•o Its ïo -en im icn !o o\ Blagoslovili vaške jaslice Zaradi preglasnih otrok bodo izselili družino wmMHi 1 ^ 90,6 95,1 95,9 100,3 [(i^iy DNI INPE1 IK rEK Št. 100/Leto 65/Celje, 21. december 2010/Cena 1 EUR □ Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Kot v pravljici V Pravljični deželi na celjskem Glavnem trgu vas od petka pričakajo pravljične vile, škrat Ničmumar in ostali junaki, ki vas vsak dan popeljejo v čarobno decembrsko pravljico. V Vitanju nejevolja zaradi preimenovanja cerkve Prazničnega vzdušja ne prinese najlepši kos pršuta V Zdravstvenem domu Celje niti z bliže sporazumu Tožilstvo povzročilo vihar med odvetniki ped NAJ BO SANJSKA POSTELJA VAŠA! Več na www.novitediiik.com Niti za ped bliže sporazumu Zobozdravstvene asistentke po tretjih pogajanjih z novo stavkovno zahtevo - Se bo stavka v zobozdravstvu razširila na ostale zdravstvene domove? Zobozdravstvene asistentke z vodstvom celjskega zdravstvenega doma (ZD) tudi na petkovih pogajanjih niso uspele zbližati stališč in stavko nadaljujejo v zaostreni obliki. Stavkovni odbor poleg že znane zahteve po razporeditvi sester na delovno mesto zobozdravstvenih asistentk in s tem zagotovitev za tri razrede višjo plačo po novem zahteva še izplačilo odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Če zahtev stavkajočih vodstvo zavoda ne bodo rešilo v razumnem roku, pa bodo k stavki pozvali tudi sestre v zobnih ambulantah v manjših zdravstvenih domovih po Sloveniji, je napovedal vodja stavkovnega odbora Zvonko Vukadinovič. Po oceni vodstva ZD je nova stavkovna zahteva povsem drugačna in sodi v okvir novih pogajanj, priprav in napovedi stavke v skladu z zakonom o stavki. »Z njo skuša stavkovni odbor zagotoviti zakonitost stavke. Vsi zaposleni v JZ ZD Celje so bili pri izplačilu oktobrske plače obveščeni, da gre le za odložitev izplačila plačnih nesorazmerij in jim bo delodajalec to izplačal,« navajajo v vodstvu celjskega ZD in ponovno pojasnjujejo, da delodajalec od ZZZS ne dobi sredstev, s katerimi bi izplačal razliko treh plačilnih razredov zaposlenim v zobozdravstvu (letno bi to predstavljajo dodatnih 30 tisoč evrov). Vodstvo tudi ugotavlja, da bi uvrstitev v zahtevani 22. plačni razred hudo prizadela ostale srednje medicinske sestre v splošnih, otroških, šolskih in specialističnih ambulantah, ki so uvrščene v 19. oziroma 20. plačni razred. Sicer je vodstvo ZD stavkovnemu odboru na petkovih pogajanjih ponovno predlagalo zamrznitev stavke do prejetja razlage vseh pristojnih odborov za razlago kolektivne pogodbe. V primeru neskladnosti pa je uprava doma predlagala postopek temizirajo delovno mesto in uvrstijo vse, ki delajo neposredno na delovnih mestih z zobozdravnikom, na delovno mesto zobozdravstvena asistentka.« Vukadinovič pri tem opozarja, da kolektivna pogodba nič ne govori o težavnosti asistiranja v posameznih zobnih ambulantah, ampak vse sestre, ki pomagajo zobozdravnikom, razporeja na delovno mesto zobozdravstvena asistentka in jih uvršča v 22. plačni razred. »Direktorju smo predlagali, naj sprejme sistemizacijo in uvrsti vse delavke na delovno mesto zobozdravstvena asistentka. Ko bo problematika v celoti rešena na državni ravni, bomo morali vsi spoštovati novo kolektivno pogodbo, če bo ta določala drugače. Istočasno smo vodstvu za- voda ponudili, da sklenemo stavkovni sporazum v enakem besedilu kot v ZD Ilirska Bistrica ali ZD Ljubljana,« je dejal Vukadinovič. Direktor ZD Celje Stanislav Kajba je na to odgovoril, da podpis takšnih sporazumov direktorje zdravstvenih domov vodi v zavestno izgubo, saj podpisujejo pogodbe, s katerimi nezakonito dvigujejo plačo zaposlenim. Pogajanja med stavkovnim odborom in vodstvom zdravstvenega doma naj bi se nadaljevala jutri (v sredo). O problemu uvrščanja vseh medicinskih sester v zobozdravstvu je včeraj popoldne razpravljal tudi svet zavoda ZD Celje. A do zaključka redakcije seja sveta še ni bila končana. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Vodja stavkovnega odbora Zvonko Vukadinovič pravi, da bodo sestre v zobozdravstvu stavkale vse do izpolnitve svojih zahtev. mediacije. Stavkovni odbor se s tem ni strinjal. Kajba: »Ne gremo v zavestno izgubo.« »Na pogajanjih smo bili pripravljeni prisluhniti potrebam uporabnikov, vendar smo ugotovili, da se druga pogajalska stran, vodstvo ZD, s svojimi predlogi ni približala stavkovnim zahtevam niti za ped,« odgovarja Zvonko Vukadinovič. In dodaja: »Vodstvo želi, da se stavka zaradi etičnih meril omili in bi potekala tako kot prve tri dni, ko smo delali v vseh ambulantah za mladino do 18. let in za starejše od 65 let. Mi smo na to odgovorili, da bi tudi vodstvo ZD moralo imeti etiko in bi moralo najti rešitev, ki se je že našla v 80 odstotkih zdravstvenih domov v Sloveniji. Vodstvo ZD vztraja pri tem, da bi eventuelno odprli samo eno delovno mesto zobozdravstveni asistent. Pri tem je zanimivo, da so kot podlago za te svoje odločitve ves čas navajali samo tista mnenja ali stališča ministrstva za zdravje, ki so bila v škodo zobozdravstvenim asistentkam. Niso pa upoštevali tistega stališča (izdanega 17. 9. 2008), ki je bilo prvo podpisano s strani državnega sekretarja in je napotilo vse zdravstvene domove, da sis- S strani zobozdravstvenih asistentk je slišati tudi očitke, da vodstvo ZD Celje nanje zaradi stavke izvaja pritiske in jim grozi z delovno inšpekcijo. Direktor zavoda Stanislav Kajba očitke zavrača. »Nihče ni nikomur grozil. Smo pa stavkajočim očitali, da ne zagotavljajo minimuma zdravstvene dejavnosti v času stavke. Namreč, po Zakonu o zdravniški službi in zdravstveni dejavnosti bi moral nosilec zdravstvene dejavnosti opravljati delo za vse otroke do 18 let in za vse starejše od 65 let. To zahtevo stavkovni odbor kategorično odbija, češ da ni v skladu z zakonodajo. Ampak za to je pristojen inšpektor za delo.« V času stavke so na voljo le nujne zobozdravstvene storitve, razen v ambulanti za pedontologijo, kjer obravnavajo vse primere. »Turbulentni« časi za celjsko bolnišnico Celjska bolnišnica je letos poslovala s 6 milijoni evrov manj v primerjavi z lanskim letom. Dodatno je pogodba bolnišnice z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije prinesla tudi povečan obseg programov v vrednosti milijon evrov, za kar bolnišnica ni prejela dodatnih sredstev. Izguba bolnišnice ob koncu leta naj bi znaša skoraj milijon evrov. Kljub temu bodo nadaljevali z načrtovanimi projekti. Eden teh je tudi ustanovitev urgence v sodelovanju in združevanju z zdravstvenimi domovi Laško, Šentjur, Vojnik, Žalec in Velenje. Letošnje leto je bilo za celj- cu leta znaša skoraj milijon sko bolnišnico izjemno »turbulentno«, pravi njen direktor Marjan Ferjanc. »Pričakujemo, da bomo do konca leta vendarle uspešno prestrukturirali programe in na ta način dobili sredstva za tiste programe, ki smo jih presegli in zapolnili primanjkljaj za še nedokončane programe.« Izguba bolnišnice ob kon- evrov. V bolnišnici niso prejeli dodatnih sredstev, saj je bila osnovna pogodba manjša za 6 milijonov evrov v primerjavi s stanjem pred začetkom varčevanja. Delni primanjkljaj bi po besedah Ferjanca lahko nadomestili, če ne bi prišlo do umika soglasij zdravnikov za nadurno delo in stavke. Kljub temu so več kot 4 mili- jone evrov namenili za nakup opreme, manj kot polovico teh sredstev za nakup robotskega sistema da Vinci, čaka pa jih še energetska sanacija bolnišnice in nakup ostale medicinske opreme. Največji projekt je nadaljevanje 44 milijonov evrov vredne izgradnje nadomestne bolnišnice, kjer trenutno čakajo na pridobitev gradbenega dovoljenja, in vzpostavitev regijskega ur-gentnega centra. V. d. strokovne direktorice Frančiška Škrabl Močnik kot največji dosežek v letošnjem letu poudarja robotsko kirurgijo z več kot 50 uspešnimi operacijami doslej. »Robot omogoča popolno ozdravitev raka na prostati, v kolikor ga odkrijemo v zgodnji fazi bolezni,« pravi. Prve rezultate dela kaže tudi delovanje Centra za bolezni ožilja. »V ospredju je kakovostna obravnava bolnika z žilnimi boleznimi. Pravočasno prepoznavanje in celovito zdravljenje obolenj marsikdaj prepreči napredovanje bolezni,« poudarja vodja oddelka za angiologi-jo, endokrinologijo in revma-tologijo Ivan Žuran. Po več kot štirih letih načrtovanj za vzpostavitve urgence je predvideno združevanje le-te z zdravstvenimi domovi Laško, Šentjur, Vojnik, Žalec in Velenje. »Kmalu bomo opravili razgovore s predstojniki domov in ugotovili, v kolikšni meri obstaja pripravljenost na združevanje,« o predlogu ministrstva za zdravje pravi Škrabl Močnikova. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Predsednik stavkovnega odbora Zvonko Vukadinovič je dejal, da je program zdravstvene zavarovalnice že skoraj v celoti izpolnjen, da je kar nekaj zobozdravnikov na bolniški ali dopustu in da izpad programa zaradi stavke ne bo velik. IZJAVI TEDNA »Ker nikogar od vodilnih ne boli zob in nihče med njimi ni v čakalni vrsti, se tudi prav dosti ne trudijo, da bi se stavka nehala.« Vodja stavkovnega odbora Zvonko Vukadinovič »Gospod Vukadinovič je kot Napoleon. Hodi po Sloveniji in z izsiljevanjem direktorjev dosega podpise stavkovnih sporazumov, ki zdravstvene domove vodijo v zavestno izgubo.« Direktor ZD Celje Stanislav Kajba Za celjsko bolnišnico, ki leto zaključuje z milijon evri izgube, je bilo leto »turbulentno«. Z leve namestnik predstojnika oddelka za intenzivno interno medicino Rafael Skale, v. d. strokovne direktorice bolnišnice Frančiška Škrabl Močnik, direktor bolnišnice Marjan Ferjanc, vodja oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo Ivan Žuran in predstavnica za odnose z javnostjo v bolnišnici Danijela Gorišek NOVI TEDNIK t DOGODKI Prazničnega vzdušja ne prinese najlepši kos pršuta Akcija Škofijske karitas Celje - Stiske naraščajo, brez dobrodelnosti pa ne bi preživeli Veliko družin, predvsem družine z več otroki potrebujejo večkratno in spremljano pomoč, zato na Škofijski karitas Celje vsako leto nagovarjajo vse ljudi dobre volje, da se pridružijo akciji Več luči - več upanja. V akciji zbirajo denar, ki nudi tem družinam, predvsem in v prvi vrsti pa njihovim otrokom, pomoč, ki so jo deležni večkrat letno. Škofijska karitas akcijo pripravlja v adventnem in bo-žično-novoletnem času. Tako želijo prinašati ter razdajati upanje, srečo in ljubezen vsem otrokom v stiski, posebej otrokom z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. »Z zbranim denarjem plačujemo otrokom obšolske dejavnosti, šole v naravi, nastanitve v dijaških domovih, mogoče celo kakšno mesečno nakazilo je našteval generalni tajnik celjske karitas Matej Pirnat. Kako bi ocenili - so ljudje še dobrodelni? So, vsaj tako pričajo naše izkušnje. Rekel bi, da v tem predprazničnem času še bolj kot sicer. Na primer, košarice, postavljene v nekaterih trgovinah, so v teh dneh bolj polne. To se je poznalo okrog Miklavža, ko smo pridobili kar lepo število različnih artiklov. Tudi pri nas se ljudje večkrat oglasijo in namenijo kakšen dar. Kot da se ljudje v teh dneh večkrat spomnijo na tiste, ki imajo manj obilne in bogate praznike. Lepo znamenje upanja je akcija v cerkvah na različnih miklavževanjih, ko so otroke pozivali, naj nekaj sladkarij vrnejo za otroke v stiski. Veliko se je zbralo, in kot kaže, je ta solidarnost tudi med otroci še živa. Bi, glede na gnečo v trgovinah, rekli, da imajo nekateri ljudje denarja v izobilju? Nisem poklican za to presojo. Mislim pa, da smo kot družba naredili preskok v napačno smer. Praznikov ne znamo doživljati kot notranjo srečo in zadovoljstvo, temveč poskušamo praznovati navzven. Torej, kot da je pomembno, da si veliko privoščimo, podarimo in imamo, namesto da bi bili drug drugemu bližnji. Mogoče tudi zato, ker nas je strah, ker smo tako odtujeni, da ob praznikih nimamo drug drugemu česa povedati. Če cela družba tako živi, ob praznikih tisti, ki so že tako prikrajšani, to še bolj čutijo. In zato marsikdo včasih, tudi če nima denarja, še zadnje, kar ima, porabi za to, da bližnjim pripravi praznike, polne dobrot, čeprav bi bili mogoče v skromnosti bolj srečni. Ljudje tako hlepijo po sreči, da si jo poskušajo kupiti. Je pa res, da nas vse reklame in oglasi prepričujejo, da bo božič najbolj srečen ob najlepšem kosu pršuta. Moj božič bo najlepši v skromnosti, ko bomo z družino postavljali jaslice. Seveda pa se zavedam, da je težko plavati proti toku, ki je vse bolj potrošniški in porabniški. ki imajo še manj. In opaža se, da ljudje še vedno dajejo, toda manj kot včasih. Vsi koncerti so sicer uspešni, na Klicu dobrote je bil lep odziv, vseeno pa bi rekel, da ljudje manj dajo, ker sami nimajo dovolj. Veseli smo vsega. V Sloveniji nas je 2 milijona in če bi vsak dal evro, bi imeli 2 milijona za pomoč bližnjemu. Na eni strani tisti, ki vsaj nekaj dajo, na drugi strani prikrajšani. Opozorili ste že, da je slednjih vedno več. Sploh v tednu pred prazniki v sprejemno pisarno v Celju prihaja vedno več ljudi. Do Za prižiganje »svečk dobrote« Škofijske karitas Celje objavljamo TRR: SI56 060000977538266; referenca: 0000000029208; namen: Več luči več upanja. Omenili ste dokaj polne košarice, kako pa je z darovanjem denarja? V karitas smo hvaležni, ker imamo zveste darovalce, ki se odzovejo vedno, ko jih pokličemo na pomoč. Karitas v Sloveniji pa vsa ta leta živijo od »daru uboge vdove« - torej darujejo tisti, ki že sami nimajo veliko, vseeno pa od svoje skromnosti podarijo tistim, ma]u oziroma ]uni]a smo sprejeli že toliko prošenj za pomoč kot lani v celem letu. Stiske se povečujejo, tudi stiske tistih, ki imajo dohodke, pa so prenizki. Vedno več je ljudi v pokoju, ki s pokojnino ne pridejo čez mesec; imajo dolgove, ki jih niso sposobni plačati; vsak dan nas preseneti kak stečaj, pa zaostala plačila _ Stiske zagotovo naraščajo. Generalni tajnik Matej Pirnat (levo) ter predsednik Škofijske karitas Celje Rok Metličar, župnik iz Sladke Gore Torej bo dobrodelnost tudi v prihodnje igrala veliko vlogo? Brez nje nas pobere, ker je nekaj najbolj temeljno človeškega. Potrebna je v časih blaginje kot tudi recesije. Mogoče je v teh kriznih časih dobro- delnost še bolj očitna. Sam si v svetu brez zastonjskega daru ne bi upal živeti, ker bi bil svet tako krut in mrzel, da bi potrebovali milijon lučk več, da bi s takšnega sveta pregnali temo. US Foto: BJ Ob 20-letnici samostojnosti Koželjskega. Na prireditvi bo nastopil Mešani pevski zbor Gorenje, slavnostni govornik pa bo podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Miran Potrč. V Zrečah bo proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti danes, v torek. Prireditev bo v kulturnem domu ob 18. uri. Nov hotel na Golteh še v času, ko ni bil povsem pripravljen na sprejem gostov. Od četrtka tudi na Golte Osrednja celjska prireditev ob 20-letnici narodne odločitve za samostojno Slovenijo bo v četrtek ob 10.30 na železniški postaji pri obeležju programu Ze-dinjene Slovenije. Osrednji govornik na prireditvi bo dr. Stane Granda, za kulturni program bodo poskrbeli dijaki I. gimnazije v Celju. Mestna občina Celje je v partnerstvu in na pobudo Zgodovinskega društva Celje, Svetovnega slovenskega kongresa in slovenskih izobražencev leta 2001, ob 10- letnici samostojne Slovenije, na celjski železniški postaji odkrila in blagoslovila edinstveno obeležje programu Zedinjene Slove- nije. Na njem je napis: »10. maja 1848 je v Celje prišla delegacija slovenskih izobražencev z Dunaja in nato v mestu in okolici zbirala podpise za združeno Slovenijo. To je bil prvi v nizu dogodkov, ki so na koncu pripeljali Slovenijo do samostojnosti.