GORICAy 20. avgusta 1919
Posamezna številka 10 cent.
LETO I.
Sxt. G2
GOR
OVENEC
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
NA STARI
Koliko 8e je govorilo3 da je ta vojna svet preobrnila, da se pojavijo novi nazori in nov svetovni red vsled splošne želje, da se bi ustvarilo tako ravnotežje, da se bi vojna ne povrnila več.
Proti tem iluzijam se je sicer o-glašal težak pomislek, ali bode kaj takega mogoče izvršiti, toda pri dobri volji, tako se je zaključevalo, je vendar mogoče marsikaj doseči.
To težko nalogo, ustvariti nov in trajen svetovni red, je prevzela pa-rižka mirovna konferenca, övet je željno upiral svoje oči tja v Pariz in kakor otroci so narodi ugibali, kedaj se o njihovem vprašanju razpravlja in zdelo se jim je, da rešitev ne more biti drugačna kakor si je želi narod. Parižko mirovno konferenco je pričel obdajati nimbus nezmotljivosti in in vzvišenosti. Le polagoma je pričelo prihajati v svet prepričanje, da so tudi ti naj višji zastopniki le ljudje, kakor vsi drugi. Aparat je pričel težko delovati in iz njega ni bilo ničesar stisniti. Tedaj se je reklo, da ga je treba popraviti in res iz desetorice je nastala četvorica, ki se jej je posrečilo skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo. Vseh drugih vprašanj, ki ne zadevajo neposredno svetovne mogotce, pa ne rešijo ali ne morejo rešiti iz lahko umljivih razlogov. Dokler se je šlo za neposredno vreditev razmer z Nemčijo, se je razpravljanje razvijalo in dovedlo tudi do zaključka, a v vprašanjih, v koje četvorica nima neposrednega vpogleda in so si tudi vse informacije gotovo v naj-večjem protislovju, ni več izhoda. Debate in diskusije se prenašajo od seje do seje, toda vidnih vspehov ni. Se zamotanejši je postal položaj, pot* m ko so glavni igralci odšli na svoje domače pozorišče in so ostali v Parizu le nekaki pooblaščenci odločilnih velevlasti, ki si ne morejo nadevati naslova narodnih zastopnikov. V zadnjem stadiju prehaja mirovna konferenca v burokratično o-bliko in se kot taka sama sebe izločuje iz prvotnega delovnega programa. Za to so šteti njeni dnevi, kajti to, kar se vrsi dandanes na parižki mirovni konferenci, se da nadomestiti z nadaljnimi diplomatič-nimi pogajanji, ki imajo poleg vsega to prednost, da razpravljajo posamezne vlade neposredno med seboj ne glede na posebnosti, ki se ustvarjajo na umeten način, kedar razsojujejo pristranski sodniki, ki hočejo pri pravdi svoj sorazmeren delež. Glej na pr. reško vprašanje, ki je zadobilo nešteto oblik, dočim je bilo ugotoviti le dejstvo, ali so italijanske težnje»po tej luki upravičene ali ne.
Vse to je povzročilo padanje u-gleda parižke mirovne konference. Njeni odloki nimajo že delj časa one čarobne moči, ki bi jo morali imeti, ako bi bile vse države na avetu solidarne z mirovno konferenco. Za to vidimo Poljake svoje-glavno osvajati si ozemlja, ki so po njihovem mnenju poljska, čehe prekoračiti demarkacijsko črto, Rumune smejati se poveljem mirovne konference in kar je še najhujše: vstajati tudi Habsburžane in ž njimi staro in gnjilo Avstrijo. Slabost mirovne konference je vže take velika, da priznava baje habsburško vlado, dasi bi sicer raje videla «demokratično» vlado. Ker pa ni velike izbere na vshodu in se je odločiti le za bol-ševizem ali za Avstrijo, in je mirovna konferenca boljševizmu močno nasprotna, se izjavlja konečno raje za Avstrijo kot manjšim zlom. Tako je seme vže zasejano. Videč, da se z novimi idejami pride prav za prav predaleč in da večina človeštva ni v stanu dohajati novega razvoja, pojavlja se povsod s pravcatim nasiljem reakcija, ali povratek k staremu. Vse človeške žrtve so bile
PODLAGI
P
zastonj. Hladno računanje je pokazalo,, da se da staro poslopje popraviti z manjšimi stroški, kakor pa gradba novega. Vsiljuje se misel, da se brez gotovih kombinacij ne more nadaljevati življenja. V te kombinacije spada obstanek Avstrije pod Habsburžani v obliki podonavske konfederacije in polagoma se uvi-deva tudi namen entente, pustiti Turčijo na življenju. «V svrho ravnotežja so te države potrebne» tako nam govore ti diplomati, ki nimajo srca za prerojenje sveta.
