Posamezna številka 10 vinarjev.
Siev.269.
v Lmmaoi. v sncao. 24. oovemuni ista.
L61B m
ss Velja po pošti: ~
Sa oelo leto napre] . , sa eo oieseo „ . za Nemčijo oeloletno ■a ostalo Inozemstvo
V	LJubljani aa
Za celo leto naprej . za en me:eo „ . . „
V	opravi oreieman mcseCno „
ES Sobotna izdaja:
■e celo leto ....... V—
s« Nemčijo oeloletno „ 9-— a osialu inoa«maivo. _ 12' —
Inseratl:
(Lsr Orednlitvo je v Kopitarjevi nllot »lev B/IIL Rokopisi se ne vračalo; neiranklrana pisma se ne s=a sprejemajo. - Uredniškega telelona štev. li. —
Političen list za slovenski narod.
Enostoipna peUtvrsta (72 mm): ia enkrat .... po 1B * ia dvakrat .... „ 15 . za trikrat .... „ 13 n sa večkrat primeren popust.
PareCna milili, zamrale. isirtolii m:
enostoipna pe itvrsta po 2 j vin.
enostoipna petltvrsta po 40 »U.
Izhaja vsak dan, isvsemit nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Bedna letna priloaa Vozni red.
Opravnlitvo je v Kopitarjevi nllol H. 8. — Račua poStoe branilnloe avstrijske it. 24.797, ogrske 264U, bosn.-hero St. 7563. — Upravniikega telelona it UJ8.
llnlfeDaiife iorlce Ifaliiafiil nadalfiiie-Sd. - Junaški spodnseitalershl pes-poik ii 47. - Pe šesti!i mesecih na laiki strani nobenega uspeha in pol
tniipia izgub.
Dunaj, 23. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Veliki boji pri goriškem obmostju in ob robu Dobrdobske visoke planote se nadaljujejo. Krvavo je bilo odbitih več napadov močnih sovražnih sil na Podgoro, 1 Naše čete so se tudi pri Pevmi in Osliviji držale proti vsem naskokom. Na več krajih se boj tudi ponoči še ni končal.
Obstreljevanje mesta Gorice je v času od 18. do 21. novembra povzročilo zopet izdatne izgube življenj Sjudi in znaino škodo: ubitih je 20 civilnih oseb, 30 ranjenih, 46 poslopij je popolnoma porušen h, 600 lahko poškodovan'h. Včeraj so Italijani zopet vrgli nekaj sto težkih bomb v mesto.
Na Dobrdobski visoki planoti se je posrečilo sovražniku, da je začasno našo bojno črto južnozahodno od gore Sv. Mihaela do zahodnega roba Sv. Martina potisnil nazaj, Ponočni napad ogrskih in koroških čet je pa prvotno postojanko popolnoma zopet spravil v našo posest.
Več naskokov Italijanov vzhodno od Selc je trčilo na št&jersk' pešpolk grol Beck št. 47, ki je trdno obdržal svoje postojanke dvakrat s streljanjem, tretjič pa ▼ ročnem metežu.
Severno od goriškega obmostja so sc ponovili običajni sunki sovražnika z navadnim neuspehom.
Na Arsiero sta metala dva naša letalca bombe.
Zadn e čase skušajo splošno pristopna Časnikarska poročila italijanskega vrhovnega vodstva veliko pripovedovati o uspehih, kur vzbuja pozornost. Z oz"rem na to bodi danes, pol leta po napovedi vojske našega nekdanjega zaveznica, z vso jasnostjo pribito, da zadetkom vojske izbrano obrambno bojno črto povsod, ob Soii zdaj že v četrti bitki, zmagovito držimo. Od začetka bojev na jugozahodu se ni mogel sovražnik riti pribi jati t'stim točkam, ki jih je upal doseči s prvim navalom. Pač pa ga je veljala vojska na mrtvih in ranjencih že pol milijona mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
X XX
Zakaj strelja Italijan na Gorico.
Slovenski vojak nam piše:
Človek se vpraša, zakaj ie Italijan to storil. Odgovor je kratek in resničen. To je storil zato, ker ne more v mesto, io je storil iz zelene jeze, to je storil iz gole hudobije in namenoma, da bi pobil nedolžno civilno prebivalstvo, ki je na vojski ravno toliko krivo, kakor recimo nedolžna ov-čica. A ne samo kroglje iz topov so priletele v mesto, ampak tudi kroglje iz pušk so rožljale po strehah tako, kakor bi sv. Miklavž pridnim otrokom orehe sipal.
A še nek drug vzrok je bil, da so Lahi to hudodelstvo uprizorili. Italijanski ujetniki so pripovedovali, da do 11. tiovembra morajo za vsako ceno priti v Gorico, kajti ta dan je rojstni dan malega Emanuela in italijanska vojska je hotela Emanuelu ča-stitati ta dan s tem, da mu prinese poročilo, da se njegova vojska nahaja že v Gorici. In ker se to ni posrečilo, so iz gole jeze obstreljevali Gorico.
Oj, Kclvarija, ti naša braDiteljica, li bi znala in boš znrla povedati, koliko italijanske krvi si že popila! Brutalni Italijan hoče preko tebe v Gorico, našo . lepo solnčno Gorico, po kateri hrepeni kakor žejni jelen po študenčnici. Ker te pa ne mere dobiti v svoje roke, cele, nepoškodovane, hoče te pokončati, porušiti, ugonobiti; zažgati. A nesramnemu italijanskemu ropar u povemo: Rajše naj se naša lepa Gorica spremeni v prah in pepel, raje naj jo pokonča ogsnj in žveplo iz ilaliianskih topov, a njegova ne ho! To mu orisezamo.
S tern pa, da je nesramni Italijan porušil nekai hiš v mestu ie pokrzal svojo naiskrrjnejšo podlost. Preklinja ga vse od kraja. Tudi georiški Italijani poštenega miš-!;enia strastno sovražijo izdajico kalabreza, ki jim pokončuie in un'čuje njih dolgoletni trud, niih domove in družine.
Gorica trpi ,GcrIča je gorela, Gorica je hudo poškodovana, in Italijan ima na svoji grešni vesti zopet eno grozodejstvo več. Tisoče po?tenih goriških meščrnov jc te dni tre*pet?lo v pcdzemel'skih .kleteh, 50 civilnih gorrkih rre^nov je te dni ^re-lilo svojo nedolžno kri, 50 civilnih oseb ic umoril italiianski ogenj. Le naj nesramni iz-dajica nadalruje to tolovajso in barbarsko početje. A naj ve, da svojega na-
mena ne doseže, pa tudi, če se na glavo postavi. Da, če hoče, Gorico lahko uniči, zažge, a s tem pokonča tudi samega sebe. Maščevanje nedolžno prelite krvi civilnih prebivalcev mesta Gorice upije do neba. In maščevanje nc bo izostalo. Pride dan plačila in dan sodbe, ki bo grozen za Italijane.
Gorica pa — cela ali porušena ali zažgana — je bila, je in ostane naša, avstrijska.	—ič.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 24. novembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana:
21. novembra. Včeraj je doseglo naše orožje na bojni črti ob Soči in posebno na višinah severozahodno od Gorice znatne uspehe. Akcija se je pričela ponoči in sicer tako, da smo napravili številne vrzeli v nasproti ležeče močne, v več zaporednih vrstah ležeče sovražne utrdbe. Ob jutraniem svitu je podpirana po artiljeriji napadla naša pehota vas Oslavje in višine severovzhodno in jugozahodno od Passa a Cavalo (?) in ceste, ki vodi iz Števerjana v Gorico. Sovražnik se je najtrdovratnejše branil, a je moral končno vsled siie našega napada omajan z begotn izprazniti prostor in nam je prepustil z p-rliči napolnjene strelske jarke kakor tudi 459 ujetnikov, med njimi veliko častnikov. Pozne'ši ljuti protinapadi, med katerimi je kričal sovražnik včasih »Savoya«, da premoti naše, so bili odbi'.i vsi z reomajliivo vztrajnostjo. Tudi na višinah Podgore in Kalvarije smo prodrli z občudovanja vrednim nastopom med divjanjem ogm'a sovražne artiljerre še v dve vrst i strelsk;h jarkov in smo skoraj dosegli črto na vrhu. Na Kraški visoki planoti smo nad'1'e prodirali ob severnem robu gore sv. Mihaela in jugozahodno od sv. Martina, podili smo sovražnika iz enega strelskega jarka v drugi in smo 173 sovražnikov ujeli. Sovražna letela so vrgla včeraj nekaj bomb na Schio, lahko ranjenih je bilo osem vojakov. Lastno letalno brodovje je oonovilo kl'ub hudemu viharju napad na letališče ori Ajševici in je vrglo nad 100 granat. Letala so se vrnila nepoškodovana.
XXX
Gorica še nc bo padla.
Lugano. Italijanski vojaški kritiki sva-re, naj se ne upa pretirano na padec Gorice. Mesto se more vzeti šele, če se posreči, da se vržejo avstrijske čete popolnoma na levi breg Soče, kar je pa odvisno od vremena in od tisočerih drugih slučajev.
Naši topničarji v bitki pri Garici.
Dunaj. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča:
Zelo važna naloga je poverjena v bit-
ki pri Gorici na obeh straneh topničarjem.
Jasno se je pokazalo, da so veliko premoč italijanske artiljerije vzravnale sijajne lastnosti naše po številu slabejše artiljerije. Nek visoki artiljerijski častnik je o tem položaju izjavil; Na tej bojni črti razpolagajo Italijani z večjim številom topov kakor mi. Znano nam je, da se je udeležilo zadnje bitke ob Soči 1500 italijanskih topov. Zadnji bobneči ogenj je trajal 56 ur. V tem času in med posameznimi brezuspešnimi napadi pehote je italijanska artiljerija izstrelila pol milijona krogelj na naše postojanke. Iz tega lahko sklepamo na moralno odporno silo naše pehote. Naša artiljerija je v primeri z laško v toliko na boljšem, ker je predvsem izkušena v vojski. Tudi v sedanji vojski je dokazala, da se zna izredno prilagoditi vsem novim razmeram, ne drži ie nobene šablone; naše skupine so natančno prilagodene razmeram vsakokratnega bojišča. Predpogoj uspeha je seveda dober častniški zbor, s katerim, hvala Bogu, razpolagamo. A tudi naši rezervni častniki so brez izjeme dokazali najboljše vojskine lastnosti. V nekem slučaju je prevzel celo neki rezervni častnik poveljstvo neke čisto težke baterije in je sijajno rešil neko zelo težavno nalogo. V boju z Italijansko artiljerijo se nam je skoro vselej posrečilo, da smo našli sovražne baterije, kar sc našemu sovražniku večkrat ni posrečilo. Predvsem se pa borimo s pehoto. Italijanska artiljerija obstreljuje predvsem naše strelske jarke in črte naših rojev.
Lah se bije zdaj le še, ker se mora bitu
V mrtvaških naznanilih padlih laških častnikov in vojakov se kaže, kako se navdušenje menia na Laškem. Začetkom vojske so padali ljudje »za večjo Ii tlijo«, pozneje »za narodno osvoboditev-.«, še pozneje »za obrambo domovine« in danes le še »kot žrtve dolžnosti«.
Naši vojni ujetniki v Italiji.
Rimska »Tribuna« prinaša razgovot s španskim poslanikom, ki je obiskal avstrijske vojne ujetnike v zgornji Italiji. Poslanik je povsod videl, da se laške oblasti trudijo, da ravnajo z ujetniki z vso obzirnostjo. Gmotni položaj naših ujetnikov se lahko označi tako, da se ž njimi ravno tako ravna kakor z laškimi vojaki. Poslanik je obiskal tudi mnogo ranjenih in bolnih ujetnikov po bolnišnicah. Tudi za te se skrbi kakor za laške vojake. Poslanik obišče v kratkem ujetnike v južni Italiji in po otokih.
Italijanski porazi v Tripolisu,
Carigrad. «Ikdam« poroča: Italijani so bili že ponovno v Tripolisu težko poraženi. Vstaši so napadli ozemlje Fizan. Zasedenih je več krajev. Pri Fizanu so zaplenili vstaši 5 topov in 7 strojnic, v nadaljnih bojih 17 topov in 3 strojnice. Iz Tripolisa
.-;; n t ■ - r . a, j
LISTEK.
Kako ie l aliaiisK raelčan M 5r .om.
Bog Slovenca ne zapusti, če ima ie dežnik, pravi star naš pregovor, malo po domače sicer, a ne brez pomena, zakaj dežnik je v zavetje pred slabim vremenom pa tudi v obrambo, če je treba, in kdor je pravi Kranjc, ne gre brez dežnika nikamor, pa ne pride v zadrego.
Seveda pregovor nima v mislih toliko pravega dežnika, kakor v prenesenem pomenu svojstva: previdnost, zvPost in prebrisanost, ki. spremljaje) naše ljube deže-lane po vseh potih. In kdor je dobro oborožen s tem duševnim dežnikom, tudi ne pride izlepa v zadrego, pa najsi se mu včasih kisla godi.
Naš clični someščan gospod Olup, ki |e bil ujet tam doli v sovražni nam Srbiji, pa jo je lepega dne meni nič tebi nič od-kuril iz ujetništva, je dokazal v polni meri, da je še vedno resničen kranjski pregovor. Pravega pravcatega dežnika sicer ni imel seboj; čemu naj mu rabi v vojni, kjer ga samo Cadorna ume rabit', a da je kaka >ds!a Jera, pa bi danes še ne g'eclal bele Ljubljane in kdo ve, kdaj zopet poslušal 'i"bl;anske zvonove. Pogum, previdnost in Prebrisanost pa so mu dale doživeti pred
časom to srečo in razyese'iti obitelj, prijatelje in znancc z nenadnim prihodom.