« Praznični dan samostojnosti bodo v četrtek v dvorani kulturnega doma proslavili tudi v Mozirju. Na proslavi, ki se bo začela ob 19. uri, bo slavnostni govornik pisatelj, publicist in popotnik Ivan Sivec. V Velenju bodo dan samostojnosti in enotnosti obeležili jutri, v sredo. Osrednja občinska slovesnost se bo ob 18. uri začela v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna nJI 'www.radiocelje.com Po napovedi direktorja Smučarsko-gorskega centra Golte Ernesta Kovača bodo v četrtek zagnali tudi smučišče na Golteh, kjer v teh dneh opravljajo še zadnja dela na progah, seveda pa z nestrpnostjo pričakujejo, kako se bo obnesel nov hotel. Po Kovačevih besedah so uspešno prestali tehnični pregled in čakajo na uporabno TOREK SREDA dovoljenje, ki ga pričakujejo v teh dneh. Vseeno naj bi hotel odprli šele v soboto, ko že pričakujejo prve goste, pri čemer je menda hotel praktično razprodan. Prenovljen hotel ima 120 osnovnih in 30 pomožnih ležišč, skupno pa 54 sob. Naložba je vredna devet milijonov evrov, od tega bodo 2,1 milijona evrov zagotovili s pomočjo evropskega denarja. Hotel so gradili od aprila, ČETRTEK PETEK sestavljen pa je iz dveh delov. Prvi del je namenjen dnevnim gostom, ki bodo imeli na voljo samopostrežno restavracijo s smučarskim ski servisom in izposojevalnico smuči. V drugem delu hotela bodo hotelska restavracija, gorska knjižnica, wellness in fitnes center ter pomožni prostor, ki jih tovrstni objekti potrebujejo. Prostori so razporejeni v petih etažah, v prvi kleti je urejena kongresna dvorana, v drugi kleti pa ledeni nočni bar. Za čiščenje sanitarnih voda so zgradili ekološko čistilno napravo z zmogljivostjo 650 enot, na katero bodo priključeni vsi novi in obstoječi objekti na Golteh. US Foto: JOŽE MIKLAVC VSTOPNICE PO AKCIJSKI CENI 15 € LAHKO KUPITE NA OGLASNEM ODDELKU NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE. GOSPODARSTVO Vegradova zgodba še odmeva Delavci: na eni strani teptanje človekovega dostojanstva, na drugi dobrodelnost Iztekajoče se leto je minilo v znamenju velenjskega Vegrada. Da je bilo dogajanje velika učna ura za državo, smo slišali, koliko pa se je oziroma se bo »država« naučila, pa bomo še videli, saj dogajanja zagotovo ni konec. Kot kaže, bo zdaj v grobem poskrbljeno vsaj za nesrečne delavce, seveda v tistem minimumu, kot določa zakonodaja. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je namreč v petek na Brdu pri Kranju z ministrom za civilne zadeve Bosne in Hercegovine Sre-dojem Novićem podpisal spremenjen sporazum o socialnem zavarovanju med obema državama. Sporazum bo državljanom BiH omogočil pridobitev nadomestila za primer brezposelnosti. V praksi to pomeni, da bodo državljani BiH, v minulih mesecih smo jim večkrat rekli tujci, nadomestilo pridobili pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Sporazum bo začel veljati, ko bo opravljen postopek ratifikacije v obeh državah pogodbenicah, s tem pa bo rešen problem kar nekaj Vegradovih delavcev, ki v Velenju čakajo na izplačevanje nadomestila za čas brezposelnosti. »Vsi zaposleni so plačevali prispevke, pravic pa doslej niso bili deležni. Zdaj bodo dobili vsaj tistih 375 evrov z zavoda za zaposlovanje,« je omenil sindikalist Srečko Čater. V velenjskem samskem domu trenutno pomagajo še 60 Vegradovim delavcem, sicer pa so v Mestni občini Velenje v minulih dneh večkrat prejeli pomoč iz različnih krajev Slovenije. Vsako vestno evidentirajo, med drugim pa so vsem tujim delavcem, ki še niso dobili nadomestila za brezposelnost, razdelili tudi denar, da so ga lahko poslali svojim družinam. Gre sicer za manjše zneske, občasno po približno 50 evrov, ki pa družinam v stiski vseeno pomagajo. Kot je mimogrede omenil velenjski podžupan Srečko Meh, ljudje želijo točno vedeti, komu in koliko dajo. »Kadar je pomoč namenjena točno za določeno osebo in če so ljudje prepričani, da ni posrednikov, raje darujejo. Tudi zato ohranjamo popolnoma čisto linijo od darovalca do tistega, ki denar dobi,« je poudaril Meh, ki se je tudi zahvalil vsem darovalcem. Med donatorji sta na primer tudi upokojenka iz Ljubljane in občan Velenja, ki sta prispevala denar za bogatejši jedilnik delavcev Vegrada v teh predprazničnih dneh. Tako so si Vegradovi delavci v soboto lahko privoščili praznično obarvano kosilo. Protesti lačnih Spomnimo, da je Vegrad v avgustu vložil predlog za začetek prisilne poravnave, nato pa septembra zahtevo za uvedbo stečaja. Vmes se je zgodila stavka »lačnih delavcev«, ki so glasno opozorili, da zaradi večmesečnega neizplačila plač nimajo kaj za jesti. Po uvedbi stečajnega postopka je iz omare, imenovane Vegrad, padlo že kar nekaj okostnjakov, razne afere v zvezi z Vegradom pa pretresajo tudi dogajanje v Ljubljani. V stečaju se je kasneje znašla večina njegovih hčerinskih družb. Kot poroča stečajna upraviteljica Alenka Gril, še vedno popisujejo premoženje, ob tem pa prav tako odkrivajo kar nekaj lukenj. Da evidence niso točne, da se stanje ne ujema, razčiščujejo stanje terjatev _ - zagotovo bo minilo kar nekaj časa, preden bo postopek zaključen. Stečajna upraviteljica je že predlagala tudi stečaj podjetja Vegrad AV, pri katerem so zaprosili za brezplačno pravo pomoč, podobno pa je tudi v podjetjih Gina in Grbina. Vegrad je imel ob stečaju odprtih oziroma nezaključenih kar nekaj gradbišč visokih in nizkih gradenj, ki so v obdobju prisilne poravnave zaradi stavke delavcev mirovala. Po pogovoru z vodji gradbišč je stečajna upraviteljica ugotovila, da je Vegrad na večini gradbišč že bistveno prekoračil roke izvedbe. Še vedno ni končne situacije za več projektov, probleme v zvezi z blokom Frankolovo pa so odpravili. Kakorkoli, mnogi upajo, da bo zgodba Vegrada slej ko prej zaključena, ob tem pa se bojijo dogajanja v drugih gradbenih podjetjih, ki jim analitiki napovedujejo črno leto. Ob tem je bilo tudi v minulem tednu slišati pozive vladi, naj nikoli več ne dovoli takšne zlorabe in teptanje človekovega dostojanstva, kot se je zgodilo v primeru Vegrad. URŠKA SELIŠNIK V Velenju je zaživela Posredovalnica rabljene informacijsko komunikacijske opreme (Piko), v petek pa so rabljene računalnike že prejeli prvi velenj ski občani, pretežno pa delavci Vegrada. V okviru tega projekta želi velenjska občina omogočiti sodobne načine komunikacije čim večjemu številu socialno ogroženih občanov in s tem povečati njihovo konkurenčnost na trgu dela. Marsikdo si namreč ne more privoščiti računalnika, medtem ko še delujoča oprema pristane na smetišču. Posredovalnica je zato nemudoma zaživela, že v petek je tako rabljene računalnike prejelo 26 delavcev Vegrada ter štirje ostali občani. Skupno so rabljeno opremo, mednjo sodijo tudi televizijski aparati, tiskalniki, monitorji, modemi, prenosni telefoni in ostalo, podelili že 60 posameznikom, do konca leta pa bodo, je napovedal velenjski župan Zmešnjava, imenovana Biva Stečaj ni upravitelj Biva hiš Tone Ko-zelj poskuša kar najugodneje prodati terjatev do družbe Lesne gradnje, ki znaša skoraj 300 tisoč evrov. Po sklepu pristojnega sodišča bo lahko prodajo opravil na podlagi nezave-zujočega zbiranja ponudb. Sicer je tudi v zgodbi o terjatvah kar nekaj lukenj, ki smo jih pri podjetjih Biva hiše oziroma Biva pro z Gomilskega že vajeni. Po eni od možnosti je terjatev do podjetja Lesne gradnje nastala potem, ko jim je je direktor Biva hiš Peter Golob, ki prihaja iz tega mariborskega podjetja, odprodal osnovna sredstva. Delavci niso vedeli, kaj je direktor prodal, poznali pa so znesek, nekaj čez 400 tisoč evrov, in rok plačila, oktober 2011. Vmes je podjetje Biva hiše podjetju Biva pro celo odstopilo terjatev, vendar v Biva hišah kupnine niso prejeli niti niso kot upnik terjatve prijavili v stečajno maso podjetja Biva pro. Tako imajo Biva hiše še vedno odprto terjatev, ki jo bo zdaj stečajnik prodal na podlagi nezavezu-jočega zbiranja ponudb. US Zaupanje vlagateljev visoko Začetek prejšnjega tedna na kapitalskih trgih se je začel zelo obetavno. K temu je pripomogel ugoden razplet podaljšanja veljavnosti davčnih olajšav in ob koncu tedna tudi dobre novice o potrošniškem razpoloženju ter padcu primanjkljaja v zunanji trgovini. Poročili o 13,2-odstotnem oktobrskem zmanjšanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja na 38,7 milijarde dolarjev in o rasti potrošniškega zaupanja sta delnice potisnili navzgor. Ameriški indeksi so dosegli največjo vrednost od začetka finančne krize konec leta 2008. K dodatni rasti tečajev je prispevalo podjetje General Electric z napovedjo že drugega letošnjega povišanja dividend. Evropske borze za razliko od ameriških niso začele tedna s tako skokovito rastjo. Na to je vplivala novica o nasprotovanju Nemčije in Francije uvedbi skupnih evropskih obveznic in zahtevi po zvišanju rezervnih sredstev kitajskih bank. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nikolas Sarkozy sta se zavezala k zaščiti evra, obenem pa sta se oba izrekla proti zamisli o skupnih evrskih obveznicah. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 13.12. IN 17.12.2010 Oznaka| Ime 1 Enotni tečaJI Promet v tEURl %spr. CICG Cinkarna Celje 61,00 1,80 4,92 CETG Cetis 19,79 0,00 0,00 GRVG Gorenje 13,30 496,60 2,26 PILR Pivovarna Lašl(o 14,51 26,30 3,45 JTKG Jutelcs 35,00 8,70 -5,71 ETGG Etol 94,00 1,90 0,00 V ospredju dogajanja je bila ameriška centralna banka Federal Reserve, ki po torkovem zasedanju Odbora za odprti trg (FOMC) v skladu z napovedmi ni spreminjala obrestne mere in ni uvedla novih ukrepov za spodbujanje rasti gospodarstva. Ob nizki zaposlenosti se potrošniška poraba le počasi zvišuje, poslovna pa počasneje kot v začetku leta. V stanovanjskem sektorju še vedno vlada depresivno stanje, saj so vlaganja izjemno šibka. Obseg trgovine na drobno se je v ZDA novembra na mesečni ravni povečal za 0,8 odstotka, kar je boljše od pričakovanja ekonomistov. Gre že za peto zaporedno mesečno rast, ki je okrepila upanje, da se bo potrošnja v času praznikov še povečala. INDEKSI MED 13.12. IN 17.12.2010 V petek so rabljeno opremo v okviru projekta Mestne občine Velenje Piko prejeli prvi Vegradovi delavci, vloge jih je oddalo skoraj 200. Delavcem Vegrada prvi računalniki Indeks Zadnji tečaj Bojan Kontič, podelili še 20 računalnikov. Povpraševanje po rabljeni opremi je ogromno, saj so na občini prejeli že prošnje 187 delavcev Vegrada ter 17 občanov. S ponudbo opreme pa se oglaša vse več posameznikov in podjetij iz vse Slovenije. Opremo je mogoče v obnovljeni proizvodni dvorani na Koroški cesti 37 a v Velenju oddati še do 10. januarja; ob delavnikih med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. PM, foto: GrupA SBITOP 859,87 ^ 4,19 Vrednost največjih svetovnih indeksov je bila pozitivna. Indeks DAX je teden končal 0,4 odstotka višje in v petek dosegel 6.994 indeksnih točk. Francoski CAC40 je bil 0,6 odstotka višji, angleški FTSE100 je pridobil 1,2 odstotka. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje končala 0,6 odstotka višje, indeks NASDAQ pa se je podražil za 0,8 odstotka ter v petek dosegel 2.220 indeksnih točk. Vrednost evra se je gibala izjemno volatilno. V torek je tečaj evra v razmerju do dolarja dosegel že 1,35, v sredo po objavi bonitetne agencije Moody's pa padel na 1,328. Kljub temu je evro v primerjavi z dolarjem pridobil dober odstotek. Nafta se po odločitvi OPEC, da ne poveča kvot dnevne proizvodnje, vse bolj draži; v sredo je tečaj za sod zaključil pri 87,5 dolarja. Glavno tveganje za trge bosta v letu 2011 gospodarsko okrevanje in uspešnost reševanja dolžniške krize v Evropi, ki je kljub začasni umiritvi še vedno glavni izziv za EU. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d. d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Tuš Oil se širi Tuš Oil je v Slovenskih Konjicah odprl svoj že 19. bencinski servis. Poleg servisa s štirimi točilnimi mesti objekt ponuja še minimarket z lastnim barom ter prodajo gospodinjskega plina v jeklenkah. Z novim objektom so v Tušu še utrdili položaj tretje največje verige bencinskih servisov v državi. Na servisu so delo našli 3 delavci, v naložbo pa so v Tušu vložili milijon 500 tisoč evrov. Poleg novo odprtega servisa v Slovenskih Konjicah gradi Tuš Oil nov bencinski servis še v Dramljah. US iZ NAŠIH KRAJEV Župljani so proti preimenovanju cerkve v Breznu pri Vitanju. Kako naj se imenuje cerkev? Po sv. Antonu s stranskega ali sv. Jerneju z glavnega oltarja? Nejevolja zaradi preimenovanja cerkve V Vitanju jim ni všeč novo ime podružnične cerkve - Tudi kjer imajo v cerkvah svetnike, ki godujejo pozimi ter takrat večja cerkvena slovesnost ni bila mogoča, so patronicije začeli obhajati ob godovih kakšnega drugega svetnika, ki goduje v vremensko prijaznejšem letnem času, ko je bila sploh mogoča večja slovesnost s procesijo. Bo v Breznu obveljala odločitev dušnega pastirja ali želja večina vernikov? To je težko reči, saj je vitanjski župnik trenutno, zaradi zdravstvenih težav, odsoten za dalj časa. Župnijo Vitanje tako trenutno upravlja dekan iz Nove Cerkve, Alojz Vicman. Tudi sv. Marjete ne dajo Cerkev v Breznu žal ni edina, ki je povzročila župljanom Vitanja hude skrbi. Podobno je bilo do pred dvema mesecema s podružnično cerkvijo sv. Marjete v Spodnjem Doliču, kjer so domačini za rešitev zapleta hvaležni celjskemu škofu dr. Stanku Lipovšku. Odmaknjena cerkev sv. Marjete stoji na zemljišču, ki je v resnici že dolgo spadalo v sosednjo župnijo sv. Flori-jana v Srednjem Doliču ter je tako ostalo v mariborski škofiji. Kljub temu je ta cerkev od nekdaj spadala med vitanjske župnijske podružnice ter so jo Vitanjčani, ki naj bi jo bili zgradili, od vekomaj imeli za svojo. Tako zelo za svojo, da župljani Srednjega Doliča temu niso niti oporekali. Župnija Vitanje je tako od nekdaj upravljala tudi s cerkvijo sv. Marjete, ki trenutno kliče po nujni obnovi, zato so župljani v zadnjem času želeli, da se lastništvo zemljišča te podružnične cerkve reši ter prenese s sosednje župnije na župnijo Vitanje. Ob lanskih vitanjskih cerkvenih volitvah v cerkveni gospodarski in pastoralni svet do imenovanja ključarjev sv. Marjete, za razliko od drugih vitanjskih cerkva, ni več prišlo. To je vaščane Spodnjega Doliča vznemirilo, zato so se avgusta sestali ter zahtevali imenovanje ključarja. Prav tako so obvestili celjskega škofa, ki je prišel konec poletja osebno na sestanek pred cerkvijo sv. Marjete ter obljubil, da bo do zgodnje jeseni uredil prenos lastništva cerkve na župnijo Vitanje. Besedo je držal, med vernike pri sv. Marjeti se je vrnil z listino o urejenem lastništvu ter vodil slovesno mašo. Še več, dva zahtevana ključarja sv. Marjete sta že imenovana, sestavila sta že gradbeni odbor, ki je opravil prve pogovore o strokovni sanaciji ogrožene cerkve. Župljani Vitanja se bodo morali pogovoriti še o marsičem, med drugim glede prednostnega vrstnega reda pri obnovi cerkva. Bodo najprej obnavljali cerkev sv. Marjete, katere zvonik, kljub varstvenemu režimu prve stopnje, vse bolj spominja na znameniti stolp v Pisi, ali cerkev sv. Antona, ki je nekako favorizirana? Bodo na primer obnavljali podružnično cerkev v Breznu kar vaščani sami ali celotna župnija? Vprašanj je kar nekaj, med njimi je na prvem mestu to, ali se bodo ljudje uspeli dogovoriti. BRANE JERANKO Spodnji Dolič ni dal sv. Marjete Enim ne pomenijo veliko niti župnijske cerkve ter stolnice, drugim pomenijo ogromno preproste podružnične cerkve. Tako je zagotovo v Vitanju, kjer je prišlo do ogorčenja zaradi preimenovanja podružnične cerkve v Breznu. Še en zaplet - glede po- družnične cerkve v Spodnjem Doliču - pa je bil nedavno rešen. Pomagal je sam škof. V Vitanju, natančneje v bližnjem Breznu, imajo, odkar je tja prišel novi župnik Jože Turk, podružnično cerkev z dvema imenoma. To je cerkev, ki jo od nekdaj imenujejo Eurospin odpira vrata v Laškem Podjetje Modeteks iz Laškega, ki se že več kot 20 let ukvarja s šivanjem in prodajo džins konfekcije pod blagovno znamko Nick Daniel, širi svojo dejavnost na področje prodaje živil. Predvidoma v sredo, 22. decembra, ob 9. uri bodo v Spodnji Rečici 10, na sedežu podjetja v Laškem, odprli franšizno trgovino največjega italijanskega diskonta Eurospin. Trgovina bo odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob nedeljah do 18. ure, ob praznikih bo trgovina zaprta. Na dan otvoritve pripravljajo otvoritveni popust - akcije, ki bodo veljale do konca leta. Prav tako bodo na dan odprtja trgovine pripravili tudi degustacije in pogostitev za vse obiskovalce. Vabijo tudi v njihovo industrijsko prodajalno Mody, kjer še vedno nudijo brezplačno krajšanje pri njih kupljenih hlač, sicer pa imajo tudi tam za prazničen čas pripravljene posebne popuste. _Promocijsko besedilo po priljubljenemu sv. Antonu, zaščitniku živali, zato se tam zbere petkrat na leto, ko opravlja duhovnik mašo, veliko ljudi. Cerkev v Breznu je bila zgrajena v daljnem 15. stoletju ter najprej posvečena sv. Jerneju, leta 1702 so ji prizidali stransko kapelo vernikom še ljubšega sv. Antona. Zadnja tri stoletja je glavna slovesnost v cerkvi (patronicija) v čast sv. Antonu, zato se je med ljudmi uveljavilo poimenovanje cerkve po njem. To velja vse do današnjega dne, kljub temu, da je na glavnem oltarju od nekdaj kip sv. Jerneja. Novi župnik, ki se je preselil iz Rimskih Toplic, je cerkev v Breznu preimenoval, kar je utemeljil z nenapisanim pravilom, da se cerkve praviloma imenujejo po svetniku, ki krasi glavni oltar. Pri oznanilih je tako zbranim vernikom oznanil, da bo maša v cerkvi sv. Jerneja in tudi ključarja je imenoval za cerkev sv Jerneja. Ljudje preimenovanja njihove cerkve nikakor ne morejo sprejeti, vsaj večina ne. Sv. Antona si, po tristo letih takšnega poimenovanja, nikakor ne pustijo vzeti. Kdo ima prav, župnik ali večina vernikov? V Škofiji Celje pojasnjujejo, da zakonik cerkvenega prava o poimenovanju cerkva nima posebnih določb. In v Breznu pri Vitanju sploh ni edini primer, da se cerkev imenuje po svetniku s stranskega oltarja, po Pohorju jih je namreč kar nekaj. V župnijah, Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd. NLB Dobra zvezda je novoletna humanitarna akcija NLB Slkožuhinke<, koru-znice, storžev _ Jaslice vsako leto dopolnjujemo. Lani smo sveti družini in ovčkam dodali svete tri kralje, letos smo nekoliko prenovili hlevček. Namesto iz koruznice smo ga Alojz Plavčak izdelali iz smrečja. Da ni vsako leto enako,« pripoveduje Alojz Plavčak. Vaške jaslicah na Lopati so prava atrakcija. Pri njih se ustavljajo mimoidoči in prižigajo svečke. Predstavljajo pa tudi dodaten razlog za druženje krajanov. Jaslice bodo na Lopati stale vse do svečnice, 2. februarja. BA Foto: GrupA ču iz Petrovč in Andreji Rak - Ribič iz Tabora. Blagoslov je opravil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek, prireditev pa so zaokrožili vokalna skupina Candela iz Petrovč, kitarist Aljaž Stepišnik in re-citatorka Zala Švab. TT V Lokrovcu, pod Dimčevim kozolcem, bodo na božični dan ob 15. uri na ogled žive jaslice. Pripravljajo jih že tretje leto zapored. Prejšnja leta so imeli tudi živega »Je-zuščka«, pri čemer upajo, da bodo tudi letos katera od mamic zaupala svojega dojenčka za to vlogo. Manjkale ne bodo niti čisto prave ovčke, osliček, krava, koze, konj ^ Žive jaslice bodo na ogled približno tri ure. Žive jaslice na Rečici in v Logarski Kot že mnogo let doslej tudi letos člani Turističnega društva Rečica ob Savinji vabijo na podoživljanje božične oziroma svete noči s pomočjo živih jaslic. Te bodo postavili v opu- v penzionu Na Razpotju, na ščenem kamnolomu v neposredni bližini Rečice, igrane predstave s prikazom ange-lovega oznanila, Jezusovega rojstva in prihoda treh kraljev pa bodo oba praznična dneva, v soboto in nedeljo, 25. in 26. decembra, ob 17. uri, igrano uprizoritev pa bodo ponovili ob 18.30. Žive jaslice pripravljajo tudi v Logarski dolini. Za uprizoritev prikaza Jezusovega rojstva bodo poskrbeli pomoč pa bodo priskočili člani Kulturnega društva Solčava. Žive jaslice bodo uprizorili v petek, 24. decembra, ob 20. uri, v soboto, 25. decembra, pa ob 18. uri. V soboto bodo poskrbeli tudi za brezplačen avtobusni prevoz. Avtobus bo iz Mozirja krenil ob 17. uri in pobral potnike na vseh postajah v večjih krajih, iz Logarske doline pa naj bi se vrnil ob 20. uri. IZ NAŠIH KRAJEV Vaša televizija z vami že 20 I ^^ Jubilej velenjska VTV praznovala z dnevom odprI ^^ ^ tih vrat - Uspešno zakorakala v digitalno dobo Pred 20 leti je velenjska VTV - Vaša televizija - v eter poslala prvo živo sliko s tonom, kar so v petek televizijci proslavili delovno - v studiu. Obiskovalcem so ponudili možnost vstopa v svoje delovno okolje, povabili so goste in sodelavce, pokukali v arhive in pripravili posebno oddajo o 20-letnici. »Prej za posebno praznovanje nismo imeli časa, ker smo se pripravljali na zaključno dejanje začetka digitalizacije. 15. decembra smo namreč začeli oddajati preko treh novih digitalnih oddajnikov,« je povedal direktor VTV Studia ter odgovorni urednik televizije Rajko Djordjevič, ki je v petek v družbi sodelavcev, gostov in novinarjev vendarle uspel zarezati tudi v slavnostno torto. VTV z informativnim programom danes pokriva več kot 50 občin savinjsko-šale-ške, koroške in celjske regije, ker pa je vključena v večino kabelskih sistemov, je vidna po vsej Sloveniji. »20 let tako hitro mine, da se jih komaj zavedaš, prav tako vsega vloženega dela in truda. Ko pa pogledaš v arhiv, ki ga hranimo od prvega dne oddajanja, se ti odvrti film spominov. V dveh desetletjih se je res nabralo pravo bogastvo prispevkov, oddaj, intervjujev; to je na tisoče in tisoče posnetkov,« je povedal Djordjevič, medtem ko se je v petek mudil v gneči obiskovalcev, ki so se zgrnili v studio. Prišli so sedanji in nekdanji sodelavci, ustvarjalci oddaj, radovedneži, ki jih zanima, kako izgleda delo na televiziji, ter seveda številni novinarski kolegi. V petek so namreč VTV-jevci pripravili poseben celodnevni program Bodite še naprej z nami in se ves dan vključevali v program v živo. »Smo regionalna televizija s statusom posebnega pomena, kar je potrditev pred 20 leti zastavljenih ciljev. Že takrat smo se odločili, da ne bomo povsem komercialna televizija, ampak da bomo dajali poudarek informativnim vsebinam. Skozi leta se je program razvijal v smeri zabavnih, športnih in otroških oddaj, tako da so danes skoraj vse programske vsebine enakovredne, še vedno pa prednost dajemo informaciji. Status nam omogoča tudi kandidiranje za sredstva na različnih razpisih za državne subvencije, čeprav jih kaj dosti v teh letih ni bilo,« povzema Djordjevič. Kamermani z »bojno opremo« Direktor in odgovorni urednik VTV Rajko Djordjevič (desno) je ob dnevu odprtih vrat v petek gostil številna znana imena, med njimi tudi televizijske legende, kot so (z leve) Janez Dolinar, Janko Šopar in Saša Einsiedler. Kamer so seveda vsi prav dobro vajeni. Po 20 letih »kabla« v digitalizacijo Pretežno sami so vlagali tudi v največjo naložbo od postavitve prvih oddajnikov, pred nekaj dnevi so namreč prešli na digitalni signal. Začetki so bili precej drugačni, se spominja Djordjevič. »Kar se tiče tehnične plati, smo začeli kot kabelska televizija v kabelskem omrežju KRS Velenje, po dveh letih smo začeli oddajati preko oddajnika Plešivec, dobili smo regionalni frekvenci, še dve leti za tem, ko smo sicer mislili, da preko Plešivca pokrivamo območje, ki smo ga želeli, smo ugotovili, da še obstajajo sive lise. Tako smo postavili še dva pretvornika; na Maliču in Čreti. Seveda smo se po 20 letih spet znašli na začetku, pred odločitvijo, ali gremo v novo naložbo, v digitalno omrežje, ali gremo nazaj v kabelsko omrežje in s tem omejimo vidnost in slišnost signala. Ko smo dobili zeleno luč prvih podpornikov pri finančni konstrukciji, je padla odločitev za digitalizacijo,« je povedal Djordjevič. Digitalizacija jih je stala 350 tisoč evrov, pri čemer so si seveda morali pomagati tudi s krediti. »Od 15. decembra smo v digitalnem etru, postali smo operater lastnega multipleksa na vseh treh točkah in na isti frekvenci.« In kakšno pot je VTV od začetka oddajanja prehodila Trnova pot do direktorja v vsebinskem smislu? »Dandanes za 15 ur oddajanja na dan pripravljamo 85 odstotkov lastne produkcije, za kar se moram zahvaliti požrtvovalni ekipi stalnih sodelavcev, teh je v vsem obdobju okoli 14, kar 68 pa imamo zunanjih sodelavcev, ki so na terenu. Tako ekipo VTV tvorijo številni novinarji, voditelji, snemalci, montažerji. Njihovi požrtvovalnosti gre zahvala, da je naš program takšen, kot je, da je dober in zanimiv,« je še povedal Rajko Djordjevič. In si v stilu televizijcev seveda zaželel - čim bolj čisto sliko. POLONA MASTNAK Foto: GrupA V javnem zavodu Kozjanski park, ki ima sedež v Pod-sredi, ne morejo in ne morejo priti do novega direktorja. Na četrtkovi seji sveta zavoda kandidat za novega direktorja mag. Hrvoje Oršanič, ki ga je predlagalo ministrstvo za okolje in prostor, ni prejel pozitivnega mnenja. Sedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Ivu Troštu se bo enoletno imenovanje končalo 2. januarja, zato je bil javni razpis za novega direktorja objavljen že v začetku oktobra. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov, med njimi že omenjeni Konjičan Ivo Trošt, ki je bil med tremi kandidati, ki so lahko nato opravljali preizkus. Po preizkusu je razpisna komisija izbrala kandidata Oršaniča iz Brežic. Oršanič, ki je prav tako kot Trošt član sveta zavoda, ima za imenovanje za direktorja vse formalne pogoje, vendar je za kandidata iz Brežic glasovalo le pet od štirinajstih navzočih članov sveta. Hrvoje Oršanič iz Brežic, ki ni član nobene politične stranke, je blizu največji vladni stranki, Socialnim demokratom. Njegovo ime se je v začetku leta pojavljalo med kandidati za novega kmetijskega ministra, bil je tudi kandidat SD ter še štirih drugih strank za brežiškega župana. Poznavalci razmer omenjajo, da negativno mnenje za kandidata za direktorja Hrvoja Oršaniča bolj pomeni odločen da za sedanjega prvega moža Kozjanskega parka Iva Trošta. Čeprav je bilo četrtkovo glasovanje o Oršaniču tajno, je mogoče hitro ugotoviti, da naj bi bili proti njemu trije župani iz celjske regije ter zaposleni v zavodu. Glasovanje je bilo tajno, kar je po poslovniku dovoljeno. In kaj je mogoče pričakovati po negativnem mnenju? »Postopek se nadaljuje s predlogom Vladi Republike Slovenije, ki bo o imenovanju odločala na svoji seji do konca leta 2010,« so odgovorili iz ministrstva za okolje in prostor. To se bo zaradi konca enoletnega imenovanja Trošta za vršilca dolžnosti zagotovo zgodilo še letos. BRANE JERANKO Srečno 2011 Poslovanje z vizijo, z okoljem v mislih, s človekom v središču. Našim sodelavcem, njihovim družinam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim bralcem želimo vesele praznike in srečno novo leto 2011. Letos bomo namesto nakupa poslovnih daril sredstva namenili v dobrodelne namene in 40 otrokom omogočili petdnevne zimske počitnice. BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP Polna Božičkova vreča V Sožitju, medobčinskem društvu za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Žalec, ki združuje občine Žalec, Prebold, Polzela, Tabor, Braslovče in Vransko, so bili ponosni in veseli, da so se jim na srečanju društva pridružili tudi člani Rotary cluba Žalec. Seznanili so se z dejavnostmi Sožitja, s svojo donacijo pa so obogatili Božičkovo vrečko. Njihov bon v vrednosti tisoč evrov je prevzela predsednica Sožitja Darja Cencelj in se zahvalila predsedniku kluba Borutu Sitarju in članici Tanji Rehar Razboršek. A Božičk-ova vreča se je debelila tudi s pomočjo drugih donatorjev in sponzorjev, ki so svojo dobrodelnost dokazali z denarnimi ali materialnimi prispevki. Zbrane so nagovorili župana občine Žalec Janko Kos in Bra- slovč Branimir Strojanšek ter podžupanja občine Prebold Emilija Črnila. Nastopili so učenci II. OŠ Žalec, varovanci VDC Maksi Žalec in VDC Muc Presarje. Starši in skrbniki pa so ob klepetu ugotavljali, da je življenje še lepše, ko se ljudje zavedo, koliko dobrih ljudi je pripravljenih pomagati in živeti v sožitju z drugimi. TT Zbirališče igrač je bilo tudi v prostorih gasilskega društva Dolga Gora, kjer je bila med aktivisti Lidija Kundih. Gora igrač za goro otroškega veselja Tanja Cencelj, Borut Sitar in Tanja Rehar Razboršek pri izročitvi simboličnega čeka za tisoč evrov Mladi liberalni demokrati so v Šentjurju v decembru organizirali akcijo Mladi mlajšim, s katero so zbirali rabljene igrače, šolske pripomočke in knjige. Akcija je izjemno dobro uspela, saj so na vseh lokacijah zbrali ogromno stvari. Center za socialno delo Šentjur jih bo do konca leta razdelil socialno prikrajšanim otrokom. Kot so organizatorji poudarili, ima še večji pomen vzgojna nota akcije. Želeli so namreč opozoriti na pozitivne vrednote, medsebojno prijateljstvo, soodvisnost, humanost, solidarnost in skrb za sočloveka. »Pri tem bi se radi posebej zahvalili vsem mladim, otrokom in njihovim staršem za lep odziv in vse darovane igračke, obleke, obutev in drugo. Zahvala za sodelovanje tudi CSD Šentjur. Še posebej sta se angažirala predsednik MLD Peter Jevši-nek in Klemen Artnak,« so zapisali ob koncu akcije. »Vsem prejemnikom daril želimo, da bi jim skromno darilce polepšalo otroške dni, staršem pa vlilo optimizem pri reševanju vsakodnevnih nalog. StO Decembrsko veselje na Konjiškem Med letošnjo človekoljubno akcijo Miklavževo obdarovanje družin, ki sta jo pripravila lions in leo klub Konjice, so obdarovali 17 družin s 54 otroci. Za obdaritev so, ob pomoči sponzorjev, namenili pet tisoč evrov. Družine so prejele vrednostne darilne bone in darilne pakete, otroci pa posebne darilne pakete z igračami, sladkarijami in nekaj šolskimi potrebščinami. Člani leo kluba so zbirali potrebščine za družine dva konca tedna v konjiških trgovinah. Med sponzorji so se posebej izkazali Citycenter iz Celja, Europark iz Maribora ter Baby Center. BJ Ekolist in Uroš Perić za prijatelje mladine Revija o okolju Ekolist iz Maribora je letos ponovno pripravila dobrodelni koncert, na katerem je v petek občinstvo v celjskem Narodnem domu navdušil Uroš Perić s svojim Bluenote kvartetom in gostjo Ivo Stanič. Koncert je nekakšno prednovoletno darilo revije Ekolist, ki ga ta izkoristi za dobrodelne donacije. Tudi letos so podarjena sredstva vse številnejših sponzorjev podelili zvezi prijateljev mladine. S pomočjo te akcije in donatorjev, ki so letos darovali 8.500 evrov, bo tako kar nekaj otrok iz socialno šibkih družin s Celjskega lahko izkusilo radosti zimovanja in smučanja v Kranjski Gori. Lani so s podobno akcijo to omogočili 62 otrokom. BS Pod cvetočo drnulo se je pesem oglasila Kulturno društvo Lesično-Pilštanj je v petek, 10. decembra, z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti OI Šmarje pri Jelšah organiziralo že 16. srečanje ljudskih pevcev in godcev Pod cvetočo drnulo. Letos je dvanajst ansamblov, ljudskih skupin in posameznikov predstavilo pesmi, ki jih pojejo stari in mladi. Nastopili so Luka in Lucija Tacer, Ljudski pevci Bizeljsko, ansambel Prijatelji, Ljudski pevci s Prevorja, Ana in Ambrož, šolski ansambel OŠ Lesično, ansambel Marjana Kočevarja, Sosede, Vanesa in Tamara, Očetje in sinovi iz Obsotelja, ansambel Pohorsko srce in ansambel Žiga kvintet. Voditeljica Polonca Jazbinšek je povezovala program in skozi prireditev prepletala praznični čas z njegovim čarom, ki ga je nekoč v vsej veličini oplemenitila tudi pesem. MR Člani lions in leo kluba iz Slovenskih Konjice med delom iZ NAŠIH KRAJEV Koncerta srednješolskih zborov Zbor Šolskega centra Celje je nastopil v Narodnem domu ^ ! '4Í 'j . uc Q Pretekli teden sta se celjskemu občinstvu vsak na svojem koncertu predstavila še dva celjska srednješolska zbora - Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje in Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju. Zbor šolskega centra, ki ga vodi Andreja Ocvirk, se je v Narodnem domu predstavil s časom primernim, lahkotnej-šim sporedom in tako upravičil naslov prireditve S pesmijo v praznične dni. Gostja koncerta je bila celjska šansonjerka in učiteljica slovenščine na tem centru Jana Kvas s svojo spremljevalno skupino. Zbor I. gimnazije v Celju se je predstavil pod vodstvom Tomaža Marčiča, na koncertu pa je sodeloval tudi gimnazijski orkester, kar je dalo koncertu posebno noto. Zbor ima na 200-letni I. gimnaziji v Celju dolgoletno tradicijo, ki sega v čas pred drugo svetovno vojno. Do danes so zbor vodili mnogi uspešni dirigenti, Egon Kunej, Ciril Vertačnik, Edi Goršič, Adriana Požun - Pavlovič ter Alenka Goršič - Ernst. Letos je bil zelo dejaven, septembra se je, med drugim, predstavil občinstvu v partnerskem mestu Singen. Gostje na koncertu so bili oktet Kajuh. BS Foto: GrupA PRazNičNy^ Boutique in salon osvljev Praktične nagrade BiSjj La Miriam, TC City Maribor] Ženska torbica: Špela Pišek, Tavčarjeva 11, Celje Ženska večerna torbica: _ Marija Gorenjak, Šentjanž 45, Štore Ženski modni pas: Štefka Jordan, Ob Strugi 18, Šempeter Pralctične nagrade Lepotnega studia Sodin I Manikúra: Dototeja Krofi, Petrovce 171,3301 Petrovce I Protibolečinska masaža hrbta: Anica Gradič, Gorica 8 a, Gorica pri Slivnici 130 min. solarija: Andreja ŠANTL, Novca 8 B, Vojnik Upoštevali smo kupone, ki ste jili v uredništvo poslali do petka, 17. decembra. Nagrajenci lahko nagrade prevzamejo na oglasnem oddelku NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, od danes naprej (v roku enega meseca). novitediiil( iiiniiiw.novitediiik.com . zbor I. gimnazije z gosti pa v Celjskem domu. Da bi ostal zdrav, aktiven in kreativen Častni meščan Celja Jože Geršak je v nedeljo, 12. decembra, praznoval 75. rojstni dan. Ob tem mu je v petek slavnostni sprejem pripravil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in mu tako tudi osebno voščil za jubilej. Jože Geršak je s svojim delom trajno zaznamoval razvoj izobraževanja in športa v Celju. Večina Celjank in Celjanov se ga spominja kot dolgoletnega ravnatelja nekdanje tehniške šole. Izjemne zasluge je imel pri gradnji novega Šolskega centra Celje. Prav tako je zaslužen za izjemne dosežke šole na tekmovanjih v športu, znanju na različnih področjih in raziskovalni dejavnosti. Dve desetletji je bil tudi predsednik Športne zveze Celje in Košarkarskega kluba Celje. Upokojitev leta 1992 Jožeta Geršaka ni ustavila pri njegovem delovanju. Ustanovil je zasebno šolo Abitura, ki je bistveno pripomogla k zvišanju izobrazbene ravni ne le v Celju, ampak tudi v Sloveniji. Šola je svoj višek doživela leta 2008, ko se je višja šola preoblikovala v fakulteto za komercialne in poslovne vede. Jože Geršak je prejel tudi številna pomembna priznanja na šolskem in športnem področju. Načrtov pa mu še ni zmanjkalo. »Glavni načrt je, da bi še izboljšali kakovost fakultete. Tu imamo kar velike načrte. Začeli smo z doktorskim programom. Iz leta v leto se povečuje tudi število udeležencev znanstvene konference. Stvari torej rastejo, nas pa čaka še kar veliko dela,« je našteval. Župan Bojan Šrot se je častnemu meščanu zahvalil za njegovo minulo delo in mu zaželel, da bi bil še dolga leta zdrav, aktiven in kreativen. »Trudil se bom, kolikor mi bo zdravje dopuščalo. Si pa želim, da bi tudi župan izpolnil nalogo glede ustanovitve univerze v Celju,« je odvrnil. BA, foto: SHERPA Na sprejem pri županu bo častnega meščana Jožeta Geršaka spominjalo umetniško delo Narcisa Kantar-džića z motivom celjskega Starega gradu. KULTURA Mohorjeva v vsak dom Redna letna zbirka Celjske Mohorjeve družbe znova med bralci Celjska Mohorjeva družba, najstarejša založba na Slovenskem (1851), s sedežem v Celju, pred koncem leta razveseli svoje bralce in ljubitelje knjig še z izidom redne letne zbirke za prihajajoče leto. Predstavitev zbirke je bila minulo sredo zvečer v dvorani Celj ske Mohorjeve družbe v Prešernovi 23 a v Celju. Glavni urednik Celjske Mohorjeve družbe Andrej Arko je petim knjigam v tradicionalnem kompletu, h kateremu je dodana pratika kot brezplačno darilo, zaželel dobrodošlico med bralci. »V teh časih, ko velikokrat ugotavljamo, da se bralne navade bolj ali manj izgubljajo, kar po eni strani ni čisto res, saj potem v Sloveniji ne bi izšlo toliko naslovov knjig, približno 5000, kot jih izide, skušamo pošiljati med ljudi kolikor je mogoče kakovostno in ne predrago branje,« je dejal. To sta temeljni vodili Celjske Mohorjeve družbe že od začetka. Zvezdi stalnici, kot se ju je prijelo ime, sta v redni letni zbirki vsako leto koledarja; eden v knjižni obliki, drugi v namizni. Oba veljata med bralci, enako kot večernice, za nepogrešljiv sestavni del zbirke. Prav pri koledarju si založba prizadeva, da bi bil kar najbolj raznovrsten in pester. Kot ga predstavlja glavni urednik zbirke Andrej Arko, je knjižni koledar zasnovan in urejen kot zbornik s tehtnimi in poljudno napisanimi prispevki, ki jih uvaja izčrpen koledarski del s podrobno navedbo praznikov in astronomskih dogodkov za leto 2011 in tudi že s koledarjem za naslednje leto. Šte- vilni prispevki obravnavajo vprašanja o naravi, zdravju, vzgoji, kulturi _ Podpisala jih je vrsta uglednih strokovnjakov, od zgodovinarjev, jezikoslovcev, psihologov, zdravnikov in biologov. Koledar se spominja tudi nekaterih jubilantov tega leta, povezanih z Mohorjevo družbo. Bralci se bodo razveselili tudi ugankarskega kotička in vrste lepih fotografij, ki ga bogatijo. Pri namizno-stenskem koledarju za leto 2011 pa velja izpostaviti še opremo; priljubljene ilustracije svetopisemskih zgodb Juliusa Schnorra von Karelsfelda. Za vse generacije Celjska Mohorjeva družba je »mati šolskih slovenskih slovnic«, kot poudarja Andrej Arko. Pri tem nima v mislih Mladi glasbeni talenti Dva od treh mladih glasbenikov, ki so prejšnji teden nastopili v okviru ciklusa GM oder v Celjskem domu, sta doma z našega območja, zato ni bilo presenečenje, da je bila mala dvorana doma polna. Najprej se je predstavil harmonikar Izidor Kokovnik iz Pariželj, ki je po končani velenjski gimnaziji uspešno opravil sprejemni izpit na Visoki šoli za glasbo Franza Li- szta v Weimarju in leta 2008 diplomiral. Nadaljuje podiplomski študij ter nastopa doma in v tujini. Celjskemu občinstvu se je predstavil z zahtevnim programom predvsem sodobnih slovenskih in tujih skladateljev. Airstring duo, ki je nadaljeval koncert, sestavljata Celjan Luka Železnik, ki študira flavto na dunajski univerzi za glasbo, in kitarist Uroš Barič, ki se prav tako izobražuje na Luka Železnik in Uroš Barič GLAVNI TRG: Petek, 24. december, ob 22.00 KVARTET AKORD in SANDRA FE^ETIJA predbožíční koncert na prostem KRIŽIŠČE POPOVIČEVE in CESTE NA GRAD: Sobota, 25. december, ob 18.00 NOČNI POHOD Z BAKLAMI na Stari grad Celje s kulturnim programom Redno letno zbirko so predstavili (od leve): prof. Andrej Arko, glavni urednik Celjske Mohorjeve družbe in avtor večernice Dom, dr. Stane Granda, zgodovinar, avtor članka v Mohorjevem koledarju (Slovenija-20 let samostojnosti), Alenka Novak, prevajalka knjige Visoka umetnost staranja, prof. Jože Faganel, direktor Celjske Mohorjeve družbe, Marija Prelog, ilustratorka knjige Lastovka išče dom, Janez Turinek, ekološki kmet (prispevek v Mohorjevem koledarju Prihaja stoletje kakovosti, z njim je opravila intervju Marjana Lavrič). Izidor