Naj lepše pri vsem tem pa je, da žanjejo za tako nazadnjaške načrte mnogo priznanja in hvale, ker se večina ljudstva ne more in ne zna odločiti za tež ivnejšo delo, ki je zahteva prerojenje in nova zgradba družabnega življenja.
Da vidimo vsporedno s tem nazadnjaškim tokom slične pojave pri nas goriških Slovencih, se prav nič ne čudimo, ker itak vemo, da je naše prebivalstvo še presejano po takih elementih, ki ne vidijo za se nobene druge rešitve, kakor povratek k staremu režimu.
' Večini ne gre namreč v glavo, da se je treba gotovim težnjam odpovedati in obračunati za vslej s preteklostjo, ker so se gotovo razmere temeljito spremenile in stojimo pred popolnoma novim položajem, na kojega si ne more uveljaviti starih metod.
Iz rahločutnosti do naših rojakov nočemo za sedaj s prstom v rano, toda opozarjamo jih na nesmiselno liberalno-klerikalno bitko na Kranjskem, ki je v polnem cvetu zopet oživela in razjeda solidarnost malega roda, ki se bode moral boriti za svoj obstanek nič manj kakor go-riški Slovenci. Povsod se sili na površje starina, in žalibog je mladine v duhu še tako bore malo, da ne more še neomejeno zavladati povsod, ampak je še predvidevati težke boje z relikvijami bivše dobe, ker se nočejo umakniti in tudi ne spremeniti svoje taktike, s kojo hočejo skozi zid. Naše mnenje pa je, da ostane pri nas brezvspešen vsak poskus priti na površje na starih programih, toda pustiti moramo, da se to praktično pokaže, kajti naše besede ne najdejo tako lahko ušes, ki slišijo in razumijo.
Jos. Peternel.
Monarhistična propaganda v avstrijske republiki.
„Secolo“ prinaša iz Zuricha sledeči zanimivi dopis:
Najbrže V svrho propagande za bivšega cesarja Karla objavljajo dunajski časopisih ki so še vdani sedanji vladi, neko pismo bivšega cesarja na bivšega nemškega prestolonaslednika, ki je zgodovinske važnosti, ^ čeravno ne vsebuj e bog ve kako važnih razkritij. Isto nosi datum z dne 20. avgusta 1917 in se glasi: „Dragi Wilhelm! Moj vojni pobočnik Lovkowski ti prinese mojo veliko zlato svetinjo, ki jo blagovoli sprejeti V plačilo zaslug, ki si si jih stekel v tej vojni za skupno obrambo. Moj minister vnanjih zadev mi je poročal o zanimivem pogovoru, ki ga je imel s teboj in njegove opombe so me jako^ razveselile, ker se v istih zrcali natančno sedanji položaj. Kljubu nečloveškim naporom naših čet zahteva notranji položaj konec vojne še pred zimo in to toliko za Nemčijo kakor za Avstrijo. Turčija še dolgo ne bode mogla nadaljevati vojne in ž njo vred zgubimo Bulgarijo. Tako ostanemo prihodnjo pomlad sami, Amerika pa bode stala na čelu močno ojačene entente. Po gotovih znakih smemo soditi, da bi mogli pridobiti naše sovražnike, ako se bi mogla odločiti Nemčija z.a teritorijalne žrtve V Alzaciji in Lota-rin§iji. Nočem pa, da bi nosila Nemčija sama težo te žrtve, koje večji del hočem sprejeti na SVOje ramena“. Tukaj bi bili oznacem mirovni pogoji, kojih pa časo-P1S1	navesti. Pismo nadaljuje:
.Let,3 Ul? smo ponudili Italiji brez nobenih protiodskodnin in edino radi našega zavezništva na predlog Nemčije Trentinsko, da se izognemo vojne z Ita-
lijo. Danes se nahaja Nemčija v istem položaju, toda vsekakor ugodnejšem položaju in ti kakor dedič nemške cesarske krone, si pooblaščen vreči na tehtnico svojo ugledno besedo in prepričan sem, da je Njegovo Veličanstvo tvoj oče ravno istega mnenja. Radi tega te prosim V tej odločilni uri za Avstro-Ogersko in za Nemčijo, da se vzame v ozir splošen položaj in tvoje napore združi z mojimi, da končamo vojno na časten način. Ako pa bi vstrajala Nemčija na svojem nespravljivem stališču, bi postal položaj Avstro Ugerske jako kritičen.
________ Tvoj Karl.
Bivši avstrijeki cesar dviga svoje zahteve po Ogerski.
