih je zaverglo vse ljudstvo ali celo ves narod ! Tako nam veleva „modrost jezikoznanska." S tem pa ne velimo , naj se pisari, kakor si bodi. Deržimo se večine (vendar tudi ne po železnih pravilih) — pa bo prav. ^ Preden jenjamo , moramo vzeti Še tuje besede v misel. Tudi mi imamo rajši domaČe; to je pa vendar odveČ, d^nam cdstavlja g. E. celo „Škofa." Potem takem bi morali odstaviti Serbi tudi svojega apxHMaH4pHTa (ljudje pravijo akpHMaH4pHT — Vuk), Hervati svojega biskupa (ki pomenja Serbu le katol. škofa) iu še več drugih. Dalje nam ponuja g. E. namesto ein a — „kositer," nam. m o dia pa „kalup" za domače blago ; pervi je gerški xao-o-tTspoi; (sansk. kastira^= svinec), po Kranjskem „kositar" = Weissblech; „kalup" je pa turšk