Kokovnik omenjeni šoli, sicer pa prihaja s Primorske. Predstavila sta za poslušalce prijeten in pester program, s katerim sta naredila nekakšno glasbeno pot po svetu, saj smo slišali dela slovenskih skladateljev ter nato začutili španski melos, brazilsko sambo in bossa novo ter nazadnje argentinski tango. CT Foto: GrupA znanstvenih slovnic, ampak tiste za šolsko in vsakdanjo rabo. Breznikova slovnica je na primer izšla že leta 1916, potem pa so, vzporedno s tem, kako se je jezik razvijal, izšle še druge. Slovenska slovnica iz najnovejše zbirke je izpod peresa Franca Žagarja, s priporočilom, da njeno vsebino in ilustracije Bineta Roglja vzamejo v roke tako otroci kot starši. Zato ima vmesni naslov: Za vsak dan. In za vse generacije. Slovnica v prijazni obliki je sodobna in v skladu s Toporišičevo doktrino. »Učitelji in dijaki so Žagarjevo prijazno slovnico v zadnjih desetletjih odkrito in prikrito uspešno uporabljali,« nam jo predstavi Andrej Arko. V zbirki za leto 2011 se je znašla tudi knjiga oziroma priročnik priljubljenega pisca duhovne literature, znanega psihoterapevta Anselma Gruna z naslovom Visoka umetnost staranja. V tej knji- gi, ki jo je poslovenila Alenka Novak, avtor nagovarja ljudi v poznih letih, poleg njih pa tudi tiste, ki živijo ali delajo z njimi, kako osmišljati starost kot naravno stanje. »Razmišljanje o staranju je vedno tudi razmišljanje o življenju in obstajajo osnovna pravila umetnosti staranja, ki veljajo za vsakogar,« uči priročnik, namenjen tako starejšim kot mlajšim generacijam. Sedem zgodb s skupnim imenovalcem vračanje v rodni dom, lahko povzamemo delo Berte Golob z naslovom Lastovka išče dom. Namenjeno je spet vsem generacijam, ne samo mlajšim, ima pa imenitne ilustracije Celjanke Marije Prelog. Zgodbe povezuje snov vračanja, pa naj gre za sorodnike iz Amerike, za begunce iz Srbije ali za prekaljenega slovenskega romarja _ Vsa literarna besedila so napisana s posebno toplino, s polno nevsiljivo nanizanih življenjskih izkušenj in tu in tam trpkim doživetjem, a z vero v življenje in njegov smisel. Prijetno branje za vso družino. V vsaki redni letni zbirki Mohorjeve bralci še posebej radi posegajo po t. i. večerni-cah. Roman, kot 160. zvezek Slovenskih večernic, z naslovom Dom je za letošnjo zbirko po naročilu založbe prispeval prav naš sogovornik Andrej Arko. »Pripoveduje zgodbo o sinu premožnega kočevskega Nemca in Slovenke, ki mora ob koncu druge svetovne vojne petnajstleten z družino zapustiti rodno Dolenjsko. Po begunstvu v Avstriji, kjer mu že kmalu od žalosti umre mama, se z očetom izseli v Kanado. In čeprav si tam ustvarijo nov dom, jih razjeda silno domo-tožje izda avtor delček vsebine. Prvi odzivi bralcev na ta roman so dobri, skromno pove Andrej Arko, saj je tematika romana živa in aktualna _ s srečnim koncem. MATEJA PODJED Foto: GrupA Mandala srca V Hiši Acman - Center Svetlobe v Grižah je bila v petek zvečer zanimiva multimedijska predstava Mandala srca. Mandalo je sestavilo več umetnikov z različnih področij umetnosti. Uvod v glasbe-no-plesno zgodbo je bil kratek plesni film Escape From Reality, ki je zelo redka zvrst v slovenski ustvarjalni kultu- ri. Video producentka je bila Ivana Gregor. Glasbo z zvoki za film je posnel Kris Kyl-ven, kostumografija je delo oblikovalke Sibile Stropnik. Koreografinja in plesalka je bila Sara Stropnik, ki je ples iz filma nadaljevala v prostor in zgodbo, katere bistvo in okvir so predstavljale slike znane slikarke Špele Cvetko Penič. Špela je z gongi, s tibetanski- mi skledami in z glasom tudi izvajala glasbo v predstavi, hkrati z Rokom Vodebom, ki je igral didiridu. Dogodek je spremljala tudi otvoritev razstave slik Špele Cvetko Penič, ki bo v Hiši Acman odprta do konca leta. Mandala srca v nas prebuja zavedanje, kako pomembno je prisluhniti in udejanjati sporočila srca in se vrniti nazaj k naravi, od katere smo se preveč oddaljili. TT Več informacij o programu Pravljično Celje 2010: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-mail:tic@celje.si., www.celeia.info Špela Cvetko Penič in Sara Stropnik NOVI TEDNIK KULTURA 11 krajinah V Galeriji Plevnik-Kronkowska razstavlja Narcis Kantadžić Narcis Kantardžić ostaja tisti v Celju delujoči slikar, ki ne preseneča. Tudi na razstavi, ki jo je na ogled postavil v petek v Galeriji Plevnik-Kronokowska, je ostal zvest platnu, krajinam in svojim razpoznavnim stolpom. S tem ostaja zvest privrženec t. i. »šta-felajnega« slikarstva. Mnogi kritiki ocenjujejo Kantardžićeve stolpe kot falični simbol. Slikar tega ne pojasnjuje niti ne komentira. Pravi, da si naj njegova dela kritika in občinstvo tolmači, kakor hoče. Poudariti pa velja, da so nova Kantardžićeva platna prava paša za oči, zlati v poplavi številnih inštalacij, performansov in novih umetniških praks, s katerimi umetniki komentirajo stanje duha v družbi in ki imajo pri razstavah v zadnjem času vselej prednost. Na prvi pogled je pri tokratnih slikah, vse so nastale letos, Kantardžić uporabljal veliko bolj nežne barve. »Predstavljam svojo najnovejšo produkcijo. Res je, da je večina slik v bolj nežnih, toplejših barvah, a nekaj slik je tudi bolj temačnih. To je odvisno od mojega razpoloženja, trenutka. Res pa je, da Mitja Korošec je za svojo črno-belo fotografijo v neurju okleščenega drevesa v celjskem Mestnem parku osvojil 1. nagrado v temi Slabo vreme. Kraljevalo slabo vreme Celjska fotografska razstava je na ogled v Fotosalonu V celjskem Fotosalonu so v petek odprli že enajsto celjsko fotografsko razstavo, kot svojo vsakoletno prireditev imenujejo organizatorji - Javni sklad kulturnih dejavnosti Celje in Fotografsko društvo Celje. Tudi letošnja razstava je bila pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. Organizatorji so to pot razpi- fotografij dobro ocenila. Dobili sali dve temi - prosto in slabo vreme. Predsednik Fotografskega društva Celje Miran Le-skovšek pravi, da jih je odziv na razpis ob poplavi fotografskih razstav doma in v tujini pozitivno presenetil. »Strokovna žirija je kakovost poslanih pa smo, zlasti zaradi letošnjih vremenskih ujm, idejo za izvirno temo. Slabo vreme je res zaznamovalo to leto in fotografije, ki smo jih dobili prav na to temo, so izvrstne.« Sodelovalo je 35 avtorjev, žirija pa je sprejela dela tride- Jenčku Severjeva nagrada Renato Jenček, igralec SLG Celje, je letošnji dobitnik Severjeve nagrade, enega najžlahtnejših dramskih igralskih priznanj, ki ga vsako leto podeljuje Sklad Staneta Severja v spomin na enega največjih slovenskih dramskih igralcev vseh časov. V slogu in izvedbi svojih slik, neskončnih krajin z razpoznavnim stolpom in kdo ve na kaj čakajočimi golimi figurami mož ostaja Narcis Kantardžić eden najbolj prepoznavnih celjskih slikarjev. Stolpi v brezčasnih na njih nadaljuje življenje ta moj stolp. Mnogi ga razlagajo kot falični simbol in to je na mestu, vsaj po mnenju kritikov. Vsak si pač razlaga po svoje. Že prej sem na platnih uporabljal figure, nekakšne skulpture vojščakov, ki sem jih umeščal v te krajine. Zdaj so se prelevili v čakajoče ljudi. O tej razstavi pa še to - ostal sem pri >štafelajnem< slikarstvu, klasičnem, ki pa je vseeno sodobno.« Vsekakor si pri pričujoči razstavi gledalec naravnost spočije oči. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Jenček je žirijo najbolj prepričal s svojimi vlogami v lanskih predstavah črne komedije Zastave Bridget O'Connor, v režiji Matjaža Latina, z vlogo tožilca v prav tako lanski prvi slovenski uprizoritvi Memetove komične drame Romanca v režiji Matjaža Zupančiča in z letošnjo briljantno kreacijo Willyja Lomana v drami Smrt trgovskega potnika Arthurja Millerja v režiji Janeza Pipana. Na nedeljski prireditvi v Škofji Loki so Severjevo nagrado za igralske dosežke v poklicnih gledališčih podelili še Nataši Matjašec Rošker iz SNG Drama Maribor, za dosežke v ljubiteljskem gledališču pa Miri Rebernik Žižek iz Kulturnega društva Jože Kaučič Ljutomer. Nagrado za študenta dramske igre je prejel Žiga Udir. Severjeve nagrade podeljujejo že od leta 1970, vselej v Škofji Loki, kjer je Stane Sever premierno uprizoril svoje zadnje gledališko delo, monodramo po delu Dostojevskega Krotko dekle. BS Foto: DŠ Renato Jenček kot Willy Loman v drami Smrt trgovskega potnika Humor na meji V erotični galeriji Račka razstavlja Aleksander Jestrović - Jamesdin V erotični galeriji Račka v Celju so v petek odprli razstavo del srbskega umetnika Aleksandra Jestrovića, ki deluje pod vzdevkom Jamesdin. Ta tipično srbsko humorno izhaja iz imena slovitega igralca Jamesa Deana. Naslov razstave Kdo koga in ustvarja v Berlinu. V pro- jebe je dovolj provokativen, a značilen za avtorjevo opredelitev, da bo umetnost delal iz tega, kar mnogi najraje počnejo in to ne glede na to, ali znajo pisati, risati, slikati, fotografirati. Za spolnost predznanja ne potrebuješ, je prepričan Jamesdin, ki sicer živi vokativni postavitvi razstave, na katero se je treba prebiti mimo ženske in moške napihljive spolnosti namenjene lutke, je razstavil zelo duhovita platna z novimi ponujenimi erotičnimi valutami, pa krokije in video, ki ga je umestil v nekdanjo kabino pip šova, pa tudi duhovita s seksom obarvana darilca, ki so na prodaj. Odlična risba in avtorjev humoren odnos do »najljubše človeške ustvarjalnosti«, ki je do konca demokratična, se kažejo tudi ob nameščenih »referendumskih« skrinjicah, v katere lahko obiskovalci oddajo svoje glasove, kako imajo »tisto« raje. V svetlobne talne luči v obliki živahnih spermijev pa je umestil še nekaj humornih predlogov za tatuje na najbolj intimnih delih telesa. Humor na meji, tak je najkrajši oris pričujoče razstave v Rački. BRST Foto: GrupA setih avtorjev, ki so poslali 215 fotografij, med katerimi so jih sprejeli in razstavili 51. V obeh temah so podelili po tri nagrade in tri diplome. Med nagrajenci so s Celjskega Konjičan Milan Lamovec in Celjana Lara Rojc in Mitja Korošec, ki je v temi slabo vreme osvojil 1. nagrado. Med dobitniki diplom sta še Miran Leskovšek in Andreja Ravnak. BS Foto: SHERPA Aleksander Jestrović se na razstavi v Rački predstavlja s provokativnimi deli na temo spolnosti, s tipičnim srbskim humorjem, ki je - na meji. Zfl vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011 darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com CM Celje, Rudar in Maribor Znani sta skupini tradicionalnega turnirja All Stars v nogometu na odboj. Slovenski nogometni prvoligaši se bodo namreč zbrali v Celju 14. in 15. januarja. V skupini A bosta oba kluba s Celjskega, CM Celje in velenjski Rudar, poleg njiju pa še Maribor, Nafta in Triglav. Ni pa še znano, v kateri dvorani se bodo merili prvoligaši. Združenje klubov 1. slovenske lige, ki ga vodi Celjan Brane Florjanič, si želi za prizorišče dvorano Zlatorog, ki pa nima na voljo dovolj slačilnic, medtem ko jih je v dvorani Golovec dovolj. Naslov zmagovalca tega turnirja bodo branili Celjani, ki so lani v Velenju v finalu ugnali Domžalčane s 7:2. DŠ Lani so v Velenju zmagali Celjani, ko je bil za najboljšega igralca izbran Rok Štraus (levo od kapetana Rajka Repa). Leto kasneje v celjskem klubu razmišljajo, kaj storiti z njim, saj je razkril poslovno skrivnost. Med »grofi« tudi Ivan Firer Nogometni klub CM Celje je pred nadaljevanjem sezone, ki se bo začela 20. februarja, okrepil tretji novinec. Branilcu Sergeu Akakpu in vezistu Zoranu Pavloviču se je pridružil napadalec Ivan Firer. Uprava kluba je s Firerjem podpisala šestmesečno pogodbo. 26-letni Ivan Firer je nogometno kariero začel v Rogatcu pri Mons Claudiusu, kjer je bil v vseh selekcijah najboljši strelec. Zatem je zaigral za Aluminij, potem se je podal v Avstrijo, kjer je igral v peti ligi, nato ga je pot vodila na Islandijo. Tam je v drugi ligi z moštvom Grinda-vik osvojil prvo mesto, s čimer se je prebil med prvoligaško druščino. Po vrnitvi v Slovenijo je zopet igral v Rogatcu, v zadnjem obdobju pa je bil v 2. ligi. Najprej je nosil dres Dra-vinje, zadnje pol leta pa Drave. V sezoni 2006/07 je sicer zaigral tudi za klub malega nogometa Dobovec, kjer je bil najboljši strelec končnice prvenstva. Še danes ima rekord treh zadetkov v eni minuti. Ob podpisu pogodbe je Firer dejal: »Občutki so odlični. Vesel sem, da smo se dogovorili, da bom igral v Celju. Prav fino bo. Sicer pa upam in si želim, da bi se že v uvodu spomladanskega dela prvenstva otresli devetega mesta na lestvici. Ivan Firer v dresu ptujske Drave Celje ima zelo dobro moštvo in si zasluži višjo uvrstitev. Treba se bo dobro pripraviti na nadaljevanje in se potem z borbeno igro povzpeti po lestvici.« Igranje v dresu CM Celja bo zanj velik motiv. »Vsak igralec si želi igrati v prvi ligi. Meni je bilo do zdaj najlepše na Islandiji, kjer je bilo tudi najbolj zahtevno igrati. Zdaj sem v Celju, ki je velik klub. Če igraš z igralci, kot so Pa- vlovič, Brezič, Gobec in ostali, je to dodaten motiv, da se izkažeš ter si izboriš mesto v začetni enajsterici,« je zaključil Firer, ki se bo z ostalimi igralci članskega moštva začel pripravljati 10. januarja. Štiri dni kasneje bo Celje gostilo zimski All Star turnir v malem nogometu, kjer bodo nastopile vse prvoligaške ekipe. MITJA KNEZ Momir »Momo« Rnić je navduševal s streli z razdalje. Z ostrino in Rezarjevim navdihom Končno prava domača pojedina - Za Ki-elcami in Chamberyjem še »slovenski skalp« Zadnjo letošnjo tekmo so pred svojimi gledalci odigrali rokometaši Celja Pivovarne Laško in dobili derbi proti Kopru z 39:34, čeprav so manjkali bolni Pajovič, poškodovani Kokšarov in že dlje časa odsotni Žvižej. Še vedno zaostanek za Gorenjem znaša 8 točk, toda samozavest je delno povrnjena. Pritisk je bil ogromen - vsak nadaljnji spodrsljaj je usoden -, a so ga varovanci Mira Po-žuna znali prenesti. 