Švicarski dopisnik „Berliner Tagblatta“ pravi, da je dospel v palačo Buda, kjer stanuje nadvojvoda Jožef, neki kurijer bivšega kralja Karla, ki je prinesel lastnoročno pisano pismo za nadvojvodo Jožefa. V tem pismu pooblašča Kart nadvojvodo Jožefa, da ga zastopa do svojega povratka in mu izraža kot načelnik habsburško hiše svoje prisrčno zahvalo za zasluge napram monarhiji. Omenja pa izrecno v svojem pismu, da je on še vedno kronani kralj Ogerske.
Zastopnik agencije „L’ information“ pravi, da je pooblaščen od nadvojvode Jožefa izjaviti, da je on popolnoma oddaljen od vsake monarhistične struje na Ogerskem. Nadvojvoda Jožef izvršuje edino svojo dolžnost kot ogerski držav-llani in izvršuje misijo gubernatorja, ki mu je bila poverjena.
Monarhistično gibanje tudi na Češkem?
Po švicarskih virih so se ogerski socijalisti odpovedali vsakemu sodelovanju pri novi vladi, vsled česar se je razširila govorica, da ostane sedanji začasni mi-nisterski predsednik Friderik definitivni ministerski predsednik no'Ve vlade. Vnanje ministerstvo sprejme baje Lovaszy in notranje ministerstvo bivši državni tajnik v Tiszovem kabinetu baron Se-reny. Finance se izroči bančnemu ravnatelju Hegedues, ono nauka in bogoslovja Huszer-ju od narodne stranke.
„Vossische Zeitueg“ poroča da glasom iz Dunaja dobljenih informacij ni smatrati pogajanja med sedanjo ogersko Vlado in socijalisti kot popolnoma ponesrečena in da ni absolutno izključevati morebitno sodelovanje socijaiistov s sedanjo vlado.
Ententne misije V Budimpešti so sedaj nastanjene v narodni palači Ofen.
Berlinski dopisnik dunajskega časopisa „Neue Freie Presse“ pripoveduje, da je dobil podrobna pojasnila od politične o-sebe glede pogajanj V Švici med Anglijo kot posredovalnico entente in bivšim cesarjem Karlom. Prva zbližanja med angleško vlado in bivšim cesarjem je v-spešno poskusila nadvojvodinja parmska cesarjeva tašča. Pogajanja so se vršila na sledeči podlagi: „Cesar Karl zasede svoj ogerski prestol, da podpira iz Bu-dapešta močno monarhično tendenco v Avstriji z namenom, da se vspostavi personalna monarhična unija med Nemško Avstrijo in Ogersko. Toda načrt, da se bi cesarja Karla postavilo zopet na o-gerski prestol, se je izjalovil na istem odporu cesarja Karla, ki je bil mnenja, da se bi moralo najprej vspostavili v Nemški-Avstriji in na Ogerskem monarhični princip in na to vdejstviti podonavsko federacijo; potem bi sprejel on krono zveznih držav.
Z ozirom na težkoče, na koje je zadel ta načrt, se je odločila ententa poveriti nadvojvodi Jožefu najvišjo oblast na 0-gerskem, da pripravi Karlu I. povratek na ogerski prestol.
Koliko verojetnosti je na teh govoricah,^ je težko soditi.
Češki časopis „Pravo lidu“, glasilo čeških socijaiistov se bavi obširno v nekem članku z monarhičnem gibanjem, ki se pojavlja v Pragi. Središče tega gibanje bi bilo glasom informacij tega časopisa pri bivšem državnem poslancu, Du-richu, ki je vže za časa češke revolucije propagiral v vnanjih državah idejo, da bi sprejel češko krono knez Conn-aught ali pa kak veliki knez ruski. To socijalistično glasilo meni, da zamore dokazati, da se redno shajajo v gotovih praških gostilnah monarhistični kontro-rivolucijonarci, kojih sestankov se Vde-ležujejo tudi ruski caristični častniki. „Pravo lidu“ zaključuje, da to ni edino središče monarhističnega gibanja na Češkem in da ne bi bilo omaložeVati te tendence.
Potemtakem je jasno, da pride po V-seh državah še do reakcijonarnih posku-s°v.	___
flmerikanski monopoli.
Francoski časopis „1’ Europe nouvelle“, ki je zasledoval tekom mirovne konfe-reuce smer Wilsonove politike, nam prinaša sledeči pogovor izza kulis mirovne konference:
„Kdo je prevzel nadzorstvo velikih nemških petrolejskih podjetij V Rumuniji:
Concordia, Vega, Cedit?“ — „Ameri-rikansko podjetje „Standard Oil““.
„In veliko podjetje v Pachelbronnu V Alzaciji?“
„Istotako podjetje „Standard Oil“.
„V koje roke so padla glavna, če ne prav vsa petrolejska podjetja v Osrednji Ameriki ?
—	„V roke anglo-amerikanske tvrdke British Controlled Oilfields“.
„Ali Vam je znano, katera velevlast je jrrevzela nadzorstvo nad državnimi že-lezničami kraljestva S. H. S. in nad istega podonavskimi paroplovnimi družbami?“
„Zjedinjene države“.
—	„Anglija in Zjedinjene države? povsod vedno one; kaj pa ostane nam Francozom ?
Tako piše omenjeni francoski list. Iz tega sklepa dopisnik milanskega lista „Secolo“, da Wilson ne bode nikdar do-pustil.^da bi postala Reka in ž njo proga Reka-Šempeter italijanska, kajti njegov cilj je pač obogatiti jugoslovanske železnice, ki so dejanski arnerikanske. Prepir za Reko je prav za prav italo-amerikan-ski spor, v kojem so sodniki amerikanci sami, ki so pa že danes kot neprimerno močnejša stranka gotovi svoje zmage.
Toda pazljivejšem razmotrivanju se razodeva še težji položaj. V današnji velikanski krizi premoga so stavile države, ki nimajo lastnih rudnikov, svoje upanje na petrolej, ki zamore nadomestiti premog tudi pri železnicah, kakor so dokazi Rumunci, ko jim je zmanjkal premog.
Kakor hitro so pa zapazile države, ki imajo bogate žile na premogu, že so se vrgle takoj z vso silo na monopoliziranje petrolija, da onemogočijo konkurenco petroleju. V Evropi se dobiva petrolej na Ruskem, v Kavkazu, Rumuniji in Galiciji. Do ruskega petroleja sedaj ne more nobeden, v Kavkazu so zasedli petrolejske Vire Angleži in jih očividno nameravajo za vslej obdržati, v Rumuniji so hoteli Amerikanci skleniti 991etno pogodbo, kar je preprečila rumunska vlada in si s tem prizamerila močno Amerikancem, ki so postali vsled tega naenkrat mažarofili. Ne more biti brez vsakega namena tudi dejstvo, da so bili prisojeni poljski državi gališke rusinske pokrajine, ki imajo petrolejske vire. Politika je ve-lematerijelna stvar, ki se suče le za interesi in bodisi tudi najsmrdljivejši pe-trolej.	___
Češki in jugoslovanski protesti proti povratku Habsburžanov.
Češki minister Beneš je izjavil zastopniku časopisa „Petit Parisienne“, da znači povratek Habsburžanov na ogerski prestol nevarnost za Vse države, ki so nastale iz bivše avstro-ogerske monarhije in posebno za Češko, ker tvori to prvi korak k zopetni vspostavjtvi monarhije, ki so jo vsi pobijali. „Čehoslovaška vlada“, tako je zaključeval Beneš, „zahteva za sedaj, da nihče izmed zaveznikov ne prizna oblasti novega ogerskega diktatorja in ne podpira poskusev za Vposja-vitev monarhije. Vsekakor izjavljajo Če-hoslovaki, da ne stopijo v nikake odno-šaje z nadvojvodo.
Toda tudi jugoslovanska delegacija zavzema nadvojvodi sovražno stališče. Jugoslovanski tiskovni urad V Parizu je razposlal časopisom objavo, v koji pravi, da tvori nadvojvoda Jožef in njegovi privrženci najnepopustljivejše elemente mažarskega šovinizma. Nadvojvoda Jožef je sorodnik onega Karla I, ki se ni še odpovedal pravicam prestola. Nadvojvoda predstavlja torej povratek habsburške o-blasti in znači najresnejšo nevarnost za od njihovega trinoštva osvobojene dežele in bi znai obuditi enako poželjenje tudi v hohenzolierski družini. Konečno zahteva objava, da velevlasti ne priznajo nove vlade in povdarja razpoloženje Jugoslavije za sodelovanje V svrho, da se ustanovi demokratično vlado, ki bi pod nadzorstvom entente mogla zajamčiti red in mir s tem, da se čim preje skliče na podlagi splošne in enake volilne pravice ustavodajno narodno skupščino.
Iz mirovne konference.
Mirovna konferenca je rešpektirala pasje dneve in odložila seje verhovnega sveta do 19. t. m. Zopet se pojavlja Vest, da se bode prekinilo v nekolikih dneh z delovanjem, to je z dnem 25. t. m., kedar prične v francoski zbornici diskusija versailske mirovne pogodbe. Toda trdi se dalje, da bode trajal ta odmor le kake tri tedne, to je do 15. septembra.
Predno se razide, upa petorica, da bode podpisana mirovna pogodba z Avstrijo, ker je odgovor na avstrijsko noto vže sestavljen in se izroči avstrijskim delegatom v tekočem tednu. Mogoče je, da se vroči v tem tednu tudi bulgarski delegaciji mirovno pogodbo. Pravijo, da tudi ni izključeno, da se posreči z velikim naporom rešiti jadransko vprašanje pred 25. t. m. Vsekakor je to mnogo odvisno od sestanka med Lloyd Georgem in Tit-
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Cele leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1.- za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
i tonijem, ki se ima Vršiti nekako te dni.
I Prvi angleški minister pride za nekaj dni j na Francosko in Tittoni ga poseti v dvor-I cu, ki bode služil Lloyd Georgesu za j bivanje. V tem pogovoru se ima obrav-j navali italijansko vprašanje. Četudi sodijo nekateri, da je anglo-franko-italijan-ski dogovor dosežen tudi glede na posamezne točke, se ne sme nikakor pozabiti, da je konečna vreditev vprašanja odvisna od posebnega stališča, ki je zavzema in vzdržuje amerikanska delegacija napram italijanskim zahtevam.
*
Po zadnjih vesteh pa ni nikakoršnega upanja več, da se bi rešilo jadransko V-prašanje pred 25. t. m., marveč soglasno se poroča iz italijanske in jugoslovanske strani, da se za sedaj ne reši jadranskega vprašanja, marveč, da se odloži na-daljno razpravo tega predmeta do bodočega sestanka mirovne konference.
Nemška Avstrija hoće ostati republika.
CURIH, 15. Z Dunaja poročajo : Na Dunaju, v Solnogradu, Gradcu in Linču so se vršile velike manifestacije za vzdr-žanje republikanske vladavine v Nemški Avstriji.
Demonstracije na Dunaju.
LONDON, 14. Agenciji „Reuter“ poročajo iz Dunaja 15. t. m.: Oboroženi dunajski oddelki, policijski in mestni stražniki so demonstrirali pred parla-mentno palačo v znak protesta proti povrnitvi habsburške monarhije. Predsednik Zaic je obljubil V imenu Vlade, da se bo zoperstavil vsakemu protirepublikan-skemu poizkusu.
Zasedba Prekomurja.
REKA, 15 Ker je mirovna konferenca prisodila Prekmurje Jugoslaviji, so Jugoslovani začeli zasedati to ozemlje, pri čemer naletavajo na slaboten odpor „belih gard“, dočim so se „rdeče garde“ umeknile, deloma pa se vdale. Jugoslovanske čete so zasedle Mursko Sobo-tico, dočim je konjenica dospela v Bečan severno Sobotice.
REKA, 14. („Resto del Carlino“). Iz Zagreba je prišla brzojavka, ki naznanja zasedbo Prekmurja po Jugoslovanih. Brzojavka od 12. t. m. pravi: „Po sklepu mirovne konference je določena pokrajina onstran Mure Jugoslaviji. Dobili smo tudi uradni ukaz za zasedbo tega ozemlja, nakar smo začeli zasedati Prekmurje. Madžarske bele garde se umikajo; rdeče garde bivše vlade Bele Kuhna bežijo ali pa se udajajo. Prebivalstvo pričakuje rešitelje z velikim navdušenjem. Danes ob 8. so zasedle naše čete Mursko Subotico, kjer so zaplenile več topov, nekaj tisoč pušek, mnogo streliva, eno lokomotivo itd V Bečan je prijahala naša konjenica, kjer se je polastila neke velike zaloge streliva. Zasedba se bo nadaljevala, dokler ne dosežemo novih mej“.
„Goriškega Slovenca“
je bilo treba.
V nedeljski „Edinosti“ (menda se kliče „Edinost“, ker je edini slovenski list V zasedenem ozemlju, kakor trdi v sobotni številki) smo čitali o slovenskih deputa-cijah pri glavnem komisarju v Trstu, Ciuf-felliju. Iz tozadevne vesti bi bilo posneti, da so dobili zastopniki zagotovila, da se bodo slovenske težnje vpoštevale.
Z velikimi patosom naznanja potem „Edinost“ „družinam in znancen internirancev“, da posreduje za oproščenje od sedaj naprej gosp. Dr. Josip Wilfan.
Na vsaki način nas vzradošča kot rojake to prebujenje med Slovenci v zasedenem ozemlju, ki kaže na to, da nočejo veljati več za politične evnuhe, ampak da se hočejo zopet vdeleževati javnega družabnega življenja.
Vsekakor je to velik napredek v zgodovini goriških Slovencih in prvi smo mi, ki ga pozdravljamo z veseljem, ker nam otvarja Vsekakor boljšo bodočnost.
Iz poštenosti pa nočemo igrati nojeve politike, kakor jo hoče igrati tržaška „Edinost“ s tem da trdovratno prezira obstoj „Goriškega^Slovenca“ misleč, da se s tem najbolje reši vsake konkurence na žurnalističnem po’ju, ampak hočemo pribiti z ozirom na omenjene notice „Edinosti“ nekaj dejstev.
1. Prvi kulturni pojav na literarnem polju je današnja „Njiva“. Kdo je sprožil prvi v Gorici idejo, da bi bilo umestno izdajati slovensko revijo, da ne zamre kulturna zavest Slovencev na Goriškem?
Ta je bil izdajatelj tega lista, deželni računski revident Jožef Peternel.
«GORIŠKI SLOVENEC
2. Kdo je prvi stopil pred Vladne organe in jih opozoril na napačno postopanje s slovenskim prebivalstvom v za-zasedenem ozemlju V dobi, ko je bilo Vse tiho kakor miška iz strahu pred zasedbeno obiastjo ? Bil j« zopet Josip Peternel.
5. Kdo se je prvi zavzel za sloven-svenske najodličnejše internirance kot prvi predpogoj za ublaženje goriških razmer? Bil je zopet isti Josip Peternel.
4.	Kdo se je prvi zavzel za enakopravnost in kulturno življenje na Goriškem, vpostavo starih kulturnih društev in narodnega življenje sploh? Bil je isti Josip Peternel.
5.	Kdo se je upal vporabiti „Goriške-Slovenca“ za narodno glasilo, skozi kojega je bilo omogočeno Slovencem zbrati in ojačiti se v političnem društvu „Edinost“? Bil je zopet isti Josip Peternel, ki je neumorno pojasnjeval kompetentnim italijanskim oblastim, da Slovenci niso to, za kar so bili naslikani od njim sovražnih elementov? Bil je Josip Peternel.
6.	Kdo je skušal in skuša še danes ustvariti dogovor za ohranitev našega našega narodnega življenja V zasedenem ozemlju ? Sam Josip Peternel.
In tako dalje, V glavnih potezah je označeno delovanje izdajatelja pričujo-
' i
žel Josip Peternel od svojih i to?
1.	ua ~~ je neodvisno od njega ustanovil v Trstu slovenski vestnik „Njiva“ potem, ko je bil tozadevni tiskovni vojaški urad v Trstu podučen, da je tak vestnik potreben.
2.	Da se je predbacivalo „Goriškemu Slovencu“, da piše v italijanskem duhu, potem, ko je neštetokrat budil Slovenec na delovanje.
3.	Da se je dosedaj naravnost oviralo Vsako sodelovanje za oprostite, interniranih vojnih vjetnikov.
4.	Da so slovenska oštirska omizija Vlekla Peternela skozi zebe kot plačanega italijanskega emisarja in ocenjevala celo njegove „nagrade“ do mesečnih 1000 lir, dokazavši s tem, da ni med našo domačo inteligenco niti pojma o požrtvovalnosti.
5.	Da so se brezobzirno poslužile vrzeli, ki jo je napravil Peternel s svojo novo taktiko v vspostavitev političnega življenja na Goriškem.
6.	Da so si danes sami prilastili akcijo za ustanovitev slovenskega urada za pomoč internirancev in drugih slovenskih potreb.
Storili smo ta posnetek, da ugotovimo prvo fazo slovenskega razvoja na Goriškem pri čemer moramo še posebno povdarjati politično hinavščino nekega slovenskega tržaškega lista, ki prinaša pod nedeljskim člankom „kaj nam obetajo“ brezsmiselno šaro nekega tržaškega italijanskega lista kot merodajno vest za bodočnost, dočim mu je kljubu Vsemu hlinjenju, da nas ne pozna, znano, da je. edini merodajni list za bodočnost V zasedenem ozemlju „Goriški Slovenec“, iz
' ga se pa skrbno čuva zajemati in-acije, ker bi s tem gotovo omajal nacijonalni šovinizem, ki mu pri cenzuri gleda iz vseh špranj, smo skupoma ugotovili, da se hoče monopolizirati slovensko politiko v zasedenem ozemlju, smo storili sklep, da bodemo kljubu vsem težavam pogumno vstrajali na svojem mestu in nikdar ne odnehali, dokler ne dobimo somišljenikov, ki bodo prenesli naše ideje V daljno bodočnost, ki nam bode gotovo milejši sodnik nego sedanja.
Nekdaj je pisala tržaški list, da manjka Slovencem odkritosrčnosti, mi pa pravimo, da jim manjka heroizma in posledica temu je, da prihajajo na površje zopet stari taktiki, ki se izdajajo za narodne delavce. Ako bi bili res sposobni za sedanjo nalogo ne bi bilo potreba, da posega v politično življenje goriških Slovencem vsem „neznana“ oseba.
Domače vesti
Glavni komisar Ciüffelli v Gorici. Glavni komisar za Julijsko Benečijo se je pokazal prošli četrtek. „Obisk je bil nenaden in mogli so z njim govoriti le nekateri lokalni činitelji, med temi kr. komisar za avtonomne zadeve dežele Dr. Pettarin, okrajni komisar caV. Got-tardi, mestni župan Bombig in predsednik trgovske zbornice. Razpravljali so baje o Vseh mogočih potrebščinah in Vkrepih, ki bi bili storiti V blagor dežele. Le škoda, da se je vse to zgodilo v popolni odsotnosti Slovencev, kojih nobeden ni bil obveščen o tem prihodu.
Kaj je vsled tega Ciuffelli obljubil,
tudi „Goriški Slovenec“, ki velja za „vladnega“, ne more povedati. Italijanski časopisi vporabljajo le navadne fraze. Mi domnevamo, da je bil obisk formalnega in informativnega značaja. Značilno je pa, da je Ciuffelli vrnil obisk tukajšne-mu slovenskemu knezonadškofu.
Avtomobil v Idrijci. Enega prošlih večerov je padel avtomobil, ki ga je Vodil 281etni vojak Kozim Previtella, v Idrijo, ker je nenadoma odpovedalo krmilo. Nekaj vojakov, ki je slučajno videlo nesrečo, je potegnilo vojaka izpod avtomobila. Bil je še živ, toda levo nogo ima zlomljeno.
Domači przptri. 401etna kmetica Tereza Humar iz Šempasa je prišia radi malenkosti v hud prepir s svojo-pastorko E-milijo. Le-ta se je tako strašno razvnela od jeze, da je pograbila britev in udarila ž njo po desni roki mačehe in jo težko ranila.
Mačeha se zdravi pri vsmiljenih bratih v Gorici.
Cestni roparji. V nedeljo zvečer, malo po eni uri se je Vračal 251etni železniški vslužbenec Ivan Gorijan iz Prva-čine V Šempeter, kjer ima svoje bivališče. Kakih 200 korakov pred železniškem tirom, ga nenadoma ustavi ^gm^aoseb, ki je pridrla iz goščave. EnaßTtmf' teh oseb mu nastavi revolver na prsi in zahteva takojšno izročitev denarne listine.
Ker je vbogi Gorijan uvidel, da bi bil Vsak vpor brezvspešen, je seveda mirno izročil svojo denarno listnico, iz koje so roparji pobrali 26 lir, in mu na to vrnili prazno listnico.
Navadne nezgode. Osemletna Pierina Perko iz Ločnika se je opekla po o-brazu in rokah, ker se je nahajala v bližini svetiljke na benzin, ki je nenadoma eksplodirala.
61etni Rafael Pintar iz ŠteVerjana se je igral s polno patrono, ki je eksplodirala in ga ranila na nogah.
SOletni kmet Jožef Cvetrežnik iz Avč se je ponesrečil pri razkladanju hlodov iz voza. Eden teh hlodov je padel po nesreči iz voza in zadel Cvetrežnika in ga vrgel ob tla. Nesrečnež si je zlomil pri padcu levo nogo na dveh krajih in se je moral prepeljati v tukajšno bolnišnico, da zadobi potrebne zdravniške pomoči.
Hidraulični uradniki. Civilni komisarijat za goriško oknico nam naznanja, da se razpisuje do 3\t. m. 60 mest hidrauličnih uradnikov,\i imajo izvrševati enoletno poskusno slufoo proti letnemu plačilu 2630 lir in vsemNdokladami, do kojih imajo pravico te vrstSujradniki.
Nadaljna pojasnila se’tdobe pri okrajnem civilnem komisarijatu.
Upravitelji državnega denarja. Civilni komisarijat za gorišM okolico opozarja, da morajo vse osebe, ki so upravljale državni denar, naznaniti tozadevni prebitek in osebo, beji je bil izročen, ckr. avstrijskemu vojnemu ministerstvu.
Vsak, kdor/pozna osebo, ki si je prisvojila najlfak način državni denar, je dolžan naznaniti jo omenjenemu ministerstvu.
Tatvina 18 letni zidar Jožef Pušnar, stanujoč v ulici „rudeče hiše“ se je pred par dnevi Vračal o pozni uri domov in naletel slučajno v ulici Dreossi na gručo vojakov, s kojimi je iz malenkostnih razlogov zašel V prepir.
Prišlo je do par bunk, toda konečno so se prijazno razšli. Ubogi Pušnar je pa pozneje konstatoval, da mu je bila ukradena denarna listnica s 35 lirami. Naznanil je tatvino policiji.
Za nezakonske\trokc. Matere nezakonskih otrok voja^>v aii nepoznancev, za koje ni bilo mogoče dobiti podpor, se imajo zglasiti pri r^estnem vojaškem uradu. Gre se namrecVp preskrbo teh zapuščencev.