Toda. naj pripoveduje sam!
Ko sem o'o začetku vojne oblskel zopet vojaško suknjo, o kateri si n'sem mislil, da me bode do!ete'a še kdaj, mi ni bilo nič kaj prijazno pri duši. Vojna je le vojna in kadar je oblačiti vojaško suknjo za odhod v vojno, je vendar nekoliko drugače, kakor za odhod na nekajdnevni manever.
Vlak nas jc odpeljal in med omamlji-vim trušffem, petjem in vriskanjem tovarišev sem počasi zopet dobil notranjo mirnost. Kar je, je, sem mislil, preclrugačiti ne morem pi :az ni drugi, da se ne vrnem več, tudi nikjer ne stoji zarisano. Saj ne zadene vsaka krog)ja; vse je v božjih rokah, Bog pa Slovenca ne zapusti.
Pog'edal sem zadnjič v smeri proti Ljubljani, pomahal z roko; pa zdravi in do
sv
■ni;i!
Najprej smo se pe'jaU v solnčno Goriško, se ustavili v Kanalu in še nekaterih drugih krajih, počasi v nekaj tednih smo orišli v Bosno, kjer smo se sooprijeli s Srbi.
Borbe vam ne bom op'soval; saj veste kaj se 'e godilo do'i, vi bolje nego jaz, zakaj časniki so vam gotovo prinaSali obširnih vesti 7. bojišč, dočim mi nismo znali drugega, kar smo sami doživeli vsak dan sproti. Lc toliko vam povem, da ko so
nam jele brneti kroglje prvič okolo ušes, se nam ta godba ni zde'a prav nič prijazna. A naposled smo se privadili; zlasti smo se prepričali kmalu, da ni nevarna kroglia, katero kdo sliši, ker ta brenči dalje. Nevarna bi utegnila biti taka, ki se nc sliši, ker udari prej, nego se nvore čuti brenčanje.
Jaz sem bil nekoliko v ozadju, ker sera bil pri sanitetnem oddelku, vendar zame in moje tovariše ter zdravnika ni bila nevarnost nič manjša kot za bojevnike, zakaj često se je vsula preko nas tako gosta ploha krogelj, kakor na bojevnike, in je bila tem nevarnejša nam, ki se nismo nvogli toliko kriti kot oni. Odnašali smo ranjence često v hudem metežu.
Tako hudega dne pa vendar še nisem doživel, kot je bil oni, ko sem bil ranjen.
Naše sanitetno krdelce se je potiskalo za bojevniki, a preko nas Se je usipalo toliko krogelj, da se je čulo, kakor bi bila šla toča. Celo zdravnik je majal z glavo, tudi cm ni doživel dotlej še enakega. Zlasti strelni stroji kose grozovito.
Zdajci sem začutil v spodnjem hrbtu udarec. Kakor bi ine bil kdo nažgal s ka-menom, tako mi je bilo, kratka, ostra bolečina, pa nič drugega. Skoro nato sem zacutii drezanje od desnega boka gor proti rami in desnica mi je omahnila nemudoma kot brezčutna.
»Imam jo,« sem dejal pri sebi in po-
novil tudi zdravniku: »Imam jo!«
Prišlo mi je vroče, več radi tega, kef nisem vedel, kako jo imam, kakor od resne bolečine. »Prav zares in nenadno smrtna menda ni,« sem ugibal dalje, »zakaj saj sem še živ,« sem se potolažil čisto neoporečno. »Tudi noge so še korenjak, torej ne pojde baš za kožo!«
Zdravnik bi me bil rad pregledal in obvezal, a ploha krogelj ni jenjala prav nič; tako sem moral potrpeti.
V nogah se mi jc pojavila utrujenost, desnica mi je visela nizdolu nerabna, ko smo prišli v nekako zatišje ob grmičju blizu cesti v Rudnik, smo sc ustavili. Tu me je pregledal zdravnik in našel, da je udarila kroglja v bok, izšla pod kožo v prsih in se mi '.a pičil a v gornjo desno laket.
Obležali smo lam, a čudno, vojni šum sc je oddaljil in kroglje niso udarjale več v bližini okoli. Zdajci se je pojavila pri nas tolpa srbskih četašev in zajeli so nas.
Nič všeč nam ni bilo, a kaj smo hoteli? AJi naj mislimo na odpor; malo nas je in izvečinc vsi ranjeni, kaj bi opravili? Zato ! smo molčali; kar bo, pa bo!
Čelaši so nam najprej obrnili žepe. j Kar je bilo okroglega v njih, so nam po-1 brali, pobrali ure, prstane, vse, kaj- je i imelo koiičkaj vrednosti.
Meni so vzeli tudi odejo in ko sem prosil, naj mi jo puste, ker sem ranjen, mi 1 je ugovarjal Srb;
v Terheno poslane pomožne čete so odbili. Italijanske izgube osobito na častnikih so velike.
Z avslrc-sorsKo mm oh Soči.
Po poročilu ameriškega vojnega poročevalca:	, , .
Podgoro in Dobrdob imenujejo peklo in ne brez povoda. Le beseda peklo primeroma oznanja to, kar se godi tu. Četrta bitka se razločuje od tretje v tem, da je italijanski vrhovni poveljnik osredotočil topol večji del svojih 1500 topov in vso silo svoje vojske na Dobrdob in goriške višine, torej na fronto ne več kot šestnajst do devetnajst kilometrov dolgo.
V blatnih nižinah ob Soči se bore av-slro-ogrske čete prvih vrst v jarkih, v katerih sega voda in blato včasih do bokov, na višjih ozadjih so jarki in kritja izvrtani v skalo in vsi so ob hudem dežu skoro hudourniki. Na to zmes kamenja, blata in vode pošiljajo laške težke baterije, mednimi 30 cm, 35 cm in 38 cm možnarji m ladijski lopovi točo granat in šrapnelov, ki izpre-minjajo v vulkane prostore, kamor udarijo. Junaštvo in vztrajnost naših čet je neverjetna. Nemških častnikov in čet še nisem opazil doslej. Sicer imajo Avstrijci in Ogri pripisati le sebi, ako ne priznavajo v Ameriki zadosti junaštva, požrtvovalnosti in sodelovanja pri zmagah centralnih sil. Čeprav traja vejna z Italijo že šest mesecev, sem prvi tuji časnikar, ki smem na
soško fronto.
Pomen, ki ga ima avstre-ogrski m italijanski konflikt za. svetovno vojno in posledice, ki bi nastale za osrednje sile, ako bi se posrečilo C-adorni, da bi predrl1 av-stro-ogrsko fronto in vzel Gorico in frst, se sološno pretiravajo. Italijanska ofenziva ob Soči je ne toliko strateški kakor poh-tiški podobna poskusom Rusov, da bi bih predrli nreko Karpatov. Kakor je pomagal takrat Boroevič branili Karpate proti Rusom, tako vzdržuje tudi soško progo z nadvojvodo Jožefom, fcm. Wurmom in drugimi generali pod njegovim poveljstvom.
Ako bi bil imel Cadorna pri eni prejšnjih ofenziv kakih uspehov, tako bi b:Io politično in moralično razpoloženje v Italiji ogromno, celo v Avstro-Ogrski ne bi bil izostal moraličen mučen utis, ki bi bil morda pokazal potrebo, da bi se bile Pritegnile čete od ruske in srbske fronte, i<ar bi bilo zoret tu napravilo počasneje delovanje in bi morda ne bilo brez voliva na splošni položaj. Dočim avstro-ogrske čete v Srbiji in Južni Rusiji prodirajo ofenzivno, mora general Boroevič ob Soči odbijati dan na dan grozovite napade italijanske.
Glavni ključ do avstro-egrskih postojank so dobrdobske viš:ne, ki se vzpenjajo nad soško dolino 325 do 650 čevliev visoko in imajo več posameznih vrhov. Pa ključ do polkrožnih višin pogorja ter tudi do Gorice je predvsem hrib Sv. Mihaela, dolg hrbet s tremi grbami, katerih najvišja meri nad 900 čevljev. Italijani so se ustanovili ob robu dobrdobskih višin,oonekod so raztegnili tudi svoie jarke še malo dalje, a le za strašno ceno. Na drugih točkah niso dosegli sploh nobenega uspeha in nimajo pokazati * napredka. Po pobočjih hribov Sv. Mihaela, Podgore in Sabotina so obupni boji, zakaj da bi prodrli Lahi tam, bi pomenilo to izgubo Gorice. Zadnje dni se ie zaletel Cadorna zlasti na vrhove Sv. Mihaela, katerega bi menda rad osvojil za vsako ceno. Kakor pri sloviti sladkorni tvornici Souchez na francoski fronti, tako so tudi jarki pri Sv. Mihaelu večkrat menjali lastnike. Tudi danes so se borili strahovito. Južno zaoadni vrh Sv. Mihaela se imenuje sedaj mrliški vrh in sicer radi gora mrličev laških, ki so jih našli pred av-
stro-ogrskimi jarki. Toča laških razstrelov razmetava dele teh trupel na vse plati, in ta pogled je tako strašen, da si ga ni mogoče predstaviti v domišljiji. Nadvojvoda Jožef ceni število nepokopanih sovražnikov pred fronto svojega kora na več nego deset tisoč.
Taktično dobrdobska planota niti. ni pripravna za brambo. Prvotno tudi niso nameravali, da bi se ustavili tam Italijanom, ker radi manjše prikladnosti postojanka ni bila zadostno pripravljena. A ker so Italijane odbili tam prvič in se je pokazalo, da se ozemlje more braniti, je prišel ukaz. daj se obdrži in odtlej so jo držali.
Ker se razteza planota kot trak v podobi rolkroga ali polelipse, lahko zagrabijo Italijani s svojim izvrstnim topništvom avstro-ogrsko črto v fronti in od zadaj S težkimi baterijami, postavljenimi pri Tržiču, pošiliajo za hrbet avstro-ogrskih postojank, obrnjenih proti severu, točo r*z-s're!ov, takisto s svojimi topovi, postavljenimi za višinami zapadno Podgori, prijem-bejo za hrbtom postojanke avstro-ogiske, ki so obrnjene proti jugozapadu.
Branitelj dobrdobske planote je nadvojvoda Jožef, ki se ie proslavil že v Karpatih kot hraniteli Dukla prelaza. Najbrž so mu odločili najkritičnejo točko v s^ški fronti v hrambo radi odličnih svojstev vo-ditel'sklh, ki jih je dokazal v onih kritičnih dneh.
Imel sem priliko, da sem govoril ž njim.
»Dukla prelaz,« je rekel, »je bi*o strahovito delo. A naloga tukaj ni manj resna; Več mesecev se moramo boriti tu proti veliki premoči in v zac1n'ih tednih tudi rreti strašnemu vremenu «
»Kako sc bore Lahi?«
»Izpočctka so se obotavljali nekc';ko, a se "ai se bo-e vrlo; dan za dnevom vrleie. Na"adaj-> z vnemo, naval njihovega pritiska ie cclo mnogo silneji, kot so bi'i napaoi rusH A o-lbivfi r>rvi naval, jih pritekamo naglo nazaj, dočim se Rusi niso obračali nazaj temveč počasi a vzlra;no proriral', dokler jih nis^o postreljali. ImpuHvni temperament Italranov se kaže tudi pn b^reniu, če ne doseže uspeha takoj, zdi se mu vse izgub'jer>o. Ali ie res, da ie vztraj-ne'e borenje zadriiih dni po poročilih ujetnikov povzročil to, da so za nv^ovimi četami stali karabimerji in stresali na omahujoče in bežeče, rie vem; soloh ne verujem mnogo ujetnikom. Italijanske čele so vedno sveže, kadar naskakujejo. One <e'e, ki so že naskočile, a so b'1e odbite* dobe za fronto dolr* ročitek. No, Cfdorhi, ki ima trkrat toliko čet k-t jaz, si lahko privošči to potrato, ;az si !e ne morem.«
Nadvojvoda Jožef ie govoril o Jr*kih tonničar':h z občudovanjem. Ima'o 1500 to-p~v, med njimi 150 največjega kalibra. Marsikateri d^n nostrele 70.000 krogel.
»Tohko ''e Cadorna izpremenil taktiko, da je naoade posebno topničarske obrnil | na dobrdobske postojanke.«
C. in kr. visokost mi je dovo1)1, da si ! ogledam nekatere postojanke pri Sv. Mi-! haelu,
Nekatere kraie sem rasel 7-grnjene z mrliči, že gnjijočimi, da se je razsipal grozovit smrad. V skalo izdolbenih votlinah smo našli lazarete, v katerih hranijo podnevi ran:encc, da jih spravijo ponoči v ozadje. V takih votbnah leže tudi rezerve, s katerimi o ootrebi krene Drve vrste. Celo v temi se ie videlo, da je bilo sleme na več krajih tako preluknjano in raztrgano, kakor bi bil obril čeri z orjaško britvo.