73 golov Redko se zgodi, da Miladin Kozlina doseže prvi zadetek na tekmi v Zlatorogu. To je storil v nedeljo, tako kot konec leta 2003 na otvoritvi dvorane. Požun mu je puščal, da je iz obrambe stekel v protinapad, proti postavljeni obrambi pa je napadal Momir Rnić, ki je povišal na 2:0. Zgodnja vodstva za tri gole so bila le pesek v oči, kajti po 9:6 je sledil delni izid 6:1 za goste. V 19 minutah je namreč Milorad Krivokapić dosegel 7 golov! Proti ostri celjski obrambi je bil edini izhod strel z razdalje. Ko se je ustavil, so Celjani preobrnili izid, tudi zaradi uspešne igre z igralcem več. Sodniški kriterij ni bil povsem izenačen, kar pa bi lahko dejali tudi za drugi del - 1:1. Najbolj je celjska klop vzkipela v 43. minuti, ko je bil zrušen David Razgor. Gostje so znižali na 27:26, toda to je bil njihov labodji spev, kajti gledalci so bili razjarjeni, kar je poneslo njihove ljubljence. V ključnih trenutkih je tehtnico na celjsko stran prevesil predvsem vratar Aljoša Re-zar, ki je v drugem polčasu zbral 12 obramb, skupaj 16: »Na vsaki tekmi do konca državnega prvenstva moramo zmagati, sicer bo konec naših upov. Zaradi naše velike želje smo zasluženo zmagali.« Uroš Zorman je sijajno razigral Momirja Rniča (8 golov) in Renata Vugrinca (7), Dragan Gajič je zadel celo devetkrat: »Zaradi pomembnosti tekme smo zaigrali dokaj krčevito. V obrambi nismo blesteli, zato pa nam je steklo v napadu. Nismo >razbranili< Podpečana in Staniča, kar nas je skoraj pripeljalo do 40. gola. Če jih zabiješ toliko, težko izgubiš tekmo.« Pomembno vlogo je tako v napadu kot v obrambi odigral David Razgor: »To tekmo smo enostavno morali dobiti. Če nam to ne bi uspelo, bi za nas državno prvenstvo bilo že odločeno. Ostali smo v igri za naslov, pa čeprav smo zelo oslabljeni. Toda dali smo vse od sebe in posledica je zaslužena zmaga.« »Polotil se nas je strah« Zlatorog je bil slabo obiskan, termin je narekovala televizijska postaja. Slavili so celjski rokometaši in njihovi najzvestejši privrženci. Celjska želja je bila silna, tudi zaradi maščevanja za nenavaden dvoboj v prvem delu prvenstva v Bonifiki. Petra Metličiča je uspešno zamenjal Renato Vugrinec: »Bil je pravi derbi, z veliko goli in gledalci so bili zadovoljni. Bili smo boljši. >Kiksa< si več ne smemo privoščiti in dolgo je trajalo, da smo se sprostili. Niti v enem trenutku nisem imel občutka, da je naša zmaga pod vprašajem.« Odlična predstava je spet uspela Momirju Rniću, ki navdušuje s prodornostjo in projektili: »Dobro smo vedeli, da nas čaka težka tekma, v kateri nas remi ne bi zadovoljil. Odlično smo se pripravili, borili smo se za vsako žogo.« Zaključna beseda je pripadla trenerju Miru Požunu: »Spodrsljaji so za nami, tudi precej smole, in pritisk se je seveda poznal. Najbolj nas peče poraz s Trimom, ki si ga »Suhi listi« niso uspevali Draganu Gajiču zgolj pri strelih s krila, temveč tudi v protinapadih in pri sedemmetrovkah. res ne bi smeli privoščiti. V Velenju smo ostali brez točk, pa čeprav bi se lahko obračun prevesil v našo korist. V Nemčiji bi morali proti Rhein-Nec-kar Lownu iztržiti vsaj točko. In ker se nam vse to dogaja, se nas je polotil strah. Tudi v Ribnici, denimo, nismo zaigrali blesteče. Tokrat pa so se fantje ob vseh poškodbah in boleznih, ki nas spremljajo, žrtvovali za zmago. Med tednom je zaradi poškodbe manj treniral Metličić, Rnića je bolel gleženj, Pajovič pa je zbolel. Ogreval se je pred tekmo, a mu je postalo slabo. Komaj smo se >zakrpali<. Tekme med Gorenjem, Koprom in nami so na povsem drugačni ravni kot ostale. Obračun med Mariborom in Koprom mi je deloval >drugoligaško<, med Gorenjem in Koprom pa, kot da bi gledal ligo prvakov.« Slabosti Celja? »Vračanje v obrambo, tako po izgubljeni žogi kot po doseženem golu. Koprčani so po >hitrem centru< zlahka in pogosto zadevali v našo mrežo.« Lov za Gorenjem se torej nadaljuje. »Jutri nas v Šmartnem čaka težka tekma, boste videli. To je značilno za nas. Morda pa bodo fantje presenetili in zaigrali zagnano. Velenjčani igrajo dober, hiter rokomet. Vsakega tekmeca se lotijo resno in ga zmeljejo. Tudi mi bomo morali imeti takšen pristop. Če hočemo izpolniti cilje je zaključil Požun. In odšepal: »Pretiraval sem v fitnesu Pri gostih, ki imajo odlično ekipo, sta bila zelo razpoložena le dva, Milorad Krivokapić s 13 zadetki in s 7 Sebastian Skube, povsem pa je odpovedal vratar Stanić. Bojda je z mislimi že izven Slovenije. Zanimalo nas je, če je izid objektiven pokazatelj razmerja moči, trener Fredi Radojkovič pa je odvrnil: »Razlika je nastala zaradi števila obramb vratarjev. Domača sta jih zbrala vsaj deset več. Nismo igrali tako slabo v obrambi, visoko število prejetih golov pa je posledica visokega ritma, ki vselej vlada na obračunih s Celjani.« Jutri bodo pivovarji leto zaključili z gostovanjem pri Šmartnem, vodstvo kluba pa s sejo, ki bo določila smernice nadaljnjega delovanja. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Sledi tritedenski post Deseti krog v 1. SL, ki je postregel z zadnjimi letošnjimi tekmami, se je za košarkarje s Celjskega končal dokaj uspešno. Elektra je na domačem parketu s 85:51 ugnala Maribor, Hopsi so v Domžalah izgubili s 93:79, Šentjur pa je šele v zadnji četrtini strl odpor Parkljev. Odvečen strah V Šoštanju so domačini opravičili vlogo favorita in proti Mariboru vknjižili šesto zmago v prvenstvu, novega prvoligaša so nadigrali že drugič. Trener Dušan Hauptman je dal ponovno priložnost vsem igralcem, tudi najmlajšim, najbolje, s 17 točkami, pa se je tokrat izkazal Miloš Milj-ković. Elektra letos daje velik poudarek igri, ki sloni na mladih, vse bolj pa se bliža zastavljenemu cilju, uvrstitvi v ligo za prvaka. Moštvo iz Šaleške doline je goste povsem nadigralo v zadnji četrtini, ko je doseglo kar 28 točk, obramba pa je prav tako odigrala odlično, saj je v zadnjih 10 minutah prejela le 9 točk. Strah Hauptmana je bil tokrat odveč; pred tekmo je namreč dejal, da bo tokrat težko premagati tekmece, saj naj bi bili zdaj že uigrani. A se je izkazalo, da so Šoštanjčani pač boljši. Hopsom ne gre v gosteh Polzelani, ki so ponovno gostovali, so pri Heliosu izgubili s 14 točkami razlike. Z gostitelji so se enakovredno borili le prvih 10 minut. Popoln strelski mrk v drugi četrtini je bil vzrok, da sta odšli ekipi na odmor z rezultatom 56:33. To je za Hopse predstavljalo neulovljivo razliko. Kljub temu so se uspeli 8 minut pred koncem približati na 8 točk zaostanka, a kaj več niso zmogli. Enakovreden nasprotnik je bilo moštvo Tončija Mašine le v prvi četrtini, ko je bil razpoložen Gregg Thondique. Poleg 14 skokov je ekipi prinesel ravno toliko točk. Po 15 sta jih dosegla Matej Venta in Andrej Podvršnik. Šentjur šele v zadnji četrtini Košarkarji Šentjurja so prekinili serijo treh porazov in leto 2010 zaključili s peto zmago, ki jih uvršča v sredino lestvice. A zmaga nad Parklji s 87:77 ni bila lahko dobljena, saj so bili Ljubljančani zelo motivirani, prevzel jih je novi trener Igor Kešelj. Šentjurčani so se veselili nove zmage, čeprav so Ljubljančani odigrali najboljšo letošnjo tekmo. Dejan Ho-hler je dosegel 7 točk in bil vesel zmage: »Začeli smo zelo živčno, ker je bila ta tekma za nas zelo pomembna. Štela je samo zmaga. Do lige za prvaka nas še vseeno čaka dolga pot, čeprav smo si jo zdaj malce olajšali.« Tekma je bila izenačena vse do zadnje četrtine, ko so domači prevzeli pobudo. Vseeno so se gostje dve minuti pred koncem približali na 4 točke zaostanka, a do konca srečanja niso več dosegli koša. Trener Damjan Novakovič se je pete letošnje zmage razveselil, vendar priznal, da je njegova ekipa že mesec v krizi: »Parklji so zelo motivirani, sploh po menjavi trenerja. Bili so zelo natančni pri metih, prav tako so bili dobri v obrambi. Mislim, da ne bodo ostali brez zmage. Mi moramo to tekmo čim prej pozabiti, vendar nas ta zmaga drži na mestu, ki vodi v ligo za prvaka.« Košarkarje čaka tritedenski premor, saj bo 11. krog na sporedu šele 8. januarja. Za Novakoviča je to dolga doba, saj si želi, da bi bilo tekem čim več: »Res je malce dolgo, ampak žal nisem odgovoren, da bi odločal, koliko prostega časa bomo imeli.« V dresu Parkljev je dobro odigral Marguč iz Amerike na Roglo Po slabših predstavah na tekmah v Italiji je celjski de-skar na snegu Rok Marguč v ZDA na tekmo svetovnega pokala odpotoval z rahlimi dvomi, a vendar s ciljem, da se uvrsti v finale. Nadejal se je dobrega rezultata, saj se je v prejšnji sezoni na progi v Koloradu dvakrat uvrstil med šestnaj-sterico najboljših. »Tekme v Tellurideu sem se zelo veselil, saj je zelo dobro organizirana, proga primerna za deskarje in na njej lahko tekmovalci prikažemo vse znanje. Po manjših težavah na preteklih dveh tekmah sem se tu uvrstil v izločilne boje. Finale sem dobro začel, se uvrstil v naslednji krog, nato pa proti kasnejšemu dobitniku Trener Dušan Hauptman zaupa Djordjetu Leliću (proti Mariboru je dosegel 10 točk, na fotografiji z žogo) in tudi njegovim soigralcem, kar mu vračajo z dobro in sproščeno igro. nekdanji »Laščan« Dario Krejič, ki je dosegel 29 točk. Na drugi strani je Dwayne Harmason zbral 28 točk, Teo Šimović pa je vknjižil dvojni dvojček - po 15 točk in skokov. Domači strateg je v igro poslal tudi mlajše igralce. Tadej Ferme je dosegel 3 točke, Anže Pelc, ki je na parketu prebil 22 minut, pa jih je dodal 14: »Mislim, da sem upravičil trenerje-vo zaupanje. Čeprav je bila tekma težka, sem dobil priložnost, ki sem jo izkoristil. Na koncu se je pokazalo, da smo odigrali dobro v obrambi in napadu.« Prvenstvo se bo nadaljevalo 8. januarja, ko bo Zlatorog, ki je bil v tem krogu prost, gostil Elektro. Šentjurčani in Hopsi bodo gostovali, prvi pri Slovanu, drugi pri Mariboru. MOJCA KNEZ Foto: TimE 1 • ' I • • • s" Podarite svojim najdražjim zdravje in veselje z darilnim bonom top fit-a Rok Marguč srebrne medalje, Švicarju Flu-etschu, štiri vratca pred ciljem napravil napako in polfinale je splavalo po vodi.« Marguč je osvojil 8. mesto, kar je v letošnji sezoni njegova druga najboljša uvrstitev. Pred prihodnjo tekmo v avstrijskem Bad Gasteinu v začetku januarja, ki bo hkrati zadnja pred svetovnim prvenstvom v španski La Mo-lini, bo Rok treninge opravil na Rogli. 25% popusta za darilne bone TDP FIT DeloviiKas:od7hdo23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 034281440 -fitnes - skupinska vadba -kozmetika masaža od 10.12. do 31.12.2010 (ob plačilu z gotovino) PANORAMA MALI NOGOMET 1. SL, 13. krog: Puntar - Do-bovec 2:4 (1:1); Drobne (17), Stres (23, 24), Gajser (31). Vrstni red: Litija, Oplast 27, Puntar 21, Tomi Press Bronx, Dobovec 20, Casino Safir 13, Izola 8, Sevnica 3. ROKOMET 1. SL, 15. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 39:34 (20:16); Gajič 9, Rnić 8, Vugrinec 7, Razgor, Toskić 5, Zorman 3, Kozlina, Metličić 1; Krivokapić 13, Skube 7, Maribor - Gorenje 24:33 (10:17); Batinović 10, Ivančič, Kleč 3; Manojlović 8, Golčar 4, Bezjak, Šimič, Musa, Miklavčič, Stanojević 3, Gams, Bajram 2, Borovnik, Nosan 1. Vrstni red: Gorenje 28-0, Cimos 23-7, Celje Pivovarna Laško 20-8, Trimo 19-11, Loka 17-13, Krka 14-14, Maribor, Ribnica 13-17, Slovan 10-20, Ormož 10-18, Slovenj Gradec 6-24, Šmartno 3-27. KOŠARKA 1. SL, 10. krog: Helios - Hop-si 93:79; Pašalić, Bubnić 18; Podvršnik, Venta 15, Thon-dique 14, Sviridov 13, Koba-le 9, Vašl 5, Sebič, Godler 4, Šentjur - Parklji 87:77; Har-mason 28, Držić 16, Šimović 15, Pelc 14, Hohler 7, Ferme 3, Ručigaj, Sebič 2; Krejič 29, Čebašek 14, Elektra - Maribor 85:51; Jeršin 21, Miljković 17, Nuhanovič 12, Lelić, Bilić 10, Lekić 6, Hasič 3, Horvat, Puc, Pajevič 2; Jovanovič 13, Remus 10. Vrstni red: Zlatorog, Elek-tra, Helios, Geoplin Slovan 15, Hopsi, Šentjur 14, Maribor 12, Mercator 11, Parklji 9. 1. B SL, 13. krog: Triglav - Konjice 78:69; Markus 21, Hočevar 17; Gačnik, Jereb 18, Šipura 14, Rap 8, Jeraš 6, Lajnšček, Čuk 2. Vrstni red: Rogaška 25, Šenčur 24, Kraški zidar, Portorož 23, Litija 22, Grosuplje 20, Radovljica, Hrastnik 19, Medvode 18, Postojna 17, Primorac Branik 16, Nova Gorica, Triglav 15, Konjice 14. Jadranska liga (ž), 12. krog: Maribor - Celje 62:83; Dover 17, Kure 13; Turčinović 24, Barič 16, Bosilj 15, Klavžar 11, Jagodič 9, Abramovič 8. Vrstni red: Celje 22, Gospić, Partizan 21, Jedinstvo 19, Jolly, Radivoj Korać, Lupa 18, Voždovac, Čelik, Vojvodina, Maribor 15, Medveščak 13. 1. SL (ž), 12. krog: Odeja - GVT Konjice 41:61; Gabrov-šek 17, Rešek 10; I. Klančnik 14, N. Klančnik 13, K. Klančnik 12, Javornik 9, Zdovc 7, Šrot 4, Lesjak 2. Vrstni red: Celje 27, Kranjska Gora 22, AJM, Ilirija, Ježica 19, Triglav 17, GVT 16, Odeja, Grosuplje, Rogaška 14, Domžale 11. ODBOJKA 1. SL (ž), 12. krog: Prevalje - Aliansa 0:3. Vrstni red: Ali-ansa 36, Koper 31, Sloving Vital 23, Nova Gorica 22, Prevalje 15, Formis bell 8, Jesenice Bled 7, Novo mesto 2. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Sreda, 22. 