Nove davčne odredbe za zasedeno ozemlje.
Z naredbo vrhovnega poveljništva oz. tajništva za civilne stvari, izdano 17. ju-nila 1919., so se z veljavnostjo nd 1. julija t. 1. dalje izpremenili V lirske zneske — lira za krono — vsi V kronah izraženi znezki, ki jih določajo zakonske določbe itd. bivše vladavine, nanašajoče se na odmero in izterjevanje neposrednih davkov katerisibodi vrste, kolkovine, pristojbin in prejemkov, carine, užitnine in vseh drugih davščin z vsemi dokladami Vred.
Naredba ki se nanaša na Julijsko Benečijo in Trentin, ne pa tudi na Dalmacijo, je veljavna od 1. julija t. 1. dalje in se tiče davščin, zapadajočih po tem roku. Davščine, ki se nanašajo na prejšnjo dobo, pa se odmerjajo poznejo, se obračunavajo, kakor doslej, po 40°/olire za krono.
Za isto naredbo se raztezajo na Julijsko Benečijo in Trentin italijanske zakonske naredbe, ki se tičejo:
1. kolkovine na javnih oglasih in razglasih ;
3.	kolkovine na računske listke v gostilnah, krčmah, kavarnah in drugih javnih obratih;
4.	pristojbina na vstopnice za gledališča in prostore, kjer se prirejajo predstave in druge javne zabave;
5.	prispevki V prid javne dobrodelnosti;
6.	kolkovina na ovitke parfumov in medicinskih specialitet;
7.	kolkovina na javno prodajo dragih kamenov in dragotin;
8.	prodaja navadnega filigraniranega in kolkovanega papirja po stalnih cenah.
Kolkovina pri menicah in pri d trgovinskih vrednostnicah.
Od 1. julija dalje velja za zasedeno ozemlje ista kolkovna pristojbina kot v italijanskem kraljestvu, i ristojbina je sestavljena od stalne pristojbine 10 stot. (pobotniška pristojbina) in postopne pristojbine 1 odstotka za menice z zapad-nostjo ne nad šest mesecev; za menice z zapadnostjo nad šest mesecev ali z datumom in zapadnostjo „in bianco“, ali brez enega ali drugega, se uporablja dvojna postopna pristojbina. Za menice, izstavljene v Italiji ali Julijski Benečiji in Trentinu in plačljive V inozemstvu, se uporabljajo polovične postopne pristojbine. Pripominja se, da so tudi Vsi prepisi menic podvrženi pristojbini.
(Nadalje v prihodnjič)
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik: Karol Jušič.
Tiskarna G. Jucli v Gorici.
IĆPO se mala gostilna na deželi, ponudbe je lobu nasloviti na vpravništvo.
Tavarnualnn društvo išče agente za slovenski Lđiul UVdlllU del dežele. Ponudbe pod „Agent“ naj se pošlje na upravništvo „Goriškega Slovenca“.
M iii
se dobi v papirni trgovini
ASITOli^ PERTOT
GORICA - Via Municipio 4 - GORICA filjalka, Via Teatro 18, ki j« bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
r
Prodam
Gramofon, 40, že rabljenih gramofonskih plošč in dva stroja za pletenje nogavic.
Naslov, pove uredništvo tega lista.
Zobozdravniki atelje
Dr. Herkukj Pcrnecher
edini medicinski zobozdravnik v Gorici
Gorso Vitt. Em. III. št. 14.
Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne.
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Gorici
(Largo Nicolo Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka-vrstnih načrtov in stavbenih proračunov-
Maksimiljan Poberaj
arhitekt-
r
CORSO <5. VERDI 38.
▼T
▼
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, o a barv i. t. d. a a
slovehske knjioe.
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-q vence" sp. V. Bandelj, s Slovarji italijansko - slovenski, in slovensk0 italijanski. - Sio-a a venska postrežba g B
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
a a a
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov a a o
Prodaja se vse na drobno in na debelo Edina zaloga papirja „Abadie“
BOB
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:

a
SIGON JOSIP
Gorica, Ulica Rastello 8
Velika zaloga vsakovrst- J nih ur, verižic in zlatenin ■
iw“ Najnižje cene *
II
Bnrovaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zalop mamifaktiirnep blap na debelo
ZHERNE CENE
GENTILLI & ROSSflTI
tvrdka za stavbeni materijal v Gorici, Corso Vitt. Em. 21
. s,““ - ima Alojz Slamič
Bogata zaloga vsakovrstnega stavbenega materij ala
Med tem tudi Cement PORTLAND
h s
mm®
m 9 ■	9
a 0