Ponekod so si sovražni jarki no 100 metrov blizu. Navzlic dežju se čujejo včasih v temi streli iz pušk in ragljanje strelnih strojev. Pogostoma strelja tako nervozni Italijan, ne da bi videl kak cilj. Strel-
ski jarki pri Šmihelu in Sv. Martinu so drugačni nego kjersibodi drugod. Ponekod so izvrtani in izklesani iz skal in v sovražnem ognju so morali izvršiti to nevarno delo. Polaganje min kakor na zapadni fronti, je tu Izredno težavno in brez vrtal nemogoče. Jarki 50 dostikrat zelo plitvi in zavarovani tako, da je nad robom naloženo kamenje. Ima sicer naprava to slabost, da lahko sovražna krogla zadene ta zid in vsak kamen lahko ubije človeka v jarku. Skalovi-ta tla tudi zelo obtežujejo prelaganje strelskih jarkov v ospredje. Italijani si pomagajo s peščenimi vrečami in prodirajo v njihovem varstvu, dočim napravijo ponoči iz njih zid. Radi granitnega kamenja pa kritja niso tako udobna, kakor je to navadno na zaoadni fronti.
Druga posebnost dobrdobske planote i.n soške fronte sploh je, da razstreli učinkujejo tu mnogo strahoviteje. Drugod^ krogla v mehkejih tleh izvrta jamo. Tu pa udari na skalovje in pok je ob udarcu kovine na kamen grozovit, dočim pride takoj za njim ploha drobcev in kamenenih šiber, dostikrat tako velikih, da stlačijo človeka ali ga vržejo daleč z mesta. Učinek kamenenih šiber je v resnici mn~go nevarneji kot kroge^kih drobcev. Dočim le-ti s<imo trgajo in se zarijejo, zdrobi, skalna šibra meso in kosti. Voiaški zdravniki pripove-

dujeio, da so najhuiše take rane; često zdrobi in raztrga tak sklani drobec vsa
Prsa-	~ .
Težki italijanski možnarji pri lržiču
in za višinami južn~zaoadno Podgori ter stotine malih tooov v nižinah onstran Soče, ki streljajo krogle od 10 do 38 cm kalibra, naoolnuieio ozračie nad Sv. Mihaelom s t--ko nlcho krogel, drobcev kovina-stih in skalnih, da ie hhko umeti, ako ime-nuje'o rer'!o ta kraj. In res ie občudovanja vredno, da drže radvo!vodove čete rtlano-to pred sovražnikom, ki ;e tudi hraber in po številu dosti v premoči. Ni čuda, da je nadvojvoda napram meni hvalil hrabrost, vztr^most svojih krdel.
Ko se je zaznal dan, je nastopila no dežju gosta megla. Ogenj iz topov je potihnil. a ragljarie strojn;h rušk in prasketanje nebntnih* r>'"šk je izdajalo, da so se borili srdito. Pri kosilu, ki je skupno z vsemi častn'H, mi ie nravil nadvoivoda, da so napadli I aM Sv. Mihael dvakrat brez uspeha, pri tretjem napadu pa privojevali en ?nrek, za kateri se vrši sedaj Prottaa-oad. Voivoda ie jedel hlastno nekaj grižlie-jev in odhitel v svojo delavnico, ka^or mu je brroiav in te'cf-n prinašal poročil.
Soška fronta ima šc drugo posebnost, onn namreč da videti, kai se godi v bojni črti. Skoro po vseh drugih bo:nih črtah ni vi-Mi ničesar. Tu pa se pregleda ozemlje lahko mnogo kPom^tr^v daleč. Dve uri sem danes opazoval bitko. Južno se je blestelo more, severno sta stala Podgora z Gorico in Sv. Mihael tik ored meno'. Pozno p->no?dne se :e posrečilo četam nadvoi-vodovi-n. da sn Halone vrgli iz jarkov, ki so bili z-iieli opoldne.
Na soški fronti vlada heroizem, ki ga nC prekašajo niktar. A tudi Avstrijci iti Ogri govore o hrabrosti sovražnikovi, ki jo doka-uje s tisočerimi mrliči.
Nnziranta pa, da avstro-ogrska in ita-liianska vojna ni'"a pomena, je n^načno. To dokazuje junaška borba na tej fronti. Ne priznava se closti. kar tu dosega Av-stro-Ogrska in v --čl^ed grozovitim naporom in odporom, ki jih naoravljrjo Cadorni čete nasprotnikove, celo njegova vremenska poročila niso več tako smešna.
izmetM ro M oi soc
jCI.
{S Kras a.) Dolgo časa je divjalo morilno borenje. Ležali smo zdaj v strelskih jarkih, zdaj zo-
pet za nekaj dni počivali v rezervi, da znova zamenimo prednje vrste ali izvršimo kak protinapad. Polagoma pa ie vo'ni šum ponehal, sovražna artiljeriia je izgubila svojo prvotno moč, le proti posameznim, ozkim oddelkom se je tupatam po-vspela še do »bobnajočega« ognja, ki je trajal po več ur. Toda infanterijski napadi, ki so temu napadu naših odsekov sledili, so bili vedno slabši, vedno plašnejši. Je pač tako, da je treba boljših živcev nego so italijanske pehote, če hočeš juri-šati na postojanko, ki je sedaj že v tretji bitki pokazala, da je nepremagljiva. Na Kraškem svetu, posutem z neštetimi mrliči, žrtvami brezplodnih naskokov, v uničujočem ognju neomajnih branilcev, niih strojnih pušk in brzostrelnih topov juriša-nie ni tako lahka reč, čeprav se je sovražniku morda mnogokrat zazdelo: zdaj se mora posrečiti. Saj je sovražnik upregel v ta posel še preveč lahke in posebno težke artiljerije, izključno izborne topove, od najlažjega, ki se ga rabi v bližinskem boju v rojnih vrstah, do najtežjih oblegalnih, mornariških in obalnih topov in francoskih težkih možnarjev, ki bi naj izvrševali naloge naših 30'5 centimeterskih havbic. Italijani se znajo tega orožja artiljeristično izborno posluževati in so razpolagali, posebno ob priretku bitke, z bogatimi zalogami municije. Ne smemo se torej čuditi, če se jim je posrečilo, da so na krajih, kjer so svoj cgenj združili, naše zaklone razbili, da jih ni bilo več spoznati, na mnogih mestih ie ostal samo snomln, da so bili. To so Italijani nač videli, in to jih je mend?\ opeto-vano tudi zapeljalo, da so poizkusili z novimi napadi. Motili so se pa glede živcev naših branilcev. Če so bila naša kritja še tako razdrta — kadar je hotela italijanska pehota prodirati, da bi zasedla sipine kamenja in zemlie. ki jih deloma ni bilo več spoznati. — vedno ie našla, da so zasedena. da leže v njih branilci, ki so z uničujočim, etabro namerjenim ognjem Lahe poučili, da je avstriiski strelski jarek, čeprav je docela razbit in razstreljen, še vedno avstrrska last, do katere nikdar ne morejo. Padel je pa mrak na zemljo, ki je sovražniku omogočil, da je svoie preplašene, utrujene in izkrvavliene naskoene kolone nadomestil s svežimi četami. Toda noč je zakrila tudi marljivo delovanje branilcev. Ko ie naročil dan, so stali Lahi pred novimi, popravljenimi zakloni--—- mo-
ra'i so torej svoj trud znova nričeti, če jim ni kaz-lo boljše, da poizkusijo svojo srečo j drugod.
Tako smo orišli v tabor za retabb'ra-nje. Strašen naliv nam je bivanje v poškodovanih postojankah zadn;e dni oteževal. Kakor raj so se nam torej zdele suhe barake, v katerih smo si mogli po tolikih nočeh brez spanja, po tolikih dneh najvišjega j naoenjanja živcev brezskrbno odpočiti in vendar enkrat uživati že dolgo zaželjenc snanje. Ko si pa zadostil zahtevam narave, tudi v taboru ne na:clcš miru. Južno solnce, ki nas je prihodnje jutro vzbudilo, jc nrivabilo vomike ven iz njihovih lukenj, m kmalu ie bilo taborišče podobno mravljišču: telo in uniformo, orožje in opremo je treba očistiti, tupatam kaj popraviti, zakrpati, postaviti v porabno stanje, in naša sta.nišča, o katerih smo še včeraj mislili, da so pravi raj, se nam danes z^e premajhna, premalo lepa in neud-bna. Takoj se loti s^tina rok, da j'h razširi, izboljša, olepša. Tudi častniki dobimo šc prekmalu dosti dela: pregledati ie število moštva, Izravnati, znova prideliti, pripravljene kolone, ki so ras v taboru že čakale, razdeliti, in sto in sto drugih manjših reči notranje shr?be, nred vsem pa napoved najjirabrej šib junakov, ki iih ima ?e jutri komi novelj nik osebno odlikovati, in odpravljanje onih,
»Pa što če tebi odjelo, dobit češ od-jelo več u špitalul«
Plašč pa so mi pustili.
Odgnali so nas potem do postaje Sre-dečne, a tudi ponesli, ako kdo ni mogel hoditi sam. Vobče nam razven tega, da so nam pouzmali vse, kar je bilo kaj vredno, niso prizadeli hudega.
S postaje Sredečne so nas premestili i v Čačak. Tu smo ostali v bolnišnici teden dni, potem so nas prepeljali z vlakom v i Kruševac. Naš zdravnik, takisto ujet, je j bil vedno z nami.
Dne 5. decembra sem prišel v ujetništvo, teclen dni sem bil na potu v Kruševac, in tu sem bil v bolnišnici sedem tednov. Rana se mi je bila v tem pozdravila, kroglja pripotovala do notranjega pregibka na komolcu, in tu sem jo prinesel seboj.
Ko sem ozdravel, to je od meseca februarja do Velike noči, sem bil bolniški strežnik. Tedaj sem sklenil v notranjosti, da jo pobrišem pri prvi priUki. Kako, nisem ved j, a se bo že našlo. Pred vsem je bilo t eba biti oprezen in nem, nem. Živ krst ne bi bil spravil iz mene skrivnih misli in naklepov. Nasprotno, niti prisojal mi ne bi bil nihče, da mi rojijo po glavi take namere. Saj sem se kazal nad vse zadovoljnega s svojo usodo. Ponavljal sem vsakomur, kdor rne je hotel poslušati, kako mi je pogodu, da je zame stvar pri kraju.
Ns tihem pa sem si preskrbel vso po-
trebno srbsko vojaško opravo in jo skrbno skrival nepoklicanim očem.
Ker so se vsi zanesli name, ni nihče iztikal dosti okoli mene.
Pa imel sem smolo: o Veliki noči se me je lotil pegasti legar. Naše bolnišnice niso bi?a kaj prida urejene, mrčesa je bilo v izobilju, po deželi je nastala epidemija. Pravili so, da je nad 20.000 naših umrlo v Srbiji za to boiezn jo. Ali je res ali ne, ne vem, toliko pa je gotovo, da marsikdo leži pokopan v srbski zemlji, za kojega se ne
I ve in ne bode vedelo nikoli, kje je njegov grob.
Jaz sem se boril s to bolestjo pet ted-; nov, a moja krepka narava jo je premagala in okreval sem popolnoma.
Po zavzetju Valjeva se je presedla v Kruševac takozvana drinjska bolnišnica. V le-to sem prišel sedaj za strežnika, a ko ! se je kasneje zopet vrnila tja, me niso pustili v Valjevo, ker je to mesto preblizu : naši meji.
Oddelili so me vojaškemu oddelku kot nekakega ordonanca, a prosil sem se nazaj v bomišnico in prideHli so me za strežnika v rezervni vojni bolnišnici v Krušev-cu, v kateri sem oslal do zadnjega.
Tu sem zopet delal načrte za beg. A različne novice so prihajale do nas. Čulo j se je o novi naši ofenzivi, o prodiranju na-; ših in nemških čel, o preselitvi bolnišnic 1 iz KruSevca, o izpraznjenju mesta, o raz-
ličnih takih stvareh, ki so bile voda na moj mlin.
Pripravil sem se, da se prikujem m počakam v Kruševcu naših čet. Težko sem čakal, kdaj bodo odšli Srbi iz mesta.
Naposled je prišel težko pričakovani dan. Pripravili so se na odhod in odgnali seboj tudi naše ujetnike.
A mene ne; jaz sem tiča', dobro skrit v slami, v velikem zaboju. Kamen se mi je odvalil, ko je potihnilo krog mene, a sem tucli čakal težko tega hipa, zakaj neznansko vroče in tesno je bi'o v zaboju.
Oprezno sem zlezel na dan in prilezel — v roke srbskim črnovojnikom, ki so — bes jih lopil — pobirali zadnje srbske ostanke po Kruševcu.
Nič ni pomagalo, pobarali so me in me odgnali v Kuršumljo, kjer so me oddali drugim četam. A le-te so bile trudne, malo so pazile name.
Takoj prvo noč sem opekel srbske hlače, ki sem jih nosil na sebi, ovil noge po njihovem nač nu, dejal pri sebi, ali danes ali nikoli, poveznil na glavo srbsko kapo in hajd! Bog in sreča junaška!
Obrnil sem se malomarno zopet proti Kruševcu, odkoder je prihajala različna mešanica: meščani, kmetje, vozovi, živina, vojaki in civilni, vse od kraja, Zame se ni zmenil nihče, srbska obleka me je kazala srbskega vojaka, da sem imel avstrijski plašč, ni motilo nikogar; poi srbske vojske
če
inf
jc ro;ilo avstrijske plašče, ki so jih bili po brali mrtvecem, ranjenccm in ujetn kom, Srečno in nemoteno sem prišel blizu Kruševca, ko sta me srečala dva srbska častnika. Vroče mi je bilo v tem hipu, s pogum velja!
»Olup, pogum! Če pojde, rojde; ne pa .,.« sem se bodril v mislih. Častnika sta me res ustavila, »Čuješ, od koje pukovnije jeri?« je vprašal eden.
V dolgih mesecih sem se bi! naučil srbski dosti dobro,
«Od dvanajste, gospodine!« ssm sc odrezal. Številko na kapi, ki bi me bU lahko postavila na laš, sem bil za vsak slučaj odtrgal že pred tedni.
»I gde se nalazi sad dvanajsta piskov-nija?« je poizvedoval dalje.
»Brzo onamo u prvom selu kod_ šume,« sem jima dejal. Gozd se je pač viael, a sela bogme nista videla ne onadva, nc jaz nik o'i, da bi bil dvanajsti polk v njem »Jcli če biti daleko jošte?« sc je za-; nima!.
»Neče, dvadeset časaka pril čno.« Salutiral sem, da bi odšel svojim P°' tem,	, .
»Čuješ; i kuda ideš?« me je zdajci na govoril drugi častnik. Zadrhtelo je P'
meni,	, .
»I d cm po duhana, u sc'u ga nima vi šc,« sem riskiral poslednjo laž in salulna
ki pridejo za štirinajstdnevni dopust na vrsto.
Zdaj moreš po tolikih dneh svojim dragim s kratkimi besedami naznaniti, da si srečno ušel vsaki nevarnosti, moreš pisma, ki si jih med tem časom prejel, še enkrat pazljivo prebrati in se orientirati o dogodkih na svetu, ki segajo preko Dober-dobske planote. Kajti v rojno vrsto so dospeli le najvažnejši posamni klici. Zdaj moreš uživati kratko, navidezno svobodo — sam si! Tabor je nekje v globini. Naravno ie torej, da hočeš »svobodo« uživati tam, kjer se je človek najbolj zaveda, in napotiš se vkreber. Presenečen si, ko si dospel na višavo, od mogočne, prelepe slike, ki se pred tabo razprostre. Tu na tem griču se šele zaveš, za kaj se boriš! Daleč v ozadju obvladujejo snežni velikani Julijskih alp to krajinsko podobo: Triglav, Mangart in mnogosnubljeni Krn. Tik pod nogami Vipavska in Soška dolina z Gorico in ostalimi belimi kraji, bleščečimi se v solncu. In med ospredjem in ozadjem one vedno višje vspenjajoče se gore, padajoče z Julijskih alp proti Adriji. Mogotna kraška planota Trnovskega gozda, vitki hrbet Ko-
lovrata, prijazne gorice Brd, mogočna Jrza in v nebo štrleči Rombon. Če se ozreš dalje na levo, proti zapadu, zagledaš Furlansko ravnino s tisoči vasi in zvonikov, vse tje črez Kormin, do Vidma in Červi-njana, daleč na Italijansko in končno pre-magajoči pogled na našo krasno, lepo, ljubo Adrijo. V nedogled se razprostira pred nami pozlačena s solnčnimi žarki.
Toda: Adrija, naša Adrija, kako mrtva se razteka do obzorja! Nobene ladje ne zagledaš na njej, nobenega jadra. Otožno gledaš na lagune, ki krijejo največje ne-stvore topov, ki so nam prizadeli že marsi-kako škodo, otožno pozdraviš Oglej in Gradež, kjer si svoje dni preživel toliko veselih uric, kjer pa zdaj gospodarijo izdajalci. Toda ne za dolgo, signori! Hipoma se okreneš na desno, proti naši Gorici, ki je ne bodo nikdar in nikoli dobili signori, čeprav puste še dvakrat toliko mrtvih pred Podgorskim gričem, ob hribu sv. Martina in pri Sabotinu. Počasi se napotim nazaj proti taborišču, k tovarišem, k junaškemu moštvu. Iz vseh oči sije geslo: O, ne za dolgo, signori!
Boji na SCosouem polju. — 9500 Srlsoo
ujetih.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. novembra. (K. u.) Uradno se razglaša:
C. in kr. sile, ki se bore ob zgornji Drini, napadajo črnogorske postojanke na prelazu Kozara in severovzhodno od tam. V Prijepolje je vkorakal nek avstrijski oddelek. Boji na Kosovem polju ugodno napredujejo.
Naše sile, ki prodirajo v dolini Ibar, se vojskujejo 6 km severno od Mitrovice, nemške čete pol dne hoda severno od Prištine.	'
Bolgari prodirajo čez planino Zegovac.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. novembra. Veliki glavni £tan:
V bojih zadnjih čet je bil vržen sovražnik severno od Mitrovice kakor tudi severno in severovzhodno od Prištine. Pripeljali so nad 1500 ujetnikov in 6 topov. Tudi južnovzhodno od Prištine boreče se bolgarske sile uspešno napredujejo. Tudi se poroča od tam, da so ujeli 8000 Srbov in zaplenili 22 strojnic in 44 topov.
Najvišje vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija. (K. u.) »Agenze Telegraphique 6ulgare«: Uradno poročilo o operacijah 21. novembra:
Nadaljujejo se boji pri Prištini. Dozdaj smo ujeli pri Giljanih, 32 km južnovzhodno od Prištine, 7000 Srbov, zaplenili 2 strojnici in 4 topove. Na ostalih bojnih črtah nobene izpremembe. Naši zavezniki so zasedli Jenizar in Novipazar.
Črnogorsko uradno poročilo.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana:
21. novembra: Na srbsko-črno-gorski meji smo morali 19. novembra vzdržati energične napade proti reki Lim. Naša vojska v Sandžaku se je umaknila na glavno obrambno postojanko.
iznova. Malomarno sta namignila častnika v odzdrav in odgazila blato v nasprotni smeri.
Počasi sem se oddaljeval od njih, da ne bi vzbudil z naglico kake sumnje. Šele ko sta mi izginila iz oči, sem pospešil korake.
Onstran Kruševca sem zadel na nemške čete. Prost sem bil! Bodi pozdravljena zlata prostost!
Ustavile so me, razložil sem, kako in kaj. Niso mi verjeli; listin nisem imel, da bi se bil izkazal; — s prostostjo že še ne bode nič! Tedaj mi je prišlo na misel, da bi utegnila morda zadostovati pisma iz Ljubljane, ki sem jih imel, ln res so zadostovala.
Nemški vojaki so mi postregli z vsem mogočim, me pokrepili in dali gorke obleke. Potem sem tri dni hodil do Požarevca. Tu sem se zglasil našim četam.
Le-te so me sprejele radostno, potem sem moral v bolnišnico, da so me razkužili in me očistili srbskih vecnožnih državljanov. Potem so me poslali preko Dunava v Kebevar in tit sem čakal štiri dni na večji transport. Naposled sem se odpeljal v Temešvar, kjer setn se sestal z devetimi drugimi ubežniki.
V nedeljo zvečer sem se pripeljal do-fnov v Ljubljano. Lahko si mislite, da mi ie bilo milo, ko sem po toliki stiski zopet zagledal domače mesto in v njem svoje drage. Ne bom vam opisoval, kako so me sprejeli, a srce se mi je topilo radosti...
In sedaj sem zopet v Ljubljani, naši •juhi Ljubljani!.,.	—pt—
Tretjina srbske armade ujeta.
Berlin, 23. novembra. Dozdaj je ujeta ena tretjina srbske armade, namreč 91.000 mož.
Pred veliko bilko pri Bitolju.
Amsterdam. »Tribuna« obvešča, da so se Bolgari pojavili pred Bitoljem, ko so zasedli Prilep. Pričakujejo velike bitke pri Bitolju.
Amsterdam. »Times« poročajo: Mnenje, da Bolgarija ne namerava zasesti Bitolja, ker noče žaliti občutljivosti Grške, odgovarja resnici.	v.,,
Gorovje srbskega smrtnega boja .
Gorovje, kjer se sedaj bore avstro-nemške čete, je najbolj divje in najmanj preiskano v Srbiji. Na tem gorovju so obširni pašniki, katere daje država v najem. Tu se pasejo črne ovce v čredah, ki štejejo včasih po 5000 glav. Da moremo ceniti sil ne napore naših čet ob hitrem prodiranju, treba pomisliti, da je razdrapano gorovje povprečno 1500 do 1600 m visoko, Stolova planina je iz grafita. Nasproti te planine leže razvaline grada Maglič, ki je vsled tega zanimiv, ker o njem ni nobene pravljice in sporočila, kar je v Srbiji posebnost. Od avstrijskih čet osvojeni 1560 m visoki Pogled tvori del gorovja Jastrebac, na katerega severnem pobočju so se naše čete zmagovito borile.
Železniška zveza Solun—Bitolj pretrgana.
Frankiurt. Iz Soluna poročajo: Železniška zveza z Bitoljem je popolnoma prekinjena. Vlaki vozijo samo do Vodene.
Beg diplomatov iz Skadra.
Lugano. Milanski listi poročajo, da zapusti diplomatičen zbor srbskega in črnogorskega dvora tudi Skader in se na vabilo Esad paše preseli v Drač, ker groze tudi Skadru avstrijske čete.
Turško-bolgarska mejna pogodba.
Carigrad. (K. ur.) Vlada je predložila zbornici turško-bolgarsko pogodbo o ureditvi mej, ki so jo odstopili komisiji.
Različne misli bolgarskih ministrov,
»Frankfurter Zeitung« javlja 22. novembra iz Sofije: Neki bolgarski minister je izjavil: »Stojimo pred uničenjem Srbije. Važna posledica bo, da poseže v boj na strani osrednjih sil Grška. Za uresničenje grških narodnih zahtev bo ta nastop zelo pomemben, ker z delnim zasedenjem albanske obale onemogoči ententine načrte na Balkanu. Vse nade, da se položaj za entento zboljša, so padle. Razmerje med Bolgarijo in Rumunijo se ne bo poslabšalo, po novi rumunski izjavi za nevtralnost proti Bolgariji in če se upošteva, da Rusija nima čet za Balkan in da Rumunija dobi nov kabinet s Petrom Carpom, prijateljem osrednjih sil,«
Bolgarski notranji minister pa v »Balkanski Pošti« piše, da ostaneta Rumunija in Grška nevtralni.
XXX
Grški protest na enteutino noto.
Ženeva, 23. novembra. Pariški zunanji urad pričakuje, da jutri clobi popolno besedilo grške protestne note. Briandov dopisni urad jo opisuje takole: To protestno noto bo treba smatrati za bolj resno, kakor svoj čas V eni zel oso vo. O vsebini note se sli ši, aa Grška vsled Kitchencrjevih, \ imenu entente izrečenih groženj, nc najde povoda, da bi začela sovražnosti proti Nemčiji, Avstriji. Bolgariji in Turčiji, pac pa rajše umakne svoje opazovalne čete iz. Obmejnega o/.emlja v onem obsegu, kakor ga je predlagal Kitchener.
Kaj je pravzaprav zahteval Kitchcner od Grške.
Ženeva, 23. novembra. V pariškem zu-, nanjem uradu so mnenja, da bo Grška iz-
polnila Kitchenerjevo zahtevo, da Grška generaloma Sarraslu in Machonu za njihova podjetja prepusti takozvano nevtralno zono južno od Ohridskega jezera in južno od Džedjelija. Zadela pa je na težkoče druga zahteva, da bi Angleži in Francozi smeli nadzorovati gotove grške otoke v svrho zasledovanja sovražnih podvodnikov.
Grčija zanika obstoj pogodbe z Bolgarijo.
Rim, 23. novembra, (Kor. ur.) Grško paslaništvo dementira vest o grško-bol-garski pogodbi. Med obema državama obstoji samo zapisnik z dne 27. oktobra o nakupu 10.000 ton žita in rabi 40 bolgarskih vagonov.
Grška ostane trdna.
Rotterdam, 23. novembra. Grška poslanika v Londonu in Parizu izjavljata, da grška vlada tudi v bodoče ne bo ovirala izkrcavanja čet v Solunu, toda ne more pa dovoliti, da bi oborožene srbske čete prestopile grško mejo.
Odgovor grškega kralja.
Kristijanija, 23. novembra. »Daily Te-legraphu« brzojavlja dr. Dillou iz Rima: V italijanskih krogih se sliši, da bo odgovor kralja Konstantina zelo neugoden za entento. Dr. Dillou, dober poznavalec Balkana, trdi, da je kralj docela prepričan, da bo ententa na kopnem poražena. Skleniti bo morala mir že zaradi Belgije in Srbije, ne da bi mogla vojno voditi do konca. Kralj svojega stališča vsled groženj ne bo izpremenil.
Grška posredovalka srbskega premirja.
Pariz, 22. novembra. Zunanji urad in srbsko poslaništvo izjavljata, da dosedaj še ni dospelo uradno potrdilo solunske vesti, da je kralj Peter naprosil grško vlado za posredovanje premirja. Uredništva pariških listov so dobila podobno vest iz Londona z opombo, da bo lord Kitchener jutri poročal tudi o tej zadevi.
Glasovi o blokadi Grške.
Rotterdam, 23. novembra. (Kor. ur.) Vse časopisje odobrava korak v Atenah in upa, da napravi konec obotavljanju grške. vlade. Listi pa polagajo poseben po-vdarek na to, da zavezniki Grške nočejo zaplesti v vojno, ampak sami sebe braniti. — »Times« pišejo, da so poročila o blokadi Grške zelo pretirana, ker je stališče grške vlade še vedno dvomljivo. Seveda skušajo zavezniki zadržati prevoz gotovega blaga, toda do drastičnih korakov še ni prišlo in upati je, da tudi potrebni ne bodo. Ententa prizna, da je kralj v težavnem položaju in zavezniki so mnenja, da sc da voditi samo od skrbi za blagor svoje države. Zavezniki nočejo rabiti drugih sredstev, kakor ona, ki so potrebna vsled navzočnosti njihovih čet na grškem ozemlju, kamor so se te čete podale na uradno vabilo sedanje grške vlade. Če kralj in njegovi svetovalci uberejo pametno pot in demobilizirajo, bi se položaj takoj olajšal in kočljivo ustavno vprašanje bi bilo odstranjeno.
Po celi Grški poostreno vojno stanje.
Sofija, 22. novembra. »Kambana« poroča: Po vsej Grčiji, tudi po grških otokih, je razglašeno poostreno vojno stanje. Ta odredba ni vzbudila med ljudstvom nobenega velikega razburjenja, tembolj pa med ententnimi diplomatičnimi krogi, kjer se neprenehoma vrše pogajanja.
Bazel, 22. novembra. »Baseler Anzei-ger* poroča iz Aten: Vojni minister je odredil splošno rekvizicijo za vso oskrbo armade,
Ententina ekspedicija v nevarnosti.
Rotterdam, 23. novembra. »Times« poročajo 21. t. m. iz Soluna: Francoski in
Vojska z Rusi.
angleški vojaški mornariški krogi smatrajo položaj zaveznikov na Balkanu za tako ogrožen, da se takega položaja iz vojaških razlogov niti trenutek več ne sme trpeti, kajti noben vojskovodja ne sme riskirati, da spravi armado v tako nevarnost. Neki moskovski strokovnjak je rekel, da so ententine čete talci v rokah sovražnika.
Ententa vzame Solun.
'Frankfurter Zeitung« javlja iz AtedV Vse kaže, da bo ententa kmalu proglasila okupacijo Soluna, kamor je odšlo obilo angleških in francoskih železniških uradnikov. Ententa bo vzela v svojo upravo železnici Solun—Dojran, Solun—Dževdjeli in zvezno železnico Dževdjeli—Dojran.
XXX Nekaj od Fliipescuja. Budimpešta, 23. novembra, »Az EsU ima iz Bukarešta: »Opinione« javlja iz Jassa, da je Filipescu izjavil dobesedno: Jaz verujem, da bo končno zmagala ententa, če tudi moram priznati, da je ruska armada brez moči. Bratianuja hočem in ga bom tudi strmoglavil.«	, /
Izjava rumunskega liberalnega
poslanca.	>
Bukarešt, 23. novembra. Opozicijski listi zelo izrabljajo izjavo poslanca liberalk nc stranke Jarca, ki jo je izrekel pri po* svetovanju z Bratianujem. Jarca zavrača liste ter pravi dobesedno: Mi imamo zahtevati od leve in desne strani. Državnik« ni dovoljeno, da posluša le čustva množice, ampak mora računati tudi z možnostmi trenutka. Zato mora vzeti, kar je možno, in mi mu bomo sledili, naj si bo na lev#
ali desno.

AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. novembra, (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. novembra. Veliki glavni
stan:
Nobenih posebnih dogodkov.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, (Kor. ur,) Iz vojnega tiskovnega stana:
2 1. novembra: Na zahodni bojni črti nobene izpremembe.
OB BESARABSKI MEJI.
Černovice, 22. novembra. V Besarabiji se dalje množc ruska ojačenja. Vedno dohajajo novi vlaki ruske kavalerijc in in-fanterije. Največje kopičenje je v donavskih pristaniščih Reni. Isniail in Kilia, kjer se vstavljajo tudi ruski prevozni parniki, polni vojaštva. Ruski višji oficirji vedno nadzirajo čete. Rusi pripravljajo tudi ob Dnjestru zakope.
Bukarešt. Popotniki došli iz Besara-bije poročajo, da je došlo v Odeso 100 ja-
Gospodarska napetost med Bolgarijo to Rumunijo.
Sofija, 21. novembra. Med trgovci
čimdaljebolj narašča nevolja, ker Rumunija zadržuje blago, namenjeno v Bolgarijo. »Kambana« piše: Zakaj ne pusti Rumunija prav nobenih stvari v Bolgarijo? Zakaj zadržuje brez vsake pravice in proti vsem postavam naše milijonske vrednosti na svojem ozemlju? Rumunija ne more za to navesti nobenega oprostilnega razlogaj Mi Bolgari se moramo vprašati, kateri morejo biti pravi nagibi.	Y
Za Rumunijo se bliža ura odločitve.
Bukarešt, 23. novembra. »Dreptatea«
je vprašala pri vseh poslaništvih v Buka-v reštu in poroča: Vsi ententini poslaniki r Bukareštu izjavljajo soglasno, da Rumunija ne bo mogla biti dolgo več nevtralna. Ententa je odločena nastopiti proti RumunijL Kakor hitro bo Rusija zbrala svoje čete ti južni Besarabiji, dobi Rumunija ultimat, ker je brezpogojno potrebno, da se ruskim četam zagotovi prehod skozi Dobrudižo proti Bolgariji,
XXX Essad paša — nada Italije. #
Lugano, 22. novembra. »Tribuna« sve* tuje, da naj se namesto laškega ekspedi-cijskega zbora organizira 50 do 100.000 Albancev pod vodstvom Essad paše. Itali-. ja ima v svoji armadi dovolj laških Albancev, ki bi služili albanski armadi kot generalni štab, častniki in podčastniki.
Car v Reni in Ismailu.
Budimpešta, 22. novembra. »Pester Lloyd« poroča iz Bukarešta, da sta prišla car Nikolaj in prestolonaslednik s svojim spremstvom v Reni. Car bo stanoval pri nekem veleposestniku v bližini mesta Reni, kjer se nahaja 80.000, in Ismaila, kjer je zbranih 70.000 mož. Svrha obiska je nad-? ziranje čet.	t (v,
ponskih topov, ki so jih odposlali na bes-arabsko-bukovinsko mejo. Trdi se dalje, da so izbruhnili v Besarabiji upori med delavci, o katerih se uradio poroča, da so jih povzročili tuji hujskači.
Kodanj. »Echo de Pariš« poroča: Ruski vojaški krogi izjavljajo, da so morali ustaviti ofenzivo v Galiciji, ker so morali pripraviti 200.000 mož proti Rumuniji.
RUSKA OFENZIVA V VOLINIJL
Pariz. Časopisje že priznava, da se j& popolnoma izjalovila ruska ofenziva v Vo-liniji. »Temps« priznava, da v Voliniji Rusov nc spremlja sreča. Umakniti so se morali za Stir, kjer se bijejo le še za nekaj kilometrov.
Lyon. Tukajšnjim listom poročajo oči« vidci o bojih pri Štiri. Ruske izgube so bile velike, ker jih jc artiljerija pokosila na tisoče; zemlja se je tresla. Na primeroma kratki bojni črti dveh do treh vrst je padlo v 24 urah nad pol mili> na krogeL | Prejšnjih vasi in krajev ni več
I V RUSIJI 7000 MILIJONOV RUBLJEV |	DOLGA VSLED VOJSKE.
Petrograd. (Kor. ur.) »Birževie Vjcdo-mosti« kakor tudi drugi listi naglašajo, naj se podpira najetje notranjega posojila. Vojni dolg znaša že 7000 milijonov rubljev, pred vojsko so pa znašali državni dolgovi 9000 milijonov rubljev. Do 5. t. m. so izdali bankovccv za 5054 milijonov rubljev.
BIRANJE RUSKIH ČET V BESARA-IJI, — CAR IN CARJEVIČ. — KURO-PATKIN.
»Vossische Zeitung« ima iz Bukarešta: Rusofilni listi poročajo, da sta prišla car in carjevič pregledovat armado v Reni, kjer je zbranih 350.000 mož. Ta armada je popolnoma pripravljena za pohod in zato je v bližnjih dneh na balkanski fronti ob rumunski meji pričakovati novih dogodkov,
Pariz, 23. novembra. (Kor. ur.) »Ma-dn« izve, da je general Kuropatkin imenovan za vrhovnega poveljnika ruskih čet proti Bolgariji.
TRDNJAVA NOVO GEORGIEVSK PREKRŠČENA.
Frankobrod. »Frankfurter Ztg.« poroča: Nemške oblasti so ukrenile, da se imenuje Novo Georgievsk odslej staro poljsko Modlia.
NOVI KALIŠ.
Poznanj, 23. novembra. Nemška vlada je sklenila gubernijsko mesto Kališ, ki je bilo vsled obstreljevanja porušeno, zopet sezidati. Berolinski arhitekti že pripravljajo načrte.
LETNIK 1918 VPOKLICAN.
Stockholm, 23. novembra. List »Bir-ževie Vjedomosti« poroča, da bodo v Rusiji vpoklicali pod orožje letnik 1918.
PRISILNO NOVAČENJE NA FINSKEM.
Kodanj, 23. novembra. Goremykin in Sazanov sta se odpeljala v glavni stan, da poročata carju o notranjem in zunanjem položaju. Car in carjevič sta v soboto došla v Odeso. Car je podpisal tajno odredbo, po kateri so vsi Finci nad 18. letom podvrženi prisilnemu navačenju.
Boji 00 zioflo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. novembra. Veliki glavni Stan:
Na raznih mestih bojne črte je trajalo po lepem vremenu pospeševano živahno streljanje. V gozdu Pretre sta ostali dve sovražni razstrelbi brezuspešni. Neko francosko dvokrilno letalo je padlo po boju v zraku pri Aure v Champagni.
Najvišje vojno vodstvo.
Poročilo maršala Frencha.
London, 22. novembra. (K. u.) Naša artiljerija je v zadnjih štirih dneh mnogo delov sovražne črte uspešno obstreljevala. Sovražna artiljerija je pričela delovati severno od kraja Loos in vzhodno od krajev Armentieres in Ypern. Nek nemški letalec se je izkrcal 19. novembra v naših črtah. Opazovalec in vodnik sta ujeta. Letalo ni poškodovano. Sovražnik je napadel v zraku 18. in 20. novembra Poperinghe. Ob prvem napadu sta bila ranjena dva vojaka in so ubili 4 krave, ob drugem napadu je ubila ena bomba 8 mož. Ostale bombe niso provzročile nobene škode. Kar se tiče sovražnikove trditve, da sem njegove izgube na mrtvih previsoko cenil 8. oktobra, izkuša očividno zavijati dejstvo, ker govori le o enem delu bojišča, medtem, ko se ozira moje poročilo na cel napad. Sovražnik namreč 8. oktobra ni le napadel južnozahodno, marveč tudi južnovzhodno in severovzhodno od kraja Loos. Vsa med tem časom dočla podrobna poročila potrjujejo mojo prvotno cenitev.
Turčija v vojski
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 22. novembra. (Kor, ur.) Iz (urškega glavnega stana:
Dardanelska bojna črta.
Začasno prekinjen ogenj artiljerije z obeh strani in metanje bomb. Pri Anaforti je naša patrulja na desnem krilu del strelskih jarkov, ki jih izkuša zopet sovražnik popraviti, uničila in je zaplenila ob tej priliki 500 z peskom napolnjenih vreč in bodečo žico. Naš ogenj je prisilil sovražne transportne ladje, ki so poizkušale pri Ari Burnu približati se obrežju, da so se morale odstraniti. Naša artiljerija je 21. novembra dopoldne prepodila neko sovražno torpedovko, ki je poizkušala vdreti v morske ožine .
no črto, ki vodi iz Teherana v južno Perzijo in v Indijo. Iz Bušira se brzojavlja, da so zaprli v Širasu angleškega konzula in angleško naselbino.
nlenta se odloči glede Grške io soDoio.
Geni, 23. novembra. Švicarski listi javljajo iz Pariza: Vojni svet zaveznikov je zopet sklican za soboto v Pariz. Sklepal in odločil bo, kaj je storiti z Grško, če od-doni Kitchenerjeve zahteve.
llaiidska io posredovanje za mir.
Curih, 23. novembra. »Neue Ztiricher Zeitung« poroča iz Haaga: V zbornici je vlada priznala, da bi bil konec vojne za Nizozemsko nepreračunljive važnosti, toda vlada ne najde zadostnega razloga, da m ponudila svoje posredovanje, pač pa je tot nevtralna država vsaki čas priprav-jena sodelovati pri vsakem resnem strem-jenju za pospešitev konca vojne, toda jasno ji je, da noben trud ne more uspeti, če se to dela samo pri enem ali dveh vojskujočih se državah. Četudi si vlada želi miru, vendar se ne bo dala zapeljati k prenag-jenim korakom, ki bi stališču dežele in njenim miroljubnim namenom znali le škoditi.
Kavkaška bojna črta.
Nič bistvenega izvzemši prask med patruljami. Sicer nič novega.
Turki v Gallipoliju ojačeni.
Atene. Angleška poročila izvajajo, da so Turki na Gallipoliju močno ojačeni in da so pripeljali tja nove, težke topove. Zdi se, da nameravajo zdaj Turki pričeti z ofenzivo proti izkrcanim četam sporazuma.
Prvi boji pri Sueškem prekopu.
Bazelj. Švicarski listi poročajo iz Aten; Ob Sueškem prekopu so se, kakor poročajo iz Egipta došli Grki, uneli boji prednjih straž in poizvedovalni boji letalcev,	^
Vstaja v Perziji.
Petrograd. (K. u.) Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Teherana: Pri Kumu so zasedli naši sovražniki brzojav-
Razna poročila.
Za konsolidacijo češk'h strank.
V čeških listih se nadaljuje razgovor, ali bi bilo mogoče češke stranke zdruržiti. V »Narodni Politika« govori o tej zadevi član gosposke zbornice dr. Mattuš in izraža upanje, da se bo posrečilo konsolidirati vse češke stranke in ustvariti skupen češki program za bližnjo bodočnost. Tudi »Narodni Listy« se zopet oglašajo in naznanjajo, da vse tri češke stranke, agrarci, mladočehi in katoliški Čehi soglašajo glede potrebe, da se za bodoče politično delovanje ustvari skupen izvršilni odbor, ki bo formuliral vsa narodna vprašanja in zadeve in tako podal potreben temelj za skupni program. — »Čech« dela tudi razpoloženje, da se tudi konservativne veleposestnike pritegne. Te dni se ja že oglasilo neko agrarno glasilo, češ, naj se katoliških Čehov ne sprejme v to zvezo. »Narodni Li-sty« so ta glas zavrnili, značilen pa je ta glas za bodočo skupnost vsekakor.
Rumunska zbornica.
Bukarešt, 28. novembra. (Kor. urad.) Uradni list prinaša kraljev odlok, ki sklicuje zbornico za nedeljo 28. novembra k rednemu zasedaniu. — Od druge strani se poroča, da bo Bratianu prebral kraljev prestoli govor, nato pa zbornico takoj odgodil do 28. deccmbra. Takrat šele bo dopustil interpelacije in podal izjave o zunanji politiki.
Vrnitev bolgarskega metropolita v Skop-lje.
Sofija, 23. novembra. Bolgarski me tronolit Neofit, katerega so Srbi izgnali, je danes odpotoval v Skoplje, da zopet nastopi svoje mesto.
Cadornova rojstna hiša.
Iz Lugana poročajo: Nek cdbor je pričel nabirati prispevke, da kupi Cadornovo rojstno hišo in jo podari generalu.
Giolittijanci.
Berolin, 23. novembra. »Tagl. Rundschau« ima iz Lugana: »Rivista Parlamen-tare« izjavlja, da stališče Giolittijeve stranke zavisi od izjave, ki jo bo podal Salandra.
Sv. oče in Poljaki.
Curh, 20. oktobra. Katoliške »Ziiri-clier Neueste Nachrichten« javljajo iz Rima, da se v Vatikanu zelo goreče pečajo s poljskim vprašanjem. Papež je ukazal posebno zbirko za Poljake in je poslal Sien-kiewiczu in poljskemu odboru svoj blagoslov in Sienkiewicz je brzojavno odgovoril državnemu tajniku kardinalu Gasparri-ju, da Poljaki upajo, da bodo skoro v dejanju pokazali svojo udanost sv. očetu.
Roosevelt se tudi v bodoče le z jezikom vojskuje.
Lyon, (Kor, ur.) »Republicsin« poroča: Roosevelt je izjavil, da je izmišljeno poročilo časopisja četverosporazuma, po katerem se hoče vojskovati prostovoljno kot višji častnik v armadah zaveznikov.
revolver kakor na sladke besede. Skoro pol leta se že nahaiam, poprej na severnem, sedaj na južnem bojišču! Kako čas hiti! Kaj nam vse prinese! Kmalu pridejo tisti prelepi božični dnovi, ki sem se jih že kot otrok tako brezmejno veselil — da, kmalu pridejo! Dobro se še spominjam; kako ste nam napravili vsako leto mal govor in voščilo za Božič in Novo leto! Čudno, sedaj mi gredo te besede bolj k srcu, kot prej! Da, vsak trenotek v nevarnosti za življenje — sedaj se zmisliš na ničevost o kako slaboten je res človek! Zaupanje v Boga drži še človeka pokoncu, ga vzpodbuja, mu daje moči, da vse potrpežljivo prenese! — Spominiam se na malo vasico, nežno, ljubko . . . Greli smo se pri peči in gledali snežinke, ki so padale izpod sivega neba. Da, že takrat nam ie bilo nerazumljivo sladko pri srcu . . . Bližal se je Božič! Tudi letos bo razsvetljena ta vasica, tudi letos bodo tako slovesno udarjali zvonovi tudi letos bodo vreli v malo cerkvico pobožni vaščani z bakljami . . . Hudo mi je pri srcu, da se ne bom mogel udeležiti te poezije tudi jaz! A vedite, g. profesor, da bode tudi nam vsaj v srcu svetil Božič čeorav bomo stali nasproti ljutemu sovražniku. Povejte, g. profesor, tistim dijakom. ki se norčujejo iz vsega, naj pridejo semkaj, in zagotavljam, marsikdo, če ne vsak, se bo naučil moliti , . . Sicer pa kaj bi tisti, ki brezskrbno blača po trotoirju in proslavlja zmage pri polnem kozarcu! Res, ni še patrijot on, ki vzdiguje samo kupico in vpije Živjo Avstrija! ni še tisti pravi Slovenec, ki kriči pri polnem vrču: Slovenec sem! , , . Z dejanji se naj izkaže vsak, z dejanii! Gospod profesor, že kot dijak sem cenil Vaše besede — sedaj jih cenim še veliko višje! Zaupam v božjo pomoč, g. profesor, saj naš boj je svet! — G. profesor, odpišite mi vsaj na mali kartici, jaz znam ceniti Vaše besede. — Najlepše pozdrave od nekdanjega vdanega učenca!
Zapeljivo zdravilo.
G. Anton Avsec piše poslancu g. Šku-Iju 27. septembra med drugim: Zdaj bivam v deželi raiskomili, ki je oblagodarjena z obilico najs'ajšcga sadja. Ker imam mnogo takih mož, ki so imeli že večkrat s finan-carji onravka in ker sem tudi sam precej iznajdljive glave, sem začel iz sadja žganje kuhati. Po višjem ukazu pa smem moštvu dajati žganje le za zdravilo. Ali glej ga sna-ka, komai sem bil nekoliko žganja nakuhal, mi je mahoma vse moštvo obolelo. Vsako iutro se zglase nri raportu in po vrsti javijo: »Gospod vahkomandant, pokorno mel-dam, da sem marod, me po trebuhu črviči.« Ko ravžiie vsak bolnik čašico tega zdravila, takoi ozdravi po recentu »Schnaps ist gut fiir Cholera«; toda drugi dan mož zopet oboli in tako se bolezen dan za dnevom ^onavlja. Sedaj me teži vest, da sem s svojim izumom pri dosedaj vedno zdravih in krepkih kranjskih fantih povzročil kužno bolezen. Toda tolaži me prijetna zavest, da bo bolezen takoj prenehala, kakor hitro zmanjka žganja. — Danes ie ravno leto dni, odkar se nahajam na bojišču, pa sem hvala Bogu še vedno popolnoma zdrav.
Romantika poljskih leoij.
iz pisem naš:n Poljakov.
Spomin na veroučitelja.
Absolvirani tukajšnji realec, kadet P. M., piše svojemu nekdanjemu profesorju veronauka, c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku dr. Mihaelu Opeka, naslednje pismo z južnega bojišča:
Spoštovani g. profesorl Ne vem, kak vzrok naj bi navedel, da pišem nakrat g. profesorju, danes že drugič? Nehote se spominjam besed, ki sem jih tolikokrat slišal kot dijak iz Vaših ust. Pa brez poklo-novl Ne znam delati več poklonov in lepih fraz, kajti na bojišču se bolj razumemo na
Poljak L. H. Mostin piše:
Med Poljaki se nahajajo možje, ki mislit'), da so legije nepotrebne, ker spričo milijonskih armad ne morejo odločilno vplivati na izid vojne in na zgodovino. Če bo Poljska postala samostojna, se bo to zgodilo po orožju zaveznikov in po zgodovinski nujnosti. Čemu torej prelivati toliko poljske krvi? — Toda vse to modrovanje je površno in nelogično.
Svetovna zgodovina se nc piše z matematičnimi znaki in številkami, ampak z duhom. Duh, ideja, narodova energija tvori bodočnost narodov. Narod mora sam sodelovati pri svojem vstajenju in osvoboditvi.
Očitajo nam romantiko. Torej so bili romantiki tudi Garibaldi, Bismark, severni Amerikanci in sploh vsi narodi, ki so se borili za svobodo in neodvisnost. Tudi poljske legije so si izbrale boj za svobodo domovine, ker si druge poti niso mogle izbrati. V trenutku, ko samostojna Poljska ni več prazno sanjarstvo, ampak zgodovinska možnost, v tem velikem trenutku je bilo treba to zgodovinsko možnost podpreti in pospešiti z dejanjem, z ustanovitvijo neodvisnega državnega organa, z narodno oboroženo silo. Tako smo iz sfere idealov stopili na realna tla, na tla pozitivnega dela. Ni ga Poljaka, ki ne bi hrepenel po narodni neodvisnosti. Torej je bilo potrebno, da za uresničenje tega ideala z dejanji sodelujemo.
To je torej romantika poljskih legij; romantika dejanja, romantika pozitivnega dela. Legije so nujno potrebne. Ce bi jih ne bilo, bi bilo to dokaz, da smo nehali biti narod. Sredi politične zmede, sredi političnega modrovanja in programatičnih izjav samo legije delujejo zares realno in pozitivno.
Ig*
Nova posojila četverosporazuma.
Nadaljnje denarno zalaganje v svetovni vojski napravlja našim sovražnikom mnogo skrbi in jim izdatno beli glave. V javnost so prodrle nove podrobnosti, kako bodo pokrile novo denarno potrebo Ruska, Francoska, Angleška in Italija.
Kar se tiče Ruske, javljajo »Berling-ske Tidende« iz Petrograda, da je izdalo rusko finančno ministrstvo novo posojilo v znesku ene miljarde rubljev po 5 in pol odstotka, in sicer na desetletne na ime se glaseče obligacije. Hkrati je odredil finančni minister, da se morajo udeležiti državne hranilnice pri oddaji obligacij in zanimati ljudstvo za novo kreditno operacijo, Sodeč po slabih uspehih, ki so jih imela notranja posojila na Ruskem med vojsko, se more komaj pričakovati, da bi se udeležilo podpisovanja ljudstvo v veliki meri sedaj, Najbrž bodo morale banke tudi sedaj prevzeti največji del posojila.
Na Francoskem so izdali zakon o iz-danju petprocentne rente. Izdajni kurz je določen na 88 frankov. Javno podpisovanje se prične 25. t. m., a se mora izvršiti pred 15. decembrom. Pokrije se lahko to vojno posojilo z zakladnimi listi deželne brambe, obligacijami, s 3 in pol odstotno rento in s posebnimi pogoji tudi s 3 odstotno rento in hranilničnimi vlogami. Novo posojilo se bo obrestovalo od 16. novembra dalje. Podpisovalni kurz je torej še nižji kakor 88 odstotkov, ako se oziramo, da se poobrestovanje prične že 16. novembra in da se more dati v plačilo francoska 3odstotna renta. Vsekakor je značilen slučaj v finančni zgodovini francoski, da dovoljuje vlada upnikom prisiljena obrestno mero skoraj 6 odstot. Tudi na Angleškem snujejo novo kreditno operacijo, in sicer so se obrnili zopet v Ameriko, naj bi jim dovolila kredita, »Times« javljajo, da se je sklenil angleško-ameriški bančni kredit v višini petdeset milijonov dolarjev. Ta kredit bi odprlo 8 angleških klearing-bančnih zavodov proti zastavlje-nju efektov pri angleški banki. Nadaljnji krogi se zavarujejo po tak^zvanem zlatem bulju, in siccr skupno do 400 milijonov dolarjev.
Naposled moramo še omeniti, da hoče Italija sedaj oddati v Ameriki že naznanjeno posojilo v bonih za 25 milijonov dolarjev. Po ameriških listih namreč že razglašajo vabilo na podpisovanje teh 6od-stotnih za leto dni veljavnih in zamenljivih vladnih bonov. Torej so le ti prosti vseh laških davkov; obresti se bodo plačevale v ameriškem zlatu. Vsak posestnik teh bonov bo imel pravico, da jih zamenja ob plačilnosti z novimi 5odstotnimi zlatimi notami italijanske vlade, in sicer po nominalni vrednosti. Te zlate note pa se bodo ob plačilnosti zopet lahko zamenjale v desetletne 5odstotne nove zlate bone, takisto po nominalni vrednosti. Vabilo k podpisovanju pripominja, da znaša narodni dolg samo 3,247,400.000 dolarjev ali 90 dolarjev po osebi, kar nalaga po osebi samo 3 dol. 28 centov obrestnega bremena. Ali za beraško Italijo to še ni dosti? V dolarjih se to ne sliši toliko seveda, zakaj pa Lahi ne šteiejo v svojih lirah, kar pomeni šestkrat toliko, torej 19.484,400.000 ali 450 lir po osebi in 19.68 lir obresti po osebi. Številke bi bile pregrozne, kai ne. Toda Američanov ne bodo preslepili, ker sc predobri računarji. Italijanska vlada ima v lasti 76 odstotkov železnic v deželi in telegraf in telefon v vrednosti 1395 milijonov. Hranilne vloge v Italiii so narasle od leta 1883 do 1913 z 232 milijonov na 1363 milijonov dolarjev (denarja, ki so ga cigani odnesli pri nas, pa ga ne bodo več. Op. ur.). Desetletne obligacije, ki se bodo izdale kasneje, se bodo glasile v dolarjih in lirah, da se bo tako omogočilo v Ameriki živečim italiianskim delavcem pošiljati domov prihrankov. (Torej nameravajo skub-sti Ameriko po vojski; naj jo le; gliha vkup štriha.)
ie novice.
-f Naročnikoin-begunceml Nekaterim beguncem smo na njih prošnjo pričeli pošiljati »Slovenca« brezplačno. Tem sedaj sporočamo, da bode list prihajal na naslove posameznih poveljstev taborišč, oziroma na županstva dotičnih občin, kjer se nahajajo begunci, in bodejo ondi razdeljevali »Slovenca«, ki se jim bode pošiljal v večjem številu. — Brezplačne izvode na naslove posameznih beguncev pa bodemo z jutrišnjim dnem ustavili. — Oni begunci, ki plačujejo za list naročnino, bodejo prejemali list še nadalje na svoje naslove, dokler sami drugače ne zahtevajo.
Pošiljanje časopisov vojakom. Opc-tovano opozarjamo, da sc časopisi vojakom na fronti ali v bolnišnicah ne morejo pošiljati poštnine prosto, brez znamk jc mogoče oddajati same pisma in dopisnice, vse drugo se mora frankovati, ker sicer vojaki časopisov ne dobe v roke.
-f Pozivi pod orožje na Ogrskem. Dnt 6. decembra 1915 morajo na Ogrskem prt
prebiranju za sposobne spoznam croovoj-niki odriniti pod orožje, ki so rojem v času' od 1. januarja 1878 do 31. decembra 1890 in tisti v času od 1. januarja 1873 do 31. decembra 1897 rojeni, ki so se nahajati v črni vojski ali ki so bili zaposleni vsled postave o vojnih dajatvah, ki so jih medtem odpustili, a jih ob prebiranjih zopet potrdili, če niso imenoma oproščeni.
-j- Načelniku generalnega štaba generalnemu polkovniku Francu baronu Con-radu pl. Hotzendorfu je podelil cesar zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno de-
k°ra+°Starejših letnikov, izvzemSi letni-kov 1872, 1873 in 1874, ne vpokličejo, kakor poroča c. kr. kor. urad, najbrže pred
sredo meseca januarja.
4- Pehotni tečaji za izobrazbo nekdanjih častnikov in častniških aspirantov drugega poziva se prično dne 9. decembra. Ustanove se trije tečaji, in sicer na Dunaju {dunajsko vojaško poveljstvo), v Orad-cu (vojaško poveljstvo Gradec, Magyrarad (Lvov), Inomost in Mostar in v Litmoncah (vojaško poveljstvo Krakov, Praga, Litmo-
rice in Przemvsl).	,
_ Zakonita ureditev zavarovanj.^ Ze dolgo se je pripravljala zakonita ureditev zavarovanj. Dosedanja 100 let stara do;o-čila občnega državljanskega zakonika so bila zastarela in nezadostna. Gospodarski položaj pri sklepanju zavarovalnih pogodb je bil neenak. Vsebino zavarovalnih pogodb so določevale izključno zavarovalnice. Na drugi strani pa so imele tudi zavarovalnice upravičene zahteve. Današnji državni zakonik prinaša cesarsko naredbo, ki zakonito urejuje zavarovalno pogodbo. Nekaj novih določil stopi v veljavo že z novim letom in bodo veljala tudi za stare pogodbe. Nove določbe hočejo zavarovancu zagotoviti pravično in pošteno ureditev njegovega pravnega razmerja. Marsikatera strogost dosedanjih zavarovalnih pogodb je omiljena. Podrobnejše prinesemo, ko dobimo zakon.
_ Ogrsko in bolgarsko žito. Budimpešta, 23. novembra. List »Ujsag« poroča, da sta nemška in avstro-ogrska vlada sklenili dogovor, da dobita previšnjo bolgarsko žito samo Nemčija in Avstrija, zato Ogrska nima pravice do bolgarskega žita. Pa Nemčija in Avstrija sta se zavezali, da bosta žito, katero jima je svojčas Ogrska garantirala, šele tedaj zahtevali, če bi to zahteval položaj. Ta ogrska vest nam zbuja pomisleke in bojazen pred novimi tež-kočami v preskrbi naše državne polovice. (Op. ur.)
_ Nova školija na Odrskem. Po zimska proštija se je izpremenila v škofijo. Za škofa je imenoval cesar dosedanjega prošta v Požunu dr. Franca Koperniczky.
_ Prisrčna pozdrave pošiljajo v domovino vsem Slovenkam in Slovencem enoletni prostovoljci: Pengal Alojzij, Bev-čar Joško, Corsicli Alojzij. Infanteristi: Lackner Frančišek, Kusold Julij, vsi od oddelka pri žarometu. Živela Avstrija in Slovenija.
Za obiranje in izkor'stcn'e olik v območju puljske trdnjave je pristaniški ad-miralat vse potrebno ukrenil iu zagotovil, da se nič tega zlasti letos dragocenega pridelka ne izgubi. Potrebne nasvete je dal g. Ig. Weiss, načelnik tvrdke Luzzatti et Co. v Trstu.
— Izposojanje vojaških konj za dokončanje jesenske posetve, C .in kr. vojno ministrstvo je odredilo, da se do 10. decembra t. 1. v pomoč poljedelstvu smejo prepuščati delavske moči kakor tudi kon4, zlasti za dokončanje jesenske posetve in sicer iz stalnih vojaških konjskih bolnic oni okrevajoči konji, ki se za taka dela lahko uporabljajo brez nevarnosti za njih zdravje. Ti izposojeni konji izstopijo za ta čas iz vojaške oskrbe. Prej omenjene konjske bolnice so bile tudi opozorjene, da morajo skrbno paziti na io, da se okuženje ne raznese. Tudi se je odredilo, da smejo nadomestne baierije za to dobo do 25% svojih konj dati v navedeno svrho na posodo. Izposojati pa se smejo ti konji samo na tako oddaljenost, da jih je mogoče v slučaju potrebe tekom 40 ur pozvati nazaj.
—	Utonil je 19. t. m. v Krki 16 letni Jožef Mavsar, hlapec v Mačkovcu, župnija Št. Peter. Hotel se je prepeljati v čolnu čez Krko, toda ker ni bil dovolj vajen veslanja, zanesla ga je voda na jez Grmovega valčnega mlina. Tu je deroča reka preobrnila čoln in fant je izginil pod vodo. Do danes še niso našli utopljenca.
—	Odlikovanje. Pri trdnj. top. polku št. 1 je bil odlikovan ognjičar Hinko Kapun iz Slovenske Bistrice s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
—	Na italijanskem bojišču je bil ranjen deželni inženir kadet 17. pešpolka g. R u c h. Nahaja se v bolnišnici v Marija-nišču. — Na južnem bojišču je bil ranjen abiturijent mariborske gimnazije kadet v rezervi g. Martin Šrol, doma od Male nedelje pri Ljutomeru. Sedaj se nahaja v eni ljubljanskih bolnišnic,
_ Ogtas'1 se je iz ruskega ujetništva
Janez Zupančič iz Zlatega Polja pri Luko-vici. Domači so ga pogrešali 11 mesecev.
Poročil se je v Mariboru učitelj, poročnik v rezervi J. Mejevšek z učiteljico
gdčno. Ljubo Vertnik, hčerko trgovke
—	Nove krone. Svoječasno so poročali listi, da bodo s 15. novembrom odprav-ljene dosedanje krone in vpeljane nove. 15, november je že za nami, a novih kron še ni. Tudi na pristojnih mestih o novih kronah ni ničesar znanega. Toliko v po-mirjenjc občinstva, ki se je zadnji čas obračalo do nas s tozadevnimi vprašanji. Zaenkrat ostanejo v veljavi še stare krone.
—	Cene mesa. V zagrebških mestnih mesnicah prodajajo od 21. t. m. dalje goveje meso prednji del do 3 K kilogram, zadnji del pa po 3 K 50 vin.	_ ,
_ Koroška vnovčcvalnica za živino
je otvorila 23. t. m. mesnico v Celovcu in prodaja goveje meso orednji del po 3 K 60 vin., zadnji del po 3 K 80 vin.
_ Smrt po zastrupljenju s plinom. V
plinarni južne železnice na mariborskem koroškem kolodvoru je bila na novo uzi-dana betonska jama, dokaj prostorna, ter naj bi rabila, da bi se v nji nabirala amo-niakova voda. Med gradnjo pokrova je podpiral stavbo oder. Da bi odstranil oder, je moral dne 12. t. m. železnični zidar Aleksander Peršon delati v jami. Bil je privezan. Ko je izpodbil opore odru, se je le-ta podrl preko njega in delavec je padel nizdolu v jamo, v katero je že pritekala amoni^kova voda. Zidar Franc Ka-lunda je stooil v jamo, da bi otel tovariša, kar se mu je tudi posrečilo. Ko so ju potegnili na prosto, sta bila oba nezavestna. Zastrunljcnie pa je vendar pri Peršonu bilo že toliko, da je umrl skoro po tem. Ka-lunda bo morda okreval.
—	Železniška nesreča. Jožef Stulih, 38 let star strojevodja juž. žel., rodom Čeh sedaj stanujoč v Spod. Šiški (nemška šola), si je na kolodvoru v Št. Petru na Krasu pri premikanju vlakov težko poškodoval elesno nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
—	Nesreča z vojaško patrono. Viktor Gogo'a, 13 letni posestnikov sin iz Nove vasi št. 7, obč. Lesce, je tolkel po »slepi« vojaški patroni, ki je eksplodirala, ter mu je naboj puhnil v obraz in mu močno poškodoval oči.
—	Šolske vesli. C. kr. dež. šolski svet je vzel na znanje izstop neplačane suplen-tinje Slave Vidmar ter imenovanje neplačane sunlentinje Frančiške Hribernik za šolo na Barju. — C. kr. okr. šol. svet v Kočevju je imenoval za suplentinji na deški šoli v Ribnici kandidatinji Ivano Am-brožič in Valerijo Trnmmiš. — C. kr. dež. šolski svet je dalje vzel na znanje imenovalce sunlentinje Marije Krainer za brezplačno kandidatinjo na petrazredni deški ljudski šoli v Kočevju in Ljudmilo Cclesti-na na šestrazrednici na Viču. — C. kr. okr. šol. svet v Postojni je imenoval začasno za voditeljico namesto v službovanje odišlega učitelja Maksa Jovan učiteljico Vincencijo Puppis-Stuchly. — C. kr. okr. šol. svet v Ljubljani (okoPca) je imenoval namesto izstopile učiteljice Marije Ušeničnik na enorazrcdnico v Kopanju kandidatinjo Marijo Prezelj. — C. kr. okr. šolski svet v Krškem je imenoval bivšo učiteljico Štefanijo Jerman za suplentinjo na Raki.
—	Masarykove stranke ni vel Brn-
ske »Lidove Noviny« poročajo, da češka napredna (Masarykova) stranka ne obstoji. Eksekutivni odbor je imel oktobra meseca 1914 svojo zadnjo sejo, od tedaj te stranke ni več.
—	Drž. poslenec Winarsky, katerega je na Dunaju zadela kap, je umrl. Pokojnik je bil tajnik socialnodemokraške stranke.
—	Odlikovani vojni kurat. Vojni kurat našega domačega pešpolka št. 47, Eeno Kobal je odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem druge vrste na belo-rdečem traku.
—	Odlikovane redovnice. V mariborski deželni bolnišnici je bilo pet usmiljenih sester odlikovanih od »Rdečega križa«, in sicer č. sestra prednica Placidija Par-deller s srebrno kolajno z vojnim okraskom, 4 druge sestre pa z bronasto kolajno.
—	V mariborski zasilni bolnišnici (v šoli čč. šolskih sester) je bila odlikovana s. Avguština Kitzler, prednica bolniških sester,
s srebrno kolajno »Rdečega križa« z vojnim okraskom. — V celjski rezervni bolnišnici sta bili odlikovani z bronasto kolajno ss. Lidvina in Jožefa.
— Težka nezgoda se je pripetila v nedeljo v Krškem videmskemu čevljarju Zalokarju. Udaril ga je z vozom pobegli konj peka Jermana z ojem v prsa. Mož je padel, voz je šel preko njega in mu prizadel težkih poškodb. V vojaški bolnišnici v Krškem jc dobil prvo pomoč.
Milanske nov.ee.
lj Umrla je dne 23. t m. zvečer v deželni bolnici Marija Cepuder, uči-teljica-vdova iz Tunjic v kamniškem okraju, v starosti 57 let. Zapušča pet otrok. N. p. v m. — Umrla je dne 24. t. m. v deželni bolnici Marija Lombar, vdova posestnica iz Babinega vrta št. 5, občina Predvor, stara šele 30 let. Zapušča tri nedorastlc otroke. N. p. v m.!
lj Zvita goljulija. Minuli teden je v Šolskem drevoredu nek gospod nakupil precej mesnine, jo plačal in pustil pri mesarju, češ bode že prišla ponjo njegova žena. Kmalu po odhodu pride k stojnici neka ženska ter zahteva ono mesnino, ki jo je preje njen mož kupil, kar ji je mesar tudi oddal, ko je gospod pozneje prišel nazaj in poprašal, če je njegova žena mesnino že vz.la, je mesar to seveda potrdil in s tem je bila zadeva za oba končana. Ne pa pozneje. Ko jc namreč gospod prišel domov, ni našel mesnine in žena ni o stvari nič vedela. Šel je nazaj, mesarju to razodel, nakar je dobil svoj denar nazaj. Dotična ženska je preje vse opazovala in po kupčevem odhodu priliko porabila ter se na ta način z mesom prav dobro aprovizirala. Vsota je bila taka, da bode moral mesar par dni sekati mesnino zastonj, odnosno za golji'fičin želodec.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Novinec, pe?cc. — Ivan Dolinar, lovec. — Janos Molnar, pešec. — Juri Buta, črnovojniški poddesetnik. — Fran Polla;ner, četovodja. — Josip Vojta, pešec. — Juri Bahry, pešec. — Ivan Juros, pešec. — Tomaž Ra-zinger, bivši hlapec-hiralec, 78 let. — Juri Pire, dninar, 68 let.
lj Ranjen je bil na tirolski fronti enoletni prostovoljec slušatelj tehniške visoke šole četovodja Vladimir Š u b i c, sin ravnatelja tukajšnje državne obrtne šole.
lj Opozoritev radi petroleja. Občinstvo se opozarja, da se prodaja petrolej 1 liter a 64 vin. v mestni vojni prodajalni na Turjaškem trgu samo še ta teden, ker pride potem naprodaj mast, fižol in jc-šprenj.
lj Železniška nezgoda. Ko je včeraj okolu 8. ure zjutraj vozil bolniški vlak po progi mimo vojaške bolnišnice, sta skočila dva poslednja voza pri izmeni s tira, sta se nagnila močno in podrla brzojavni drog. Radi močne nagnitve se je zlomila os pri predzadnjem vozu in razrušil prvi del voza. Voza sta bila prazna, zato se ljudem ni prizadela nobena poškodba. Oviro so popravili še dopcldne.
lj Našel je danes nekdo poročni prstan. Dobi se: Ahacljeva cesta št. 5.
PrlniorsKe nov ce.
Poreški škoi med begunci. Poreški škof dr. Pederzolli je 10. t. m. obiskal begunski tabor v Potlendorfu, kjer so mu priredili prisrčen sprejem. Vladika je izrazil komisarju dr. Bourcardu svoje toplo priznanje za njegovo delovanje v prid beguncem; Potendorf je eden izmed redkih taborov, kjer izjavljajo begunci, da se dobro počutijo. Škofov obisk je bil beguncem v veliko tolažbo.
Smrt za domovino. 17. t. m. so položili v grob junaka - praporščaka Josipa R u t a r j a , sina predsednika goriške okrožne sodnije, dež. poslanca sod. nad-svetnika Rutarja Matije. 10. t. m. okoli 11. predpoldne, ravno ko mu je bil sluga pripravil ležišče, da se po boju odpočije, je udarila v bližino sovražna granata in ga težko ranila. Slugi je granata prizanesla. Rutar je podlegel težkim ranam 16. t. m. Lahka mu bodi slovenska zemlja'
čč oo. frančiškani niso vsi zapustili kostanjeviškega samostana v Gorici, ampak so štirje še tam ostali, da varujejo Marijino svetišče.
Beseda o aprovizac;ji na Goriškem, Na Goriškem je zadnje dni jelo občutno primanjkovati masti. Zadnje dni sc jc prodajala slanina že po 10 K kilogram in še te je bilo težko dobiti. Opozarjamo poklicane faktorje, da odpomorejo tem nedostatkom.
Iz Trsta. Laški del našega ljudstva je tako ogorčen nad iredento, nad Italijo, da daje duška temu ogorčenju v besedi in tisku in pesmi. Vsak teden skujejo katero proti »gobo«-tu, kakor imenujejo Emanu-ela, ki ga imajo posebno na piki. Primerjajo ga z zlodejem, z Judežem, preklinjajo ga vsevprek. — Zdi se, da je Cadorna ustanovil ob Soči veliko vremensko opazovalnico in od ondi pošilja poročila v svet. V zadnjih 60 dneh je razposlal 22 vremenskih poročil; pozna pa le dež, veter, nalive, vihar, sneg, slabo vreme in burjo; lepega vremena ne omenja. — Do danes 20. novembra je nabral Trst 61 milijonov za vojno posojilo, Koroška dežela 42 milijonov. — Mnogi šolski otroci so pustili šolo in sedaj delajo, posebno popravljajo ceste; zaslužijo 2 K 40 vin. na dan. Res je, da prineso 7 K na teden (lc 3 dni v tednu delajo) domov, toda če pomislimo, da pri tem zanemarjajo šolski pouk, mnogo sproti pozabljajo in se na cestah mnogo slabega — predvsem kletvine — nauče, menimo, da tako delo ne bo v blagor človeški družbi. Škoda bo večja nego korist. — Kako je otežkočeno dušno pastirslvo v Trstu, pove dejstvo, da jc v mestu samem (180.000 duš) nastavljenih le 25 dušnih pastirjev; tako vsaj mi je povedal nek mestni g. župnik.	Akad.
Za istrske učitelje. Šolske oblasti s« te dni sklenile, du se v Istri ne bo nastavil niti en začasen učitelj, dokler ne bodo nameščeni — bodisi na kaki šoli v Istri ali pa med bcgunci — vsi definilivni učitelji iz evakuiranih krajev. Ako bi kak defini-tivni učitelj ne hotel nastopiti službe na onem mestu, katero mu odrede oblasti, ali bi se mu ne moglo dostaviti dekreta, ker oblastem ni naznanil svojega naslova, se mu nemudoma ustavijo prejemki ter sc proti njemu uvede disciplinarna preiskava.
Trst italijansko mesto? »Edinost« piše: »Trst po večini italijansko mesto«, jc rekel gospod ministrski predsednik? Trst je imel pred vojno kakih 240.000 prebivalcev. Od teh moramo po italijanskih listih dokazanih renjikolov odšteti 80.000, potem moramo računati najmanj 20.000 Nemcev in drugih, ostane še 140.000 prebivalcev. Po uradnem štetju je dokazanih okoli 70 tisoč Slovencev. Ostane torej približno 70 tisoč prebivalcev italijanske narodnosti. Se li vam zdi to večina? Meni ne.
Za begunska dekleta. »L'eco del Li-torale« naznanja, da želi neka vdova, ki ima krojno šolo z delavnico na Dunaju, sprejeti v družino 15- do 161etno dekle kake revr.e begunske družine, če mogoče hrvatske narodnosti iz Dalmacije, drugače pa tudi Furlanko ali Slovenko, da zna le vsaj nekoliko italijansko. Dekle bi imela čez dan brezplačni pouk v prikrojevanju in šivanju ženskih oblek, zjutraj in zvečer bi pomagala pri domačem delu, ob nedeljah in praznikih popoln počitek in priložnost za soolnovanje krščanskih dolžnosti. Imela bi brezplačno hrano in kolikor mogoče tudi obleko ter bi živela v družini. Po vojni bi jo stariši ali varuhi lahko vzeli domov, mogla bi pa tudi toliko časa ostati v družini, da bi končala učno dobo in dobila izpričevalo, s čemer bi ji bila zagotovljena bodočnost v domačem kraju. Za natančnejše podatke se je obrniti na po-močni odbor na Dunaju, IV., Favoriten-strasse 5.
Skrajšanje javne razsvetljave v Trstu.
Ker nccIosta'e premoga, bodo plinove luči v Trstu gorele na ulicah le do 11. ure zvečer, nakar se ugasnejo. Magistrat opominja občinstvo, naj tudi v zasebni rabi kolikor le mogoče štecli s plinom.
Vlrajte si hrbet, kadar Vas boli. s Fcller-jevim bol lajšajočim fluidom iz rastlinskili esenc z 7.n. „Elza-fluid". Izvrstno ufinkuje. Za-h val niti pisem že čez stotisoč. 12 steklenic poštnine prosto 0 kron. Lekarnar F,. V. Feller, Stu-bicn, Elzatrg št. 235 (Ilrvalsko). To sredstvo naj
bi bilo vedno zri roki
esenca 1 steklenica odgovarja 10 limonam
1753

ZemHevid bojev na črnogorski meji.
Ljubljana zraven rotovža.
isio Central
v deželnem gledališču.
Danes in jutri pri predstavah ob 1/a6, 7. in Vs9. uri zvečer:
IS

M
»
veseloigra v 3 dejanjih s Pauliyom v glavni 2381	vlogi

Dvb lepi pravljici za otroke
v ,Kirto Central',
v deželnem gledališču. Jutri četrtek ob četrt na 5:
1]

Čarobni prizori! Barvane slike i Vsliho veseije za otroke i
Pri tej predstavi plačajo odrasli in otroei znl-3482	žane cene.

**
Kupi se takoj
po najvišji ceni vsako množino Jesenovega lesa Ie
bodisi okrogel (še stoječ) ait deske. Orehovega lesa
I, II. in III. vrste, vsake mere. Domačega kostanjevega lesa,
vsake vrsta, Sprejmejo se tudi zastopniki. Pismene ali ustmene ponudbe prosto vagon je pošiljata tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
2466	Marije Terezije cesta 13 (Kolizej).
Laneno seme
v vsaki množini se kupi. — Ponudbe na A. Zanki sinovi, tovarna barv v
2478	LjubljanL
Sprejmejo se za stalno in takoi
sodarj
H
2479	oziroma
S1 izvežbani delavci 35
za sestavljanje in zapiranje sodov iz mehkega lesa pri tovarni barv
LM.Fink's Eidam v Dolu
pri Ljubljani.
Tvrdka Miha Omahena nasl. P- S. Škrabar trgovina z mešanim blagom v Višnj.'gorl sprejme i a takojšen nastop
I^ontori$tinjo
katera je že tudi službovala v glavni zalogi tobaka. Isto tam se sprejme tudi
i primerno šolsko izobrazbo.
vseh vrst in vsako množino
Kupuje na najvišjih cenah
J. GROBELNIK, i
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409	fotografiji 3409
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin na Opekarski cesti št. 36., se odda za februarjev termin. Poizve se v Vza.emuetn podpornem druitva v Ljubljani, Kongresni trg 19. 242
I A/NTO/N BOeJ
barvarija in kemična pralnica j Ljubljana,Selenburgovaul.6 j
t)ela se izvršu ejo tudi na Glincah št 46 Nizke cene I Točna in solidna postrežba
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
Kupi se večjo množino
trdih in mehkih ^f
za kurjavo. Ponudbe z navedbo cen. prosto postaja Ljubljana (ali poljubni kolodvor z navedbo eventueine voznine do Ljubljane.) Kupi se ludi v bližini kake železnične postaje bukov gozd za posekati.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 2444 do 30. t, m.
2465
vseh vrst kupuje po določenih maksimalnih cenah samo v samonakupo-vanje za Dolenjsko določena tvrdka
2466	v
I Vam plačam, »ko Vn-' šili knrjih očes, bra-idavie in trde kož«,
lekom3dnis korenino, I lire; bolečin ne odpravi D S n_D nlr; niti Cena lončku z nlaBDdidalll. jamstvenim pls-m o m K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, j Kascbau (Kassa) I., poštni predal 12/83 Ogrsko
BUFFET
na kolodvorski postaii se odda na račun ali pa se sprejme
p&slovodkinja.
Naslov pove uprava pod St 2457.
Orehov okrogli les
kupi t vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, LJubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od tr«
govcev. — PoBredovalci se iščejo prutf dobremu plačilu.	2428
i SANATORIUM • EMONA,
1 NOTRANUE^^l^GCNE ■ BOLEZNI, j
] LxJUBLiWsIA • KOMENSKEGA ULfCA-41 ' ^ziH^K FraHARij D^ FR. DERGANC'
LJubljana, mestni trg
Specijalna trgovina pletenin, trikotaž in periia.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na debelo in drobno.
1926
podrti jcr/cn
Stuchly-Maschke
Ljubljana
TLidovjf^a ulica jt. 3 2>vorj\i irg 1.
So Udi o blcgo.
Pooravtla talno in vsstno. Sunanja narolita na ijbiro 3 obratno 00;to.
2100
Osebno izbrane novosti z D n mi j a
Priooroia: naivečio iybero ^Icbu^ov ja dame m device /^a^cr tudi bogato ja-Logo jainih klobukov.
Priznano niste cena.
b
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovanja na doživetje in s.urt, otroških dot. rentna in ljudska, nszjidna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem Zrivarovanju že oo prvem letu: Stanje zavarovanj konrem
leta 1^14............................K 173,490.838 —
Stan,e garancijskih fondov ko.icem leta 1914...............K 48,732.u2^76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na div dendah iz čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namerava skleniti življ>ns«o zavarovanje, veljavno za D!l]nD Zauaroaailje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosio.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Ma ije Terezije C?sla št. 12.
Odvetnik in kazenski zagovornik
D-/os, A. Tomšič
si usoja javiti, da je otvoril svojo lastno odvetniško pisat no v Ljubljani,
Sodna ulica št 13
svsas&st?asic
Roche
Se dobi v vseh lekarnah S K.U.-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1 Vsa!t,ki trpi na frajnem kašiju	3. Vadušljivi .kaferlm Sirolin ma/no
taiie'|e obvaroval se boie*r.i,nego iotdravifi	dehča naduho- ....
X Osebe s kroničnim kafarorn bronhijev,	>' * :r»i ofroci, pri katerih učinkuj Sirolin
ki s Sirolinom ozdrdve.	nim vspehom na splošni počufek.
	.-vi'	rt, ;..'.Jv|	
		•V r>"..	
			
izdaja konzorcij »Slovenca«,
"isk; »K.
Tiskarne«.
Oduovorni urednik: Jožei Goslinčar, državni poslanec.