12. ROKOMET 1. SL, 16. krog: Šmartno - Celje Pivovarna Laško (19.30), Velenje: Gorenje - Trimo (18). Tožilstvo povzročilo vihar med odvetniki Odvetnica obtoženega naj bi na dan obravnave 25-krat klicala pričo - Je sporno to ali odredba, ki je dopustila preiskavo takšnih stikov? Nadaljevanje sojenja 12 obtožencem (ki jim sodijo zaradi pečanja z mamili) na celjskem okrožnem sodišču ne bi bilo nič kaj posebnega, če se ne bi v dvorani odvijala prava drama. Prvi del včerajšnje obravnave je minil s pričanjem treh prič, nato je tožilka Marija Sla-dič na plano potegnila dokumente, ki naj bi dokazovali sum, da je ena od prič, ki so jo zaslišali novembra, morda celo lagala. Na pričo naj bi vplivala odvetnica prvoobtoženega Fadila Omiča Maksimilijana Kincl - Mlakar. Medtem ko tožilstvo - če je to res - takšno delo odvetnice označuje kot neetično, so odvetniki na nogah. »To je nedopusten napad na odvetništvo,« so opozarjali v en glas. Napetost se je v sodni dvorani začela stopnjevati šele v drugem delu obravnave, na kateri je bil tokrat na »dnevnem redu« predvsem Omič. Tri včeraj zaslišane priče so zanikale, da bi Omiča kadarkoli kdo klical Surla. Da se ga je držal ta vzdevek, so izjavili policisti. Omič (ki mu je ena od prič celo skočila v objem po zaslišanju) ves čas zanika, da bi ga kdo tako klical. Po zaslišanju je v dvorani vzdušje doseglo vrhunec, ko je tožilka predlagala ponovno zaslišanje moškega, ki je novembra že stal pred sodnim senatom. Moški naj bi se namreč pred časom predoziral, čeprav so bili sumi, da mu je drogo prodal Omič, pa moški tega ni potrdil in je sodišču dejal, da vira droge ne bo izdal. Tožilka naj bi zdaj dobila namreč anonimno pismo, v katerem naj bi neznanec opozoril, da j e bila priča novembra pod pritiskom, da se boji maščevanja in da naj bi ga odvetnica (pri tem očitki Zagovorniki obtoženih so bili včeraj besni zaradi tožilstva. Maksimilijana Kincl - Mlakar (v ozadju) z ostalimi zagovorniki obtoženih. letijo na Maksimilijano Kin-cl - Mlakar) »gnjavila, kaj naj na sodišču pove«. Sla-dičeva je anonimno pismo nato predala policiji, ta pa naj bi ugotovila, da obstaja sum krivega pričanja, zato je preiskovalni sodnik odredil izpisek telefonskega prometa priče. Tako je tožilka prejela dokument, ki je pokazal, da je bila Kind - Mlakarjeva od konca letošnjega junija do novembrske obravnave v stiku s pričo (ki naj bi bila tudi ključna, pravi tožilka) okoli 60-krat! Samo na dan obravnave oziroma pričanja pa kar 25-krat! »Vem, da morajo zagovorniki storiti vse za svojega klienta, da se ugotovijo resnična dejstva, vendar se v tem primeru poraja dvom v etičnost odvetnice,« je pri- bila Sladičeva. Nato se je nanjo vsul plaz odvetniških očitkov. Kar 12 odvetnikov je v en glas pritrdilo, da gre za nedopusten napad na odvetništvo, češ da se bo takšna praksa zdaj očitno nadaljevala. Zatem ko so obravnavo večkrat prekinili, je Kind - Mlakarjeva senatu telefonske stike s pričo obrazložila s tem, da naj bi bila v nekaterih primerih njena Dvanajsterici očitajo prekupčevanje z mamili. Kriminalisti so v preiskavi uporabili tudi tajna sodelavca policije, ki sta od združbe uspela kupiti drogo. Policija je v preiskavi zasegla tri kilograme heroina, 150 gramov kokaina in pet kilogramov konoplje. odvetnica. In da je priča klicala njo in ne obratno. Odvetniki namreč ne skrivajo mnenja, da naj bi ano-nimka nastala v krogu »blizu tožilstva ali policije«. Je pa senat zdaj v dokaj nezavidljivem položaju, če bo tožilkin dokazni predlog sprejel, bi se moral izločiti. To pa bi vrnilo sojenje na začetek. Kdo je policist? Ko je v dvorani že kazalo, da bo sledilo mirno nadaljevanje sojenja, je »udaril« eden od 12 zagovornikov, ki je sodniku predlagal, naj zapiše, ali v sodni dvorani morda sedi tudi kak kriminalist oziroma policist. In res, med prisotnimi je bil tudi mož postave v civilu, ki pa se je v neroden položaj spravil s tem, ko je dejal, da je obravnavo prišel »službeno poslušat«. Kar trikrat je moral pred sodnika, ki ga je začel spraševati, kdo sploh je, ali mu je kdo naročil poslušanje obravnave, ali je morda s telefonom celo snemal sojenje. Če je komurkoli na policiji policist sporočal, kaj se na sojenju dogaja, bi to naneslo »hude posledice«, mu je razložil sodnik. A je policist razložil, da je prišel »le pogledat, kako obravnava zgleda in da v času preiskave primera, zaradi katerega je bilo včeraj sojenje, ni bil policist v Celju in da sploh ne ve, za kaj gre«. V zraku je obvisela namera, da bodo preverili celo telefonski promet policista v času včerajšnjega sojenja. Odvetniki so se med seboj strinjali, da mora senat tožil-kin dokazni predlog o klicih med odvetnico Kincl - Mlakarjevo in ključno pričo izločiti, nato pa naj senat izloči celo sam sebe. Dvakrat so bili s strani odvetnikov omenjeni celo mediji, ki menda podatkov o stikih odvetnice s pričo ne bi smeli slišati, češ da se zdaj »že ve, kaj se bo zgodilo«. Kaj je bilo s tem mišljeno, ne vemo. In čeprav je senat do zdaj že zavrnil predloge po odpravi priporov za nekatere, so njihovo zagovorniki znova zahtevali, naj strankam senat pripor le odpravi. Obravnava, ki bo očitno ena pestrejših ob začetku novega leta, naj bi se nadaljevala 20. in 21. januarja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Bomba namenjena objektu, ne Hildi Obtožnica spisana hitro - Sojenje Bojanu Poplazu kmalu? Pred 14 dnevi smo pisali o pismu 50-letnega Bojana Poplaza iz Celja, ki smo ga (preko posrednika) dobili v uredništvo. Da je naš zapis takrat požel kar nekaj zanimanja, kaže tudi klic uradnikov, ki zadevo preiskujejo. Poplaz, ki so ga Slovenci spoznali, ker naj bi nastavil bombo na vrata Vegrada 1. septembra, je še vedno v priporu. Danes naj bi na sodišču odločali, ali mu bodo pripor podaljšali ali ga izpustili na prostost, kjer so še vedno vsi odgovorni iz Vegrada, ki so opeharili in na kant spravili številne delavce tega podjetja. Hitro je bila spisana tudi obtožnica zoper njega, kjer mu očitajo, da je »hranil in izdelal eksplozivno orožje« in ga z namenom zastraševanja namestil na Vegradov objekt. Sojenje naj bi se začelo morda kmalu, predvsem zaradi tega, ker je Poplaz, ki naj bi se v dosedanjih postopkih branil z molkom, v priporu, ki mu ga bodo danes po vsej verjetnosti podaljšali. Zanj naj bi, kot je pred 14 dnevi zapisal, v priporu veljal posebej poostren nadzor. Brez spremstva številnih paznikov in brez lisic ne sme nikamor. Neuradno naj bi se na sojenju znalo zaplesti pri identifikaciji moškega na videoposnetku, ki ravno ne omogoča zanesljivosti. Res pa je, da sta si moški na posnetku in Poplaz podobna po višini _ In še to: po naših podatkih gre za to, da naj bi tožilstvo Poplazu očitalo le, da je šlo za zastraševanje in ne za to, da bi z bombo želel koga utišati oziroma ubiti _ SIMONA ŠOLINIČ ALKOMETER Močno sneženje in zimske razmere na cestah niso ovirali pijanih voznikov. Minuli konec tedna so jih namreč na našem območju pridržali kar 19. Najvišja stopnja alkohola je bila pri vozniku, ki je napihal 1,28 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 2,56 promila. Eni od pridržanih voznic je alkotest pokazal kar 2,02 promila. Trem večkratnim kršiteljem so policisti zasegli tudi vozila. Štirje poškodovani Na regionalni cesti izven naselja Lemberg so se v soboto v nesreči poškodovale štiri osebe. 18-letni voznik je z avtomobilom v blagem levem ovinku na mokri cesti izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal na nasprotni vozni pas. V trčenju z 49-letnim voznikom, ki je pripeljal nasproti, se je huje poškodovala 49-Ietnikova sopotnica, medtem ko so tri osebe dobile lažje poškodbe. SŠol Trije mušketirji, sestrica je bila v šoli, znajo v svoji razigranosti blok postaviti na glavo. Jih bo družba lepše vzgojila s tem, da jih vrže na cesto? Družina Murtezaj bo morala sredi januarja prihodnje leto iz občinskega stanovanja. Ker je neprilagojena in preglasna. Mama Nedžmije pravi, da so ji pri glavni obravnavi na sodišču kljub prošnji odrekli brezplačno pravno pomoč. Na cesto z njimi, da bo vzgojno! Iz občinskega stanovanja v Celju naj bi čez mesec dni izselili šestčlansko družino - Štirje otroci in njihova mama so enostavno prehrupni in za sosede neznosni glavo vozila lokomotiva. Ro-potanje, treskanje, kričanje in za nameček vpitje mame, ki poskuša otroke neuspešno umiriti. Skoraj vsi so jih videli, kako se po stanovanju vozijo z rolerji in s podobnimi zadevami, po možnosti za poligon uporabijo še stopnišča. Občasno gre v »franže« kakšna šipa, ki jo oče sicer nemudoma popravi. Pred blokom je pravo odlagališče plastičnega otroškega voznega parka, zelenice pa priložnostno stranišče, če katerega od malčkov pri igri pritisne na malo ali veliko potrebo. Nekako tako so sosedje sodnici razložili, da imajo takega življenja dovolj Pred nami so božični prazniki. Dnevi, ko je družinska skupnost v objemu topline doma do skrajnosti poveličevana idealizirana podoba raja. Da je realno življenje vse kaj drugega, smo se doslej že naučili. Vseeno pa je bilo težko verjeti, da iz blokovskega stanovanja v Milčinskega ulici 5 v Celju prav ob koncu leta na cesto mečejo šestčlansko družino s štirimi majhnimi otroki. Položnice so redno plačane. Zakaj torej? Zaradi hrupa. Prav ste prebrali. Glasni so. Od daleč je bilo vse skupaj precej neverjetno. Ob našem obisku pa so nam Murteza-jevi pokazali papir. Na sodni odločbi 5. oktobra 2010 črno na belem piše, da se morajo v 60 dneh izseliti. Ker dnevno huje kršijo pravila bivanja v občinskem neprofitnem stanovanju. Ves čas nas radovedno opazujejo tri črne glavice. Triletna deklica in dva fantička, stara pet in šest let. Osemletna sestrica je še v šoli. Temne oči se jim radovedno svetijo in takoj je jasno, da so pač otroci, ki so težko pri miru. Kot večina. »Ja, priznam, da so glasni. Taki pač so,« prizna njihov oče. Mama Nedžimije ob tem nemočno skomigne z rameni. Stanovanje je veliko dobrih 60 kvadratnih metrov, sicer pospravljeno, vendar z obilico otroške umetnije po stenah. Nič posebnega za družino z majhnimi otroki. Le kdo bi bil tako trdosrčen, da bi lahko malčke meni nič tebi nič lahko vrgel na cesto _ A kot vedno ima vsaka medalja tudi drugo plat. Murtezajevi so se v Milčin-skega ulici 5 preselili februarja 2009. Menda zato, ker so jim dodelili večje stanovanje. »V Ulici frankolovskih žrtev, kjer smo živeli prej, je bilo boljše. Sosedje so bili bolj strpni. Tu pa je grozno. Četudi koga na hodniku pozdraviš, pogleda v tla in gre mimo,« povesta Murteza-jeva, ki stika s sosedi praktično nimata. Iz več strani dolge sodbe pa je razvidno, da sosedje niso tako brezbrižni, kot je videti. Le da svoje pritožbe naslavljajo direktno na lastnika stanovanj, Nepremičnine Celje. Majhni otroci gor ali dol, iz njihovih izjav je razvidno, da je njihovo potrpljenje pri kraju. V devetih pričevanjih se bere, da je v stavbi tiho le takrat, ko jih ni doma ali spijo. Sosed, ki dela v nočni izmeni in bi se rad naspal dopoldne, torej niti te spokojnosti ni deležen. Tisti pod njimi pravi, da je noč in dan tako, kot bi mu nad Mustafa Murtezaj: »Čez slab mesec moramo ven. Ne vem, kaj bomo in da tega cirkusa enostavno ne bodo več prenašali. Na Nepremičninah brez odgovorov Čeprav se je Murtezajevim v prejšnjem stanovanju zdelo, da so sosedje bolj strpni, po pričevanjih tudi tistim ni bilo lahko. Družina pač ni zgled dobrega sosedskega bivanja. Majhni otroci gor ali dol. Vseeno pa so otroci. In tu lahko pod vprašaj postavimo ravnanje celjskih Nepremičnin, javnega podjetja, ki razpolaga z občinskimi neprofitnimi stanovanji. Do tega je očitno upravičena tudi družina Murtezaj. Že 8. decembra smo vzpostavili stik z direktorico Danico Doberšek, ki nam je pojasnila prijazno obljubila po elektronski pošti, a jih do danes, kljub številnim pozivom, žal ni uspela pripraviti. Tako ni jasno, kaj so sploh mislili, ko so družino praktično po kazni preselili na še nekoliko manj primerno lokacijo. Se jim je mar zdelo, da se bo njihovo vedenje nepričakovano izboljšalo in bodo opozorila zalegla? Včeraj nam je Mustafa Murtezaj povedal, da ravno beli stanovanje in čisti, da bo urejeno. Za vsak primer. Še vedno namreč velja, da se morajo do 15. januarja izseliti. Pojma nimajo, kam. Menda smo še vedno toliko socialna in solidarna družba, da štirih otrok sredi zime ne bomo postavili na cesto. Pri tem se zdi, kot da pristojni tako ali tako pljuvajo v lastno skledo. Pri drugih vratih bo družina spet na grbi občinskih in socialnih služb ter posredno pri Nepremičninah. Se jim ne zdi, da bi bilo treba najti kakšno bolj primerno stanovanje? Ali pa si zaradi »grobih kršitev pravil« pač lahko po pilatovsko umijejo roke? Življenje v bloku prinaša določene omejitve. In prenašanje sosedskih muh, navad in razvad pač sodi zraven. Bife v pritličju, kjer gostje razgrajajo pozno v noč, sosed, ki je prepričan, da je tehno glasba edina omembe vredna umetniška zvrst, soseda, ki do onemoglosti vadi isto klavirsko skladbo in se vsakič zmoti pri istem tonu _ Koliko deložacij so izvedli zaradi tega? Kako se sploh lotevajo takih medsosedskih sporov? Vprašanj brez odgovorov pristojnih je ostalo veliko. Res pa je, da so tokrat v igri - pa kakorkoli že - štirje otroci. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA PRAINIŮHA PONUDBA ASTROCEHTRA Novodobni stanovanjski čebelnjaki zahtevajo veliko prilagajanja in medsosedske tolerance. Tanki zidovi v Milčinskega ulice 5 v Celju načetih živcev ostalih stanovalcev že dolgo ne varujejo več. Kaivas čak3vleiu201lP I« danes si zagMoviie ugoiTno klicanje v naslednjem (eiii! ^—^ 100 minut=100 evrou Vedeževanie samo 1 evro na mrnutol Zakupljene minute lahlo porahiie la m klicev v Dbú Dbíu e nes 3 leta od ifneva n a li upa. B rez klica na DS 0. Mlnuu lahko plačate geï povieiiu, v elskuppskl bapki ali i mopeii Za nahuD minut in informacije pokličite (031490 Q2 22 Čar božično-novoletnih dni Novoletna dobrodelna V soboto, 11. decembra, smo pod streho III. osnovne šole Celje doživeli uvod v božično-novoletne dni. Na tradicionalnem božičnem bazarju smo učenci prodajali različne izdelke, ki smo jih izdelovali na tehniškem dnevu v mesecu novembru, pri pouku in v delavnicah s starši. Domišljija in ustvarjalnost otrok in učiteljev res ne pozna meja in to smo dokazali na letošnjem tradicionalnem bazarju. Vsako leto se trudimo biti še bolj ustvarjalni in domiselni pri pripravi izdelkov. Tudi letos je bilo tako. Prava mrzlica je vladala na šoli pretekle dni, saj smo vsi hiteli s pripravami na naš bazar. V njegovo pripravo smo bili vključeni prav vsi: učenci, učitelji in starši, za samo izvedbo pa so nato poskrbeli delavci šole skupaj z učenci. Bazarja se je udeležilo veliko staršev, babic, dedkov in otrok. Sredstva, ki smo jih pridobili s prodajo izdelkov, bomo na naši šoli uporabili dobrodelno za učence, ki so v socialni stiski. Učenci in učitelji se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali pri pripravi bazarja, posebna zahvala pa gre tržnica V prazničnem decembrskem času, polnem prijaznih besed in plemenitih dejanj, se tudi na osnovni šoli Ljubečna vsako leto trudijo prispevati svoj delež z novoletno tržnico, ki so jo imeli v večnamenskem prostoru njihove šole v četrtek, 2. decembra. Pred otvoritvijo tržnice je obiskovalce pozdravil ravnatelj Martin Grosek, dogajanje pa so popestrili pevci otroškega pevskega zbora. Vsak razred je imel svojo stojnico, na kateri so prodajali izdelke, ki so jih učenci naredili sami. Stojnice so bile bogato okrašene z najrazličnejšimi uporabnimi izdelki, ki so k nakupu privabljali veliko množico ljudi. Učenci so pro- dajali novoletne voščilnice, namizne dekoracije, venčke, darilne vrečke, marmelade, dišeča mila, kopalne soli _ Vsi obiskovalci so se lahko med obiskom stojnic posladkali z najrazličnejšimi piškoti, pecivom ter s toplim čajem. Z zbranim denarjem bo šola pomagala otrokom iz socialno šibkejših družin pri plačilu najrazličnejših šolskih dejavnosti. AB staršem, ki so nas počastili s svojim obiskom in z nakupom izdelkov prispevali k kakovostnejšem šolanju naših učencev. Učenci III. OŠ Celje Brezrokavniki za varnost otrok 1. decembra je podjetje Sava Tires v okviru Goodyea-rovega projekta Za varnost otrok podelilo odsevne brezrokavnike otrokom 1., 2. in 3. razreda OŠ Ljubno ob Savinji. Na slovenskih cestah je preveč prometnih nesreč, v katerih so udeleženi tudi otroci. Nevarnost je še toliko večja ob prihodu zime, ko so dnevi krajši, s tem pa najmlajši manj opazni na poti v šolo ali domov. Z mednarodnim projektom so opozorili na izpostavljenost otrok v cestnem prometu in pomen ustreznega izobraževanja o varnosti na cesti. Podelitvi se je pridružil župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, pri projektu pa je sodelovala tudi televizijska in radijska voditeljica Saša Einsiedler, sicer mama petih otrok. Za malčke je pripravila krajši zabavni program, hkrati pa otroke opomnila, da so odsevni brezrokavniki ključni element zagotavljanja varnosti. Za popestritev druženja so poskrbeli tudi otroci, ki so skupaj z učiteljicami pozdravili obisk podjetja in pripravili krajši nastop. AB Sodelovanje podjetja in šole V žalskem podjetju Novem Car Interior Design so s sprejemom in ogledom proizvodnje za žalske osnovnošolce in njihove likovne mentorje sklenili letošnji projekt ustvarjalnega sodelovanja s I. OŠ Žalec. V njem so osnovnošolci ustvarili likovna dela z motivi avtomobilov, ki so polepšala grafično prenovljene prostore Novemove upravne stavbe, Novem pa je z materialom in pripomočki za tehnični pouk in likovno vzgojo na I. OŠ Žalec podprl tehnično in likovno ustvarjanje. Podjetje, ki izdeluje lesene dekorativne letvice za višje cenovne razrede avtomobilov različnih blagovnih znamk, si že vrsto let prizadeva tudi za tvorno in odgovorno sodelovanje z okoljem. Del te zgodbe je tudi sodelovanje z okoliškimi šolami. I. Oš Žalec je povabil k sodelovanju ob prenavljanju svojih poslovnih prostorov. Osnovnošolci so tako ustvarili vrsto zanimivih likovnih stvaritev različnih tehnik in velikosti z motivi avtomobilov, ki bodo poslej krasile stene Novemove upravne stavbe. V zameno jim je podjetje že pred časom podarilo nekaj tehničnih pripomočkov in materiala za tehnični pouk in 20 slikarskih stojal za likovno vzgojo na šoli. Skupina osnovnošolcev pod vodstvom mentorice Neli Šuler in ostalih mentoric je razstavo svojih stvaritev v upravni stavbi podjetja pospremila z obiskom podjetja. Sprejel jih je direktor podjetja Matjaž Omladič, ki je povedal, da so s takšnim sodelovanje dodali nekaj mladostne svežine in ustvarili prijetno okolje za zaposlene. »Sicer pa je takšno ustvarjalno sodelovanje le del naše strategije, s katero želimo našo usmerjenost k izboljšavam in inovacijam ter ustvarjalnemu vzdušju med zaposlenimi prenesti tudi v sodelovanje z okoljem, v katerem delujemo.« TT Učenci I. OŠ Žalec z mentorji pri enem izmed svojih izdelkov. Obiskal nas je Miklavž Sneg je pobelil naravo in tako naznanil, da je pred vrati praznični čas. V avli doma stoji prelepo božično drevo, ki so ga stanovalci le nekaj dni pred prihodom dobrega moža okrasili povsem naravno - s sladkimi medenjaki in posušenimi pomarančami. 3. decembra je temu prazničnemu mesecu vrata odprla skupina Sled iz Kostrivnice, ki je pod vodstvom Martina Druškoviča z božičnimi melodijami prva pozdravila stanovalce Pegazovega doma. »Pozdravljeni, dobri ljudje^,« pa nas je nagovoril sv. Miklavž, ki je tudi letos obiskal stanovalce vseh skupin. S seboj je pripeljal angelčke, ki so veselo prepevali, pa tudi parkeljce, ki so s seboj prinesli šibe za tiste, ki so bili malo manj pridni. A ker takšnih v naši hiši sploh ni, so imeli več dela angelčki, ki so darilca podajali v roke Miklavžu, le-ta pa je vsakega stanovalca posebej ogovoril in obdaril. Miklavž pa je obdaril tudi starejše, ki jim nudimo pomoč na domu. Iskreno so bili veseli, da smo si vzeli čas in jih obiskali. V sklopu decembrskih prireditev so nas obiskali učenci Glasbene šole Rogaška Slatina. Pripravili so nam čudovit koncert, v katerem so se zvrstili skoraj vsi instrumenti, od flavt, klarinetov, harmonik, citer do kitare, bas kitare, violine _ Stanovalci so bili prijetno presenečeni nad vsem zaigranim, še posebej pa nad sproščenostjo mladih glasbenikov. KRISTINA KAMPUŠ, IRENA STRAŠEK, Pegazov dom Rogaška Slatina »Veseli cigumigu« z Donačko Ansambel Donačka iz Rogatca je v športni dvorani Rogatec priredil praznični koncert »Veseli cigumigu«. Poleg prirediteljev so nastopili še Dečki z bregov, Modrijani, Navihanke, Slovenski zvoki, Minutka in Gadi. Domači ansambel je koncert obogatil s koreografsko-pevsko izvedbo narečne skladbe in solo plesno točko Barbare Marčič in Matjaža Kitaka, vodjo ansambla Donačka. Glasbena pot ansambla Donačka se je začela januarja 2005. V letu 2010 imajo za sabo kar nekaj zavidljivih uspehov. Na festivalu slovenska polka in valček so dobili nagrado za najboljši kvintet in nagrado za najboljše besedilo Vem, da nisem sama (Majda Rebernik), na festivalu v Števerjanu posebno nagrado za naj karizmatični nastop pevke Barbare Žerjav, na narečni popevki pa četrto mesto. PB Udeleženci »zlatega« srečanja Srečanje ob 50-letnici vajeniške šole Po petdesetih letih so se ponovno srečali maturanti nekdanje vajeniške šole raznih strok. Šola je imela sedež v sedanji stari osnovni šoli Žalec. Pod vodstvom ravnatelja, sedaj že pokojnega Mirka Goriška, so obiskovali šolo bodoči mizarji, kovinarji, keramiki in krojači. Leta 1960 je šolo uspešno končalo 49 vajencev. Nekdanji učenci so v veselem razpoloženju obujali spomine na lepe šolske dni, saj se po tolikšnem času ohranijo zares samo najlepši spomini. Spet so se počutili mladi in razigrani, tako kot nekoč polni načrtov in smelih idej. TT Lubejzn - čudna stvar je skladba, s katero je ansambel Donačka na festivalu narečnih popevk dosegel četrto mesto. Zapeli in zaplesali so jo tudi na koncertu. Ustvarjalne predpraznične delavnice Prišel je čas praznikov in praznično smo razpoloženi tudi v Salezijanskem mladinskem centru. V preteklih treh tednih smo pripravili kar tri predpraznične delavnice, na katerih smo izdelovali adventne venčke, okraske za smrečico ter jaslice. Prva delavnica se je odvijala pred prvo adventno nedeljo. Mladi in njihovi starši so kreativno pletli venčke različnih oblik in iz različnih materialov, ki so jih kasneje odnesli domov. V drugi delavnici smo izdelovali različne okraske za božično smrečico. Nastalo je precej unikatnih izdelkov. Mladi so iz makaronov, školjk, lončkov izdelovali angelčke, iz debelejšega papirja pa smrečice. Preteklo soboto pa je bila delavnica, v kateri so otroci izdelali jaslice, ki jih bodo kasneje postavili pod novoletno jelko. Vse tri delavnice so bile zelo ustvarjalne in zanimive tako za otroke in kot tudi za njihove starše. MATEJA JELENC «iniHw.radiocelje.com wiiiiw.iiovitednik.Gom Spanje v objemu narave daje pravi počitek Verjetno ste že slišali, da zdrav spanec pripomore k boljšemu počutju in lepšemu videzu. Spočit obraz se prepozna zelo hitro. A če je človek utrujen, sta marsikdaj za to kriva neprimerno ležišče in predvsem tudi nepravilna odločitev pri nakupu vzglavnika. Ker smo prepričani, da človek premalo pozornosti posveča zdravemu spanju, in zaradi vsakodnevnega stresa o tem niti ne razmišljamo, smo pripravili posebne vrste vzglavnikov, s katerimi želimo ljudem pomagati, da dan preživijo čili in zdravo naspani. Naravna izdelava in skrbnost pri izbiri sta nam omogočila pripravo treh različic naravnih energijskih Pouštrov, ki se imenujejo Pirovček, Ajdovček in Mešanček. Poušter vas bo takoj, ko boste legli nanj, popeljal v naravo, med polja rumenih cvetov, in vam pričaral vonj ajde ali pire. Ta vonj vas bo sprostil in pripomogel k temu, da se boste zjutraj zbudili naspani, veseli in zadovoljni, kot bi noč preživeli v objemu narave sredi polja pod zvezdami. ajda ajda + pira pira Pirovček je narejen iz naravnega bombaža in polnjen s pirinimi luščinami. Ajdovček je polnjen z ajdovimi in mešanček z mešanico obeh, ajdovih in pirinih luščin. Zaradi velike prožnosti luščin se vzglavnik prilagodi legi vaše glave in vratu za popoln spanec. Da se boste lažje soočili z zahtevnimi nalogami, ki vas čakajo dan za dnem, in da boste lažje uživali v času, ki je namenjen vam in vašim najdražjim, smo v Poušter dodali tudi energijske kristale Larimar. Ti kristali bodo pripomogli, da boste spali še bolje, trdneje in da se bo vaše telo regeneriralo, kot se je takrat, ko ste spali najboljše. Raziskavo o učinku spanja na Pouštrih z energijskimi kristali so opravili v Naravnem zdravilnem gaju Tunjice. Več o raziskavi najdete na www.pouster.si, prav tako pa si lahko preberete tudi izjave ljudi, ki že spijo na zdravih Pouštrih. Zaslužite si dober spanec, saj imate le eno glavo in na njej le en vrat, zato jo morate dobro varovati. Vsak Poušter, ki ga boste kupili pri nas za 49,99 EUR, lahko vrnete v 30 dneh, če z njim ne boste zadovoljni. V roku 30 dni ga zapakirajte in pošljite na naš naslov, mi pa vam bomo vrnili denar (odšteli bomo le poštnino, ki jo plačamo pošti). Za več informacij obiščite spletno stran www.pouster.si ali pokličite 040 631 332. Promocijsko besedilo (Pre)oblikovanje telesa oziroma nekirurška liposukcija Kozmetični strokovnjaki vedno znova izumljajo metode za preoblikovanje telesa. Ena najnovejših in v zadnjem času zelo priljubljenih ultrazvočnih tehnik za odstranjevanje maščobnih blazinic je kavitacija, ki jo radi imenujemo tudi nekirurška liposukcija. V 14 dneh boste zmanjšali obseg za eno konfekcijsko številko. S tem postopkom uničimo maščobne celice, katerih vsebina se pozneje sama izloči iz telesa po naravni poti. Rezultat je viden že po prvem tretmaju. Kavitacija omogoča natančno odstranjevanje maščobnih zalog na točno določenih predelih, kjer se jih sicer težko znebimo s shujševal-nimi dietami (jahalne hlače, notranja stran kolen, trebuh, nadlahti, notranja stran stegen, stegna, meča Metoda je neboleča, rezultati pa so vidni že po prvi terapiji. Pri postopku kavitacije ultrazvočni valovi prodrejo v podkožno tkivo do točno določene globine in selektivno vplivajo samo na maščobne celice. Zaradi vibracij, ki jih povzroča, postanejo membrane teh celic prepustne in maščoba se izlije v medcelični prostor, kjer se z encimi razgradi na glicerol in proste maščobne kisline. Kavitacijo lahko izvajamo 30 minut dvakrat na teden. Aparat je zelo enostaven za uporabo, zato ga lahko uporabljate tudi doma. Z aparatom boste: odstranili vso odvečno maščobo, celulit, odpravili gubice, spodbujali kolagen, odstranili strije, izvajali limfno drenažo, odstranjevali akne in podobno. Aparat ima več različnih dolžin valovanj in je zelo enostaven za uporabo. Poleg tega vam nudimo tudi BREZPLAČNO DEMONSTRACIJO. Pokličite in se dogovorite za termin. Aparat uporablja več kot 15 kozmetičnih in lepotilnih salonov po Sloveniji. Uporablja se lahko tudi doma. Več informacij na www.fee-shop.si ali na 041 864 556. Promocijsko besedilo Specializiran ol(ulistični center za traino odpravo očesne dioptriie m HORÍLA OKUUÍÍI Morela okulisti d.o.o. Tehnološld oaik 21.1000 Liubliana Preverite, če lahko pomagamo tudi vam, da se za vedno znebite očal! Za več informacij obiščite našo spletno stran www.morelaokulisti.si ali nas pokličite na 01/ 510 23 40. BREDA LOČIČNIK S.R, Viška c. 49B, 1000 Ljubljana Spletna trgovina: www.mon-sara.si Sprejem naročil: M: 041 356 901 / LOČIČNIK BREDA E: info@mon-sara.si Vsi kozmetični izdelici iz linije MONSARA za nego kože so naravni in popolnoma sveži. Izdelalo in oolnilo se do naročilu stranke in tako še čisto sveže dostavimo našim naročnikom. MATIČNI MLEČEK JINGLEI inn% ři«t in naravf>n CLARUS VITA d.o.o. Nazorieva 22. Celie T: +386 (0)3 492 13 42 M-. +386 fOMI 33 55 81 info@maticni-mlecek.si \AAAnA/ matirni-mlorol^ ci Vas boli vrat, glava aH slabo spite? Se morda potite ali vas boli glava? Rešitev: Zamenjajte vzglavnik! ^ Poušter lahko najdete na www.pouster.sl ali pa ga preizkusite v zdravilni čajnici ^ Adam in Eva, www.adam-in-eva.lnfo BOGsid.0.0., v Zavoju 40 b, 2000 Maribor Več informacij dobite na www.Douster.si ali če DolViliji]!li: