Štev. 65. V Trstik v torek, 6. marca 1917 Letnih XIII. \n Ur« Za za z • t* aja vsak dan, tsic*! ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. o U' -i Sv. Freska AsUkeea 20, L nr.dstr. — Vsi - .\\ir-.nk.rana pisma «e ne .;cmavi rek opi: i se ne vračajo. . , c ' -t: urednik Štefan Godina. Ls-tnik kcnscrci) =t Ti?!; tiskarne .Edinosti*. vpisane zadruge • ieniro porc-.vorr v Trstu, uiiea Sv. Frančiška A*i5kega št. 20L T. .fon uredništva in uprave štev. li-57. r » j n i u a znaša: Za celo leto...... . K 24. — I i 'eta . , « 12.—" u: nresece .....................• nedeljsko Izdejo za ceio leto ...•«, , 520 pol le» j .... .. ...... . 2.60 Posamezne Številke „Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnllov.....mm po iu vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst ....... . K 20.— vsaka nadaijna vrsta.............-- — Mali oglasi po -i vinarje beseda, najmanj pa ^0 vinarjev. Oglase sprejema inseratni cd dele k „Edi.-osti". Mar-čnina Iti reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upra\i »Edinosti* — Plača in toži se v Tr^lu. Uprava In inseratui oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiške-a ši. 20. — Poštnohranihtičui račun št. Sli 052 1)1 NAJ. 5. (Kor.) C. in kr. minister za vnanje -tvari je izroči! ameriškem* vek-aide memoire, ki naglasa pred- a; ti taiiijo in njene zaveznike v enak položaj izolacije in jih prisiliti k miru. Y splošnem zamore c. in kr. vlada konstatirati, da zagotovila, ki jih je dala v ashingtonskemu kabinetu v slučaju ^Ancona« in obnovila v slučaju »Persia«, sem j a že pričetkom vojne v svrho J po njenih izjavah 10. februarja 1916 in 31. blokade t:-redn'!ii vlasti in tu i v svrho januarja 1917 niso bila niti preklicana niti o i e m i g čenja vsakega ladijskega pro-j omejena. V okvirju teh zagotovil bo skup- n________, v - „ u metode, ki se i i T i je po-iuzevala en- rita v o morski voini. s čemer i pred- » je p paia iu>Ji 1 talna takoj po njeni vojni napovedi, sledeč vzgledu zavezm-k-;1.. Se!e po dveletnem obotavljanju ste d! čili osrednji vlasti, da poplačate ':<. za drigo. Bili ste edini izmed voju-Čil. sc dr/av. ki ste storili vse, da za-. >t v ite veljavo pogodb, ki naj bi jamčile evtracvin s'v ob o!'o morja. Ako ste se . • .i! . i; za p t; ostre no pod vodniško vojno, ste morili to le radi tega, ker ie po njiju ■ n.L t j»h to edina prava pot, po kateri je i :c izvojevati svobodo morja. in opozarjala toliko na postopanje nasprotnikov. ki se ji nikakor ne zdi posnemanja vredno, 'kolikor na to, da je bila Avstro-Ogrska vsled trdovratnesti in sovražnosti njenih sovražnikov spravljena v stanje silobrana. I Pri izmenjavi not g!ede »Anconc* sj je c. in kr. vlada zadovoljila s t«. r. da ie zavzela stališče napram konkretnim vprašanjem, ne da bi pojasnila bv?:e načelno pravno naziranje in to s i«rf-.i:', \ }'.i!. da hoče o težavnih mednarodnih pravnih vprašanjih glede podvodniške v jne razpravljati pozneje. Ako se c. in kr. vlada poslužuje sedaj tega, želi \ ; i; --liti ameriški vladi, da prejkoslej c mamo vztraja pri zagotovilih, ki jih ie dala, m se trudi, da pride s pojašnjenjem ■ aivažuejših vprašanj podvodniške vojne ne-.po razumi jen jem med monarhijo in Untiijo v' okom. C. in kr vlada poudarja predvsem, da tvori tudi po njenem naziranju teza ameriške vlade, da se sovražnih trgovskih !n !ij, razven v slučajih poizkuse nega bega : odpora, ne sme uničevati, jedro cele materije. V aide memoire so nato navedeni siujafji, kjer je potopljcjije ladij brez svarila opravičeno. Nikdar.gi bilo nobenega dvema, da morajo novicaini držav-Hani sami trpeti škodo, ki jim nastane vsled potovanja po ozemljih, kjer se vrše v ine operacije. Tudi ni nobenega povoda. da bi veljalo za pomorsko vojno kako i: ligo pravilo. C. in kr. vlada konstatira, da ie, pa naj se postavi \\ asliingtonski kabi.iet napram posameznim vprašanjem na kakršnokoli si bodi stališče, vendarle, k ir se tl^e varstva neviralcev proii ogroža ,)u njiiiovega življenja, v bistvu istega ienja kakor zvezna vlada. S posebnim zadoščenjem bi c. in kr. vlada pozdravila, ; ' » b: jo \\ ashii.gtonski kabinet pri njene. ;i človeko' ub icm prizadevanju, da se : i'varuje ameriške državljane nevarnosti na morju, p svoji obljubi. V izdani tilldfir-ni ■ rba' n noii so bili ncvtralci pravo-e:: io >}■ \arieni. da naj svojega /ivljci^ja tti t 'ikar Re zaupavaio kaki obon»-že o trg:>v;n>\i iadii. C. in kr. vlada je po-v *.i ne.tralccm tudi svarilo z določenim •; i. Ce'a izjava po bistvu ne pred-siavfjja : i- J»t«gega, kakor svarilo z vsebin k da naj ne z: haja nobena trgovinska > lii v izjavi natančno označena vodovja. S;cer ra s<) c. isi kr. vojn- ladje dobile nKaz. da naj ,ohkor mogoče tudi v teh - ! «\ jih svare Jndie i;i spravijo potnike na . ar i o. Za l eniualne izgube na člo-življe: :u i^a c. in kr. vlada ne i ure pr j\ zeii oJg« vornosti. \ ostalem bodi pripjnmieuc, da operirajo avstro-< v .-ki pcdvoiirtiki ie v Adriji in Srei AustrljsKa uradno poročilo. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. marca 1917. Vzhodno in jugovzhodno bojišče. — Ne da se poročati nič. italijansko bojišče. — Na primorski fronti je artiljerijski in minovški ogenj, ko se ie vreme razvedrilo, zopet živahnejši. Zvečer so Italijani posebno srdito obstreljevali Kostanjevico. Poleg Doii pri Tolminu so patrulje 37, pešpolfca prodrle vse do zadnjega sovražnega zakopa, preobvladaie posadko in brez i2St-nih izgub dovedle 10 ujetnikov. Na tirolski vzhodni fronti napadajo Italijani ,se-verno saiipellegrinske doline proti hribu Cima di Costabeila. Po zelo se menjafočili bojih se jim je posrečilo zavzeti neko pretfpostojanko. Boj še ni zaključen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. rsmfKo issišno poroOlo. BtROLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. nnrea 1917. Zapadno bojišče. — Ob iasnein razgleda je bojno delovanje na raznih mestih fronte porastlo napram prejšnjim dnevom. Severno Somnie so Angleži po močnem ognju napadli južno gozda St. Pierre Vaast. Po hudem boju je kos jarka ob peti Bouefcavesnes—Moislains osial v njihovih rokah. V ostalem smo jih odbili. Na vzhodnem bregu Moze so r.sže cele z ;;askcV.om zavzele francosko posto«aMkc> f b cauriereskem gozdu v širini kakih 1500 metrov in zavrnile ponočne protisunke. Tudi v jugovzhodnem vogalu fosseskega gozda snio iztrgali Francozom važno te-rensko točko. Poleg krvavih izgub, ki so Ih ugotovili naši nad dobljenimi črtami je razpršen in po ognju pregnan. Turško uradno poročno. CARIGRAD, 4. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Severno Tigrisa se sedaj sovražnik utrjuje nasproti našim n6vim postojankam. — Na ostalih frontah nobene izpreinembe. Rusi \7J>' Hamsdan. TEHERAN, 3. (Petrogr. brz. ag. — Kor.) Rusi so vzeli Hamadan in zasledujejo umikajočega se sovražnika. Sovražna uradna p@r©šiša. Italijansko uradno poročilo. 4. marca 1917. — Dne 3. marca manjši boji na vzhodnih pobočjih Monte Spila, pri Canove di Kotro in pri Villa Buffa v Brenti. Na zapadnih pobočjih Monte Mal-dachena sc je nadaljevalo delovanje naše artiljerije proti sovražnim postojankam v Marmolati z vidnim dobrim uspehom. Na julijski fronti je sovražna artiljerija živahno delovala proti našim črtam \ zhodno Vrtojbe. Popoldne so močni oddelki po krepkem ognju vseh kalibrov in možna rje v napadli naše postojanke. Bili so z najtežjimi izgubami gladko odbiti. Stotni-je 94. pcšpolka so prešle v protinapad in ujele 32 mož, med nsimi enega oficirja. Pri Hudemlogu je ena naših pairnij vdela v sovražno črto, zažgala par barak in napravila par ujetnikov. * Rusko uradno poročilo. 1. marca. — Zapadna fronta. — Obojestranski ogenj in poizvedovanja izvidnikov. — Romunska fronta. — V noči na 28. m. m. so izvršili naši poižvpđovalci protinapad proti višinam na obeh straneh ceste Jakofoeny—Kainpohing, ki so bile poprejšnji večer zasedene po sovražniku. Naši napadi severno ceste niso imeli uspeha, južno ceste so bili .sovražniki po-rinjeni iz postojank ter je bil položaj za nas zopet vzpostavljen. 28. februarja so romunski oddelki napadli sovražne postojanke dve vrsti ružno vasi ReKosea, so pregnali sovražnika ter zasedli višine; pri tem so uplenili eno strojno puško ter napravili ujetnike. 2. marca. — Zapadna fronta: Medsebojen ogenj poizvedovalcev. — Romunska fronta: V okolišu severno ceste jakobe-ny—Kimpolung se nadaljuje boj. Nemci so izvršili (protinapad na romunsko po-stela iko, ki so jo Romuni prejšnji večer za\ zeli na nekem vrhu pri vasi Rekosea severno reke Sevala, in so prisilili Romune, da so jo izpraznili. 3. marca. — Zapadna fronta: Severno Naroške&a iezera smo pihali iplin, kar je : >- Ftrelili s tal. Mi snso izgubili štiri letaia. >*a v z ii o d n e m bojišču in m a c c -d o n s K i ironti je ostalo malo bojnega delovanja. Prvi generalni l^vartirmojstcri 1)1. Ludeiidorf!. Eoipr'Ka ursuiio poročilo. SOFij \, 4. i'Kor.) Colgarski generalni štab javlja: MacećOiiSka fronta: Ob Južnem vznožju BelaŠice planine sie po mo lili topovski priprevl pričeli prenirati proti Poro-u dve sovražni stotniji s strojnicami, i^aše prednje straže so krvavo zavr-;:?1e. Na ostah tronii slaboten topovski . ;V dolini Vardar ic oj t bali Orian-sk-jji.i a slabo lopovsko delovanje. Ron-t .i^ka fronta: \?č ažnega. Veiik mraz in ^neževks. O FI.IA, 5. (Kor.) Bolgarski generalni da so se ustanovili v namalknjenih jarkih, piotinapad ojačenj pa jih je vrgel nazaj. 4. marca. — Zapadna fronta. — Južno Buribreva smo izvršili napad, ki ie v sovražnih strelskih jarkih povzročil vznemirjenje. — Romunska fronta. — Obojestranski ogenj. ___ Portugalske čete na francoskem bojišču. MADRID, 4. (Kor.) >Epoca poroča iz Lizbone, da so bile glasom uradne izjave portugalskega vojnega ministra čete, ki so Jnotovale dne 23. februarja, že Izkrcane v Franciji. Debate javlja, da brJ'o portugalski prevozi čet spremljani od angleških rušilcev in torpedovk. Vrh tega sta poleg že v Franciji nahajajočih sej čet h obilizirana še po en artiljerijski in j k ijentški polk in trije pespolki. ki odidejo istotako v kratkem na francosko boi; ;če. — Gospodarski položaj Poriugal- Madeiri obupen. Veliki draginji se je pridružilo še pomanjkanje živil. Mnogo rodbin trpi na lakoti. Pristanišče je popolnoma zapuščeno, ker že več tednov ni došla nobena ladja. Industrijska armada na Angleškem. LONDON, 4. (Kor.) Ravnatelj splošne narodne službe, Neville Camberlain je v nekem govoru naznani!, da ima že 100.000 prostovoljcev za novo industrijsko armado, upa pa, da zbere pol milijona ljudi. Utpehi nemških podvodnikov. ROTTERDAM, 5. (Kor.) Angleški par-niki »Hun-tsman« (7460 ton), »Gaclan Far-gham« (585.% ton), »Jolo« (4000 ton) in »Longhurs-t« (5053 ton), francoski parnik ^Elorn« (603 ton), barka »Lamentine« (725 ton), parnik »Labayon (25S9 ton), 11 ribiških jadrnic in dva ribiška parnika so bili potopljeni. Angleški parnik »Clar-field« 14229 ton) in dva skonerja se pogrešajo. Uspehi podvodniške vojne. CUR1H, 4. (Kor.) Kakor poroča »Neue Ztircher Zeitung« iz Haaga, se mora meseca februarja po podvodnikih potopljeni ladijski prostor ceniti na najmanje 700.000 ton. ____ Angleški rušilec ss je potopil. LONDON, 4. (Kor.) Admiralitcta sporoča. da se ie 1. t. m. v Severnem morju potopil angleški rušilec z vso posadko. Najbrže ie zadel ob mino. Zlwi štab ja\ Ija: Macedonska fronta: V okoli-1 sk. sc ni izboljšal. \ sled pomanjkanja šu Bito!?a m na mojdeniški frcnfi pičel ar-! kruha in draginje živil je prišlo po ulicah tiije» iiski in minovški ogeni. V Vardarski! do demonstracij in izgredov. Premogarji )ii«i slaboten artiljerijski oge^j in živah- so pričeli stavkati, s čemer se je ,premo-mi mor i u in tla radi tega ameriški j no delovanje letal. Ob do i nji Strtimi od govna kriza še poostrila. Glasom zadnjih poroči! se je ministrska kriza zonet zavlekla. Listi poročajo iz Las Palmasa. da ie noložaj na Portugalskem in na otoku . i ♦ c. In K vojni monrrici niso j ča*a r»o čass artlljei ijski ogenj in si »bi pa- L / zaprtjem se nikakor ne misli j truliski boji. — Rc-mun^ka fronta: Na ičevati ali ( groževati človcrk :j . .. ^ ; - in zapadu Tufceje ogeni pušk in goni. kajti žrtvovala je ljubezni ....... To razmerje ne more biti pregrešno pred f 3 Nitjvišiim, kajti s s\ojo ljubeznijo vsak %mm I izllova življenje našega kneza. * Naj tudi svet meče 'kamen nanjo, raztegne pač Bog v nebesih svojo roko v nje zaščito nad njeno glavo..., o tem sciii pre- P O 1) I. I S r F K. Roman. -- Povej mi vse od začetka, — ie dej j! 7 leznim smeškom; - ali si videla kneza ? J:i pitia je pripovedovala. Ko je končala. je vzkliknila: Ali je sJJaj Sonja g rešit ie a, ali ni? A!i je to razmerje kaz . vo ali ne? — Ne! V svetu se ne sine meriti vse z i-tim merilom. Kakor je naravnih moči, ki jih ne znamo presojati, je tudi ljudi, ki stoje nad navadnim nivojem. Morda imajo več božanskega v sebi, kot pa mi, ki sc dajemo vklepati v verige zakonov in tradicij. Sonja gotovo ni grešnica pred Bo- pnean. — Dragi moj. hvala ti! * • • Grofica Oginska je scilela pri svoji pisalni mizi in je bila zatopljena v 'pisanje pisem. Vrata v salon in vsa okna so bila odprta krasnemu poletnemu zraku. Bilo je enajst dopoldne. 2c dolgo časa je- stal ob vratih služabnik, toda Sonja ga ni ( pazila, dokler ni direktno pokašljal. — Kaj je? — Gcspa grofica, gospod stotnik pl. Lesinski se je najavit — Prosim ga, da vstopi. Pobočnik je vstopil in se poklonil. — Kaj mi prinašate tako zgodaj, ljubi Lesinski? — Prosil n* da mi oprostite, gospa grofica, da motim, toda prihajam -po nalogu njegove Visokosti. — Aj — Visokost vprašuje, ali bi gospo grofico ne veselilo, da bi z Visokostjo in mojo malenkostjo popoldne od treh pojahala Ogiii in ogledala novo četverouprego. — Ravnatelj žrebčarne je sporočil, da so konji dobro izvežbani in da bi jih bilo mogoče že jutri dovesti semkaj, kakor hitro bi gospa grofica preizkušala konje tam zunaj. Visokost je ukazal zajtrk ob dveh v mestnem gradu in gospa grofica naj bi v mojem spremstvu pojezdila odtod v mesio. Dalje. Rovarjenje Angležev na Nizozemskem proti Nemčiji. BEROL1N, 5. (Kor.) Wolftov urad poroča: O načinu, kako skuša pridobiti Anglija zase nizozemsko javno mnenje, da bi dobila tako deželo na svojo stran, so postale znane interesantne posameznosti. Novi angleški poslanik To\vnley je ustanovil -krožek Angliji prijaznih politikov, ki naj bi krepko delovali v angleškem smislu. Dne 13. februarja je izšel v Tele-graphen članek z napisom »Podvciiniška vojna in nevtralci«, ki je bil spisan v smislu direktive, ki jo je podal (poslanik To\vnlcy na poprej vršeči se seji. Konec članka, ki se zavz-en'.a za varstvo ,og7 -žene nizozemske plovbe proti dozdevnemu nemškemu vohunstvu, je oil inspiriran od načelnika amsterdamskega Reutcrjj-vega urada. — Razni nizozemski listi razširjajo vest, da je ponudila Nemčija Nizozemski odstop kos ozemlja Hmburške province. Pooblaščeni smo izjaviti uradno, da je ta vest navadna izmišljotina. Vprašanje vojne z Ameriko. BERN, 4. (Kor.) Pariški in lyonski listi objavljajo očividno poluradno noto, ki de-mentira vest, da je prispel polkovnik liouse v Pariz in da je pričakovati vojne med Unijo in Nemčijo. To nikakor ne more biti vprašanje par dni ali tednov, ker ni odvisno od \Vilsona samega, ampak od cele ameriške javnosti, kako sc bodo razvijali dogodki. Vvfjscn postopa skrajno previdno in bo napravil korake le v slučaju, ako bo gotov, da :*e za njim vsa javnost. To tnoralično soglasje, ki se je pričelo ustvarjati sedaj, je neobhodno potreben predpogoj za skrajni sklep predsednika. Ameriški senat. W A S H! N G T O N. 4. (Kor.) Opoldne sc je senat ougodrl, ne da bi prišlo do glasovanja o zakonskem osnutku glede oborožene nevtralnosti Ker je poslovnik senata omogočil, da so pacifisti in Nemcem prijazni senatorji nadaljevali debato do opoldne, bo sedanje zasedanje kongresa prenehalo samo po sebi. Vendar pa je 83 od 96 senatorjev podpisalo izjavo, ki je odločno za zakon. 12 senatorjev je odklonilo podpis, dočim ie bil eden vsled bo-kzni odsoten. Amerika in Japonska. NEVYORK, 4. (Kor.) Državni tajnik Lansing je z nekim uradnim poročilom naznanil, da Združene države nikakor ne verujejo, da bi Japonska vedela za načrt Nemčije ali se ga celo udeležila. Lansing je izrazil tuui upanje vlade, da se Mehika ne udeleži vojne. Japonsko poslaništvo Je izjavilo uradno, da vlada v Tokiju sploh ne bo razpravljala o nemškem predlogu. Zagotovilo je tudi vnovič, da bo Japonska vztrajala v zvezi z entento in ohranila tuji prijateljstvo z Združenimi državami. Položaj Brazilije. PARIZ, 4. (Kor.) Temps. poroča iz Rio de Jancira: Predsednik države Rio de Janeiro izjavlja v spomenici na londonske bankirje, da pomenijo angleške j uvozne omejitve za kavo, kakao itd. za; gospodarsko življenje Brazilije v očigledi poostritvi podvodniške vojne novo težko škodo. Vsled zmanjšanja izvoza zamore. zabresti dežela v finančno krizo. Predsednik ra ii tega upa. da bo šla angleška vlada Braziliji kolikor mogoče na roko. Odličen francoski letalec padei? TURIN, 4. (Kor.) »Gazzetta del Popolo« javlja iz Pariza, da je francoski letalec Guynenner, ki je premagal 31 sovražnih letal, padel, ali pa ga je ujel sovražnik. Kabinetna kriza na Švedskem. STOCKHOLM. 5. (Kor.) Brzojavni urad javlja: Ministrstvo Hammarskjold je zaprosilo včeraj za odstop, toda kralj je prošnjo odklonil. Ministrstvo je nato sklenilo, da ostane za enkrat na mestu. Turški finančni ekspoze. CARIGRAD. 4. (Kor.) V zbornici je uvedel finančni minister Djavid bej debato o proračunu novega finančnega leta z ekspozejem o finančnem položaju Turčije. Glasom istega znašaj ) nemški predujmi Tu i čiji do všfcvši avgusta 142 n,"-liionov tuiuov. NemČiia se je zavezala, ua bo nakazala 'Jurtiji vsako leto 3 miliio .e funtov zlata, da se umakne papirnat' denar iz prometa. Minister je izjavil, ua i »t i imelo po vojni za uvoz v Turčijo prednost blago i/, zveznih držav. Nagiašal je finančno podporo Nemč'je glede odgo-ditve izpUtčii ob res c i za predujme do onega trenetka, ko bo papirnati denar popolnoma izginil iz prometa, to je za dobo lt let. Minister je navedel, da znašajo tre-notno dognani redni izdatki 46 milljonr-v funiov, ki pa se bodo tekom finančnega ieta z naknadnimi krediti povišali na 5o milijonov. Uvedba refcminega kalendar »a v Turčiji. CARIGRAD, 4. (Kor.) Dne I. marca "je stopil v veljavo reformni kalenJar, ki sn-glaša z gregorijanskim. S pre \oči-t\ no 13 dni je postal 16. februar — 1. marec. Kazen privezovanja odpravljena, DUNAJ, 5. (Kor.) Cesar je- fedai na-'Tslednje najvišje armadno in mornariško povelje: »Zanašajoč se na vedno se ka-zočo dise plino in v težkem vc.iičiii času sijajno preizkušenega duha Svoje hrabre obrambne sile, odpravljam kazen prive-zavanja. B a d e n, 2. marca 1917. Karel 1. r.« Gospodarska konferenca osrednjih vlasti v Beroihm, DUNAJ. 5. (Kor.) Gospodarske organizacije Nemčije, Avstrije in Ogrske prirede dne 18. in 19. marca t. 1. skupno zborovanje v Berolmu. na katerem se bo razpravljalo o gospodarski politiki osred-i?jih vlasti po vojni. V zvezi s tem se bo. vršilo dne 22. marca v Vratislavi zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o temi »Prekop med Odro in Donavo. Smrtna kosa. DUNAJ, 5. t Kor.) V Klostcr-r.cuburgu ie umrl v nedeljo popoldne profesor stare zgodovine na dunajskem vseučilišču v pok., Uvor. svet. dr. Evgen Bormann. A dresa večine hrvatskega sabora. Včerajšnjo vest, da je poslanec Babić-Gjalski sestavil načrt adrese večine hrvatskega sabora, hrvatsko-srbske koalicije, je popraviti v smislu, da ie rečeni poslanec v seji adresnega odbora kot poročevalec prečital adreso večine odbora. Resnični avtor adrese pa ie menda poslanec profesor Šurmin. Adresa omenja uvodoma, kako je Njegovo Veličanstvo sredi vojnega požarja prevzelo žezlo vladanja, ter .polaga — nadalje vaje — obljubo zvestobe, ki je skozi stoletja izpolnjevala srca hrvatskega naroda. Iz te težke vojne izide nova 'doba, ki vzbudi v človeštvu k novemu življenju željo po splošnem napredku, razvoju človekoljubja, kulture in gospodarstva. Znamenita ie ta-le pasaža: ^Velike resnice, ki jih ie vojna na -svojem neizprosnem potu razkrila narodom monarhije, ki v) često pozabljali na podlage skupnega življenja, in velika moč, ki so jo narodi v tci vojni razvili za ohranitev in zavarovanje prestola in domovine, obračajo misli in poglede vseh nas na p: ireho notranjega obnovijenja monarhije v smeri rnedsebtjngga spoštovanja in Iju-bavi!« — V tem snnsfu "naghiša adresa da bo v interesu mirni ga dela potrebno plemenito tekmovanje vseh narodov v smislu združevanja in skladnega razvoja vseh narodnih sil v slavo prestola hi na korist narodov samih. Na tem tekmovanju želi tudi iirvatki narod imeti svoje mesto ter ve, kaka velika natega ga čaka v državnem in kulturnem življenja. Noseč daleč na jug kulturo in napredek, ne daje le življenske sile kraljevini Hrvatski - i-:i sijaja prestolu, ampak utrja tudi vero v uresničenje hrvatskih narodnih idealov v zvezi z monarhijo in v ogrsko - hrvatski zajednici. Etnlški edin. i>ti po krvi in jeziku. po demokratični prdiagi in demokratičnih težnjah svojega bitja, je ce?o-kupai narod brez ozira na plemenske in imenske razlike gojil v svoji \ 'uši vročo željo po ujedinjenju in je ta želja objemala vsa srca nareda do živili obal Jadranskega morja i:i širom Bosne in Hercegovine. Ta naravna želja hr\ at-kega naro da je potrjena tudi po zgodovinskem načelu obrambne solidarnosti vseh narodov monarhije, po katerem jc monarhija živela skozi stoletja hi ki je bilo v predposta-vo hrvatski pragmatični sankciji 1. 1712. ter jc Uošlo do izraza v skupni cgrsko-hrvatski pragmatični sankciji 1. 1723. To načelo je prešlo v vse zaobljube in prisege ikraljev kraljevine Ogrske m kraljevin Stran I!. .EDINOST1 štev. 65. V Trstu, dne 6. marca 1917 Hrvatske. Slavonije in Dalmacije kot temeljno načelo, po katerem iz skupnosti borbe vseh narodov monarhije, vsi za enega, eden za vse, sledi tudi pravica do reinkorporacije dežel in krajev, ki so bih odtrgam. V tem smislu se je razvijalo tudi hrvatsko državno pravo, ko so sabori kralievine. zahtevali reinkorporacijo Dalmacije. Pri tem ne vodi hrvatskega naroda le skrb za-se, ampak želi tudi, da svoje težnje dovede v sklad z interesi državne skupnosti in monarhije. Ker bi bila s te!ii ojaeena tudi državna zajednica z Ogrsko, veruje, da tudi madjarski narod pomore narodu hrvatskemu k uresničenju tega cilja. — Na to omenja adresa junaškega vedenja Hrvatov na bojiščih, njihovih žrtev in dokazov zvestobe ter naglasa. kako želi narod tudi v času miru tvoriti istotako falango na kulturnosocijalnem in narodno-go^podarskem delu na korist naroia samega in suaj in slavo prestola. V zaključnem odstavku prosi sabor Nj. Veiičanstvo, naj v dneh težke borbe za veliko bodočnost blagoizvoii sprejeti izraz zve-tobe in patrijotičnih stremljenj celokupnega hrvatskega naroda. — Po- nje legisla-tivne dobe. Kot zanimivo in značilno navaja poročevalec »Straže«, da je v vrstah nemških nacijonalcev m krščanskih socijalcev že različno mnenje glede vprašanja, za koliko let naj se podaljša legislativna doba. Oficijelni krogi obeh strank so za podaljšanje vsaj za dve leti; parlamentu prijazni krogi pa pravijo, da, čim daljša doba, tem večja nevarnost, ta bi izgubila Poznannjsiko, Alzacijo, morda tudi Šiezvik in pa politično-vojaški vpliv na ostanek Avstrije. Nemški Avstrijci bi bili celo protiutež proti Prusom, ki bi v zveznem svetu imeli manj besede. Zato je uničenje Avstrije del bistvenega vojnega cilja: uničenja pruskega militarizma, Entente ne sme zadržati nobena simpatija do »ljubkih Avstrijcev« pred da se parlamenta še ne bo puščalo redno j uničenjem dvojne monarhije, da zavaru-delovati. Končno beleži poročevalec: jejo Evropo. Jugoslovanska država mora »Straže^, da politiki, ki »slišijo travo ra- obsegati Srbijo, Cmogoro, Bosno, Herce-sti, trdijo z vso gotovostjo, da bodo nem- govino, Hrvatsko, Slavonido, Dalmacijo, ~ ------- in slovanske dele Istre, Kranjske in Štajerske. Samo tako «je mogoče Nemčiji za- škonacijonalne zahteve prav gotovo uresničene koncem marca!« —Tudi dunajski dopisnik »Bcrliner Tageblatta« potrja, da se »priprave za novo državno uredbo v Avstriji z vnemo nadaljujejo. Nervoznost v krogih nemških poslancev se je znatno polegla, ker so baje uverjeni, da se nova uredba, zahtevana od nemške strani, v glavnem izvede do sestanka državnega zbora, torej do zadnjih dni aprila. Ta nova uredba se izvrši s kakimi dvanajstimi naredbaiiii na podlagi § 14., ki bodo ob-sczale pred vsem uvedbo nemškega državnega jezika in okrožno porazdelitev Mie: -mo glavne, temeline momente iz Češke, s čemer bo češki državnopravni t u 1 resnega načrta. Iz seie adresnega teoriji za vedno odtegnjena podlaga, kom-o j bora. ko je bil ta načrt prečrtan, je za-' petenca češkega deželnega zbora se bist-nimiv in znao en moment, da je poslanec veno skrči in majoriziranje Nemcev v Pavdić predla^al, nai se opusti vsaka deželnem zboru bo onemogočeno. Manje sidrenu debata, ker sedaj govori orožje jasno je stališče vlade glede vprašanj od-in ker so vel-ke skrbi za prehrano, a da, cepljenja Oahcije m^ drzavnozborskega ;J ban rea na to. rekši. da sicer uva- 1 poslovnika. Obe vprašanji ste v neki zve-s-Mie poslanca Paveliča, ali da jejzi med seboj. Kajti strožji poslovnik — tudi i- - . za a Jresn. ker preko te sto-! pravi berolinski list — more biti koristen Di hr\atski >abor v političen stik z novim za nemške stranke le tedaj, ce imajo v no ukrenil v zadnjem času, je uvedba vladarje«___O naCrtu samem, ki mu m o- resnici večino v državnem zboru. Do - transportnih potrdil za aprovizacijske ' .. ,1-1 ±____ 1_ 1___nlrn J>n D rtllol'1 IllnAiin 17 ! 1.1 rfrn nr! TirOlTO preti pot na vzhod. Cerkveno vprašanje je treba skrbno premisliti, ker se katoličani boje ovir od strani pravoslavnih. V interesu narodnostnega načela se mora Italija odpovedati na predalekosežno »strategično« mejo, ker bi sicer to smeli zahtevati tudi Nemčija in Belgija. Meja ima obsegati Trst, zahodno polovico Istre s Puljem in istrske otoke. Glede dalmatinskih Italijanov pa bi se morali sporazumeti Italija in jugoslovanska država v smislu Bosellijeve izjave in članka belgijskega profesorja Markoviča v ženevski »La Scrbie«. Kakor se vidi, ta Anglež ni preveč naklonjen niti Avstriji niti — Italiji. DomaČe vesti. Iz c. kr. urada za ljudsko prehrano. — Uradno nam javljajo: Ena najvažnejih odredeb. ki jo je uraU za ljudsko prehra- ■ v-\ rili kratko odkrito bestfio. 2e-j smislu, bi se moglo zgoditi, da bi se strožji odpomoč. Ugodni sprejem te odredbe Vi iT biii da bi se bi!a bolj akcentuirala poslovnik obrnil proti nemškim strankam.> splošno zahtevanje po taki prednosti do-ckzi en a narodnosti na Ogrskem v pro-! Sicer pa je vprašanje oUcepljenja Galicije ; kazujeta, da je pravo pogodila. Zal, da titežie madjarski teoriii, po kateri le Ma- — to priznava »Bcrliner Tageblatt« —i prevelika gorečnost ljudij za prevažanje dleri tvo.iio politični narod na Ogrskem.| težko rešiti, dokler je vzhodna Galicija: blaga često prepreča zaželjeni uspeh. — T kj rska terminologija nai bi se tudi i zasedena po Rusih in dokler nima kon- j Tisti nagon ljudij, da raje kar hitro beže ne-: grešna Poljska kon čnovel javne forme ina najvišje mesto, zavaja mnoge, da se v adresi odklonila na primeren dvomljiv način. O razsodbi državnega soaišča in vsled državne samostojnosti. Vendar se utegne J obrača direktno do urada za ljudsko prenovi poslovnik izvesti z oktroa, a odcep- j hrano radi gori omenjenega potrdila. Ne r.rifrihe trom^kih zboniic v Pragi PIznu ! ljenje Galicije se določi z naredbo v te-. glede na to, da obiJica s težko odgovor- h.radi z^e iezSmmVna-Hneljnili potezah. Na vsak način je torej, „ostjo spojenega dela tega urada dopušča redbe m^^tva za trzov'inoso prinesli! težko več odklanjati izpoznanje, da smo k malo časa, za to se take prošnje kopi- X ,n Jn ifctvčhrek4 k 1k Avstriji na pragu zelo važnih in velikih U0 z vsakim dnem za prevažanje krom- de! cLn/ura ^triria ToHko na je notranje-političnih dogodkov in preure- j pjr]a na Dunaj. Urad za ljudsko prehrano de. — cenzura po>tng*a. iouko pa je ^ ^ vQdi]nih činiteljih bTemeni neiz-!pa mora take prošnje pošiljati tiainrei merna odgovornost tudi za posledice, ki utegnejo priti po vojni, ko dobe politični I i činitelji narodov svobodne komolce, ter vendarle pasiralo: Zastopnik pritožbe dr. Schauer _ic podpiral svoja obrazloženja z vr>to pravorekov upravnega sodišča, s katerimi je najvišji sodni dvor svoje uver , - .. . jenje, razveo drugega. izrekel v tem; zadobi politično življenje zamaha. smislu, da so trgovske zbornice, kot avtonomne korporacije, opravičene vlagati pritožbe proti odredbam ministrstva, ter da predsednik trgovinske zbornice nima ^nreleinati direktnih odredb ministrstva. Proti nemškemu vodstvu. Dunajska kor. »Zentrum« prinaša nekoliko zanimivih prispevkov k zgodovini zahteve po nemškem državnem jeziku. Razun Ogrske nima nobena evropska država »državnega T,; ^^nfcUra Schaucrja j ieziW- Pri jrns Je Jožef.H. hotel uvesti ic i:: e!o dvojno romembnost: pred vsem ncn.sciiio kot. drzavm jea^ ~ je manu je bilo fr^' S ^^^»TS pole'' legala je i)ik> fS^S?- !? "Ha preurejena četa La kar je aainignil tudi zastopnik ministr- ™ !»rod^ Pa n.* biio predloga za —H jezik, .„ one razsodbe upravnega sodišča, da se pa ravna po svojem lastnem, drugačnem mnenju. Razprava, z dne 22. januarja pa ni le odločila v sporu o pravni sferi uradnih odnosajev trgovinskih zbornic z ministrstvi in državnimi centralami, marveč ie tu Ji ugotovila, kako da ima ta spor široko politično in narodno podlago. 1 o podlago je dr. Schauer s svojim opisom pol najprej podrejenim oblastim v nadaljnje izvajanje, kar pomenja nepotrebno in neza-željeno zavlačevanje. Po naredbah, ki so se izdale namestništvu na Dunaju, v Brnu, v Krakovem in Opavi, imajo rečena potrdila izdajati izključno le politične okrajne oblasti. Le na Češkem jih izdaja podružnica vojno žitnega prometnega urada. — Povsod pa je urad iza ljudsko prehrano naložil -političnim oblastim, nai nri izdajanju potrdil gredo čim izdatneje na roko in naj se izogibljejo dolgih poizvedovanj. V blagohotno pojasnilo. V očigled očitanju v cenj. »Edinosti«, povodom otvoritve »vojaškega doma«, češ da bodi to v resnici »vojaški dom« tudi za vse raznovrstne slovanske narodnosti, ki se z dru- pa je bil zavrnjen. Gi tedaj teh poizkusov niso obnovili do danes. V praški »Bo-hemiji« je nemški poslanec Ladgmann 1. 1916. zapisal nekaj še danes aktualnih naša primorska tla, si dovoljujemo na stopno pojasnilo: V četrtek, 1. marca, se je končno določilo, da se sprejme prijazna ponudba društva »Eintracht«, ki je ponu- jezik samo splošno sporazumevalno razvoia S SCi-i^stvo raznih narodov, ali pa če stoji v tične ideje ^abrazic>ž^Mne K prSEUi S službi enega, naroda in ima predstavljati imeres o pravici stavil višje), naglašujoč j ^notm značaj. « , i.lin io o^iit'ka čcikeaa naroda nima. lo se D< besed. Nekaj drugega je, ali je državni dji0 brezplačno uporabo svojih prostorov katerega država v resnici bo udeleženim narodom zdelo J M U V UM OI 1-" ' " J --- predstavljati, da bi vsiljeni državni jezik mogel voditi k notranjemu miru. Ker v Avstriji noben narod ni dovolj močan, da ter je poiem dosegel višek svojega poli-tičnega razmotrivanja z razlago, da gre t»i za prvi korak za uvedbo nemškega državnega jezika. O vprašanju sklicanja državnega ; ";tik'eUNemški'U'orksrrtrC^kfTo'duševni o glasovitih nemških »desetih zapovedih« očct-e tega nemš,kega programa, so v svojem prvem osnutku postavili zahtevo, da ______A _ A. m..!!» t% 4^« r»rt t" L" O f \ T" r/ O \ FO ti O za »Vojaški dom«, ter se je istočasno določila otvoritev za nedeljo, 4. marca. V omenjeni seji se je tudi sklenilo, da bodo vse potrebne listine in napisi tudi v slovenskem in hrvatskem jeziku in da se bo. kolikor bo mogoče, skrbelo za slovansko čtivo, s prošnjo za prostovoljne prispevke. Kdor je vrdel v četrtek prostore navedenega društva ter jih zagledal v nedeljo, jih pač ni spoznal več in priznati je moral, da se ie v očigled na razpolago sto- in o ču Jezni prikazni«, ki jo tvorijo sedaj nemški krščanski sociialci s svojo zvezo z n?mškim radikalnim nacionalizmom, podaja dunajski poročevalec mariborske »Straže zopet nekaj navedb, ki so vredne zabeleženja. Mlajši in demokratični možje med krščanskimi socijalci, kakor Kunscha-k. dr. Mataja, Fink, Maver HJ. niso zadovoljni s starejšimi voditelji in tudi ne rrikr»vajy tega prav nič. Povdar-ja?o, da bi njihova stranka imela v seda-rcjih časih popolnoma drug ugled, ako ne bi tvorila nemškonacijonalnega priveska, ampak bi stala samostojno kot tista nemška stranka, h kateri bi se mogle zaupno obračati stranke vseh drugih narodov. Ja ^c žnjimi sporazumno m dogovorno 'Jela za preureditev Avstrije na podlagi, pravični vsem narodom. Sedaj pa — govorimo vedno po »Straži — krščansko socijalna stranka odbija druge narode, i h celo briskira s svojimi zahtevami, a v nc-Miški ja\mosti ne igra nič drugega, nego smešno vlogo nemškonacij;:nalncga priveska. Kar se tiče vprašanja parlamenta, trii^ da je želja po parlamentu tudi med nemškim ljudstvom splošna! »Kajti vsakdo hoče, da se nedostatnosti, ki so se dogajale pri reševanju najvažnejših vprašanj — doli do vijugaste cenzure — tudi odkrito povedo in se zahieva njih odprava. (Tu je cenzura naslikala precejšen bc 1 blek ). Tudi nemški Avstrijec hoče veščega in dobrohotnega uradnika, naj je potem njegovega ali drugega naroda.« Gotovo je, da se zda! v vladnih krogih zares namerava sklicati parlament še pred potekom legislativne dobe, torej najpozneje meseca junija. Seveda bi bilo zasedanje kratko z dfievnim redom: konstituiranje državnega-zbora, cesarjeva prilega, volitev delegacij in podaljša- bi državi vtisnil svoj pečat, zato država ječih oseb dosegel naravnost — rekord, ne more voiiti enostranske narodne po- pG ;skoro dveletni neuporabi in zapušče- nosti so bili omenjeni prostori bolj po-Jobni skladišču, katero bi bilo treba korenito' preurediti in očistiti, preden bi bili za uporabo. Gg. Brunlechner, Fabiani, Merausch in Schnorr so delali skoro z nadčloveškimi močmi ter opravljali tako-rekoč najnižja težaška dela in nebrojna pota, ki so' bi!a potrebna, da se v tako kratkem času dovrši stvar in omogoči dostojna otvoritev »Vojaškega doma--. In da se je to res zgodilo, je v prvi vrsti njih glavna zasluga, das: so imele večinoma vse odbornice ožjega Jamskega odbora tudi dovolj tekanja in brig. Da se pa v teh par dnevih ni moglo popolnoma vse preskrbeti, pa menda ni krivda nikogar, saj je celo Bog rabil 7 dni, da je ustvaril svet in se je ta še potem vedno T^popol-njeval. Tako je tudi z »Vojaškim domom«. Vse se uredi polagoma in skrbelo se bo, da bodo imeli vsi naši hrabri vojaki brez. izjeme v »Vojaškem domu« res svoj dom. Omtniino naj le mimogrede, da so članice damskega odbora zaposlene tudi v »organizaciji oskrbnic vojniških sirot«, ki jim prinaša nemalega truda m dela ter da morajo uporabljati svoje moči in delo na vse strani. Za slovenske knjige je bilo deloma že poskrbljeno, a te so, kakor drugojezične, v posebni omari in se ne razpostavljajo po mizah, kakor razno- mora Avstrija biti nemška država na vzhodu. Avstrijski Slovani odklanjajo to zahtevo, ki jemlje naši državi njeno pravo poslanstvo. Kako si mislijo Angleži razdelitev Av-striie. Prejšnji dunajski dopisnik londonskih »Times« — Steed — je v januarski »Etiinburgh Revie\v«, kaikor poroča »Reichspost«, Avstrijo razdelil takole: Zahodno Galicijo dobi Poljska, Rusija pa vzhodno rti srn sk o Galicijo in severno-vznodno Ogrsko, kjer so tudi Rusini. — CeŠka, Moravska in severnozahodna slo-, vaška Ogrska bodi samostojna ali vsaj avtonomna država, morda v zvezi s Poljsko. Scjmograško in rumunske ogrske in bukovinske kraje dobi Ram unija. Jugoslovanske dežele naj se združijo s Srbijo. Madžari obdržijo ogrsko nižino in jih je treba osvoboditi njihove plemiške oligarhije. Italijane naj dobi Italija. Avstrijski Nemci pa naj se, če se hočejo, s Habsbur-žani zvežejo z Nemčijo. Steed pravi, da pa je več pomislekov proti temu programu. Sicer je padel ozir na starega cesarja, toda rimsko katoličanstvo hoče biti zastopano z vladarjem prve vrste. Tudi bi bilo ugovarjati, da se Nemčija poveča, toda vrstni ilustrirani časopisi in dnevniki. Danes je že poskrbpeno z nekolikimi slovenskimi časopisi. Slovenska odbornica se obrne na upravo raznih leposlovnih in drugih listov za njih brezplačno pošilja-tev. Na prošujo naših slovenskih fantov, da bi smeli poluglasno zakrožiti nase domače pesmi, se je izposlovalo na pristojnem mestu dovoljenje za to. Vrsta je sedaj na slovenskem občinstvu, da ustvari našim slovenskim vojakom primeren dom ter se odzove mnogobrojno1 z raznimi prispevki, v prvi vrsti kar se tiče slovenskega, hrvatskega m češkega čtrva. Ker pa so naši omenjeni »pevci« zaprosili, če bi -jim bilo mogoče preskrbeti kakšnjh tamburic, da bi si spremljali na njih »naše okrogle«, se obračamo s prošnjo do vseh naših bivših tamburašev, ki so še v posesti svojih tamburic, da bi jih blagohotno odstopili našim vojakom v prilog, za kar jim bodo le-ti iz srca hvaležni. Omenjeno bodi tudi, da se je zato določilo tako kratek rok za ureditev prostorov, da se je tako presekal gordijski vozel in so se prestrigla vsa razna prerekanja druge struie, katera je želela drugih prostorov. Drugače bi se bila otvoritev7 zavlačevala še Bog ve koliko časa. — A. S. Izplačevanje odškodnin za oddane ko-vinaste predmete. Anagrafični urad v ulici Sanita št. 25., III. nadstr., vrata 58., bo danes, 6. t. m., od 3 pop. do 7 zvečer izplačeval odškodnine za kovinaste predmete, oddane komisiji št. 7 v Rojanu in sicer proti izročitvenim potrdilom št. 1. do 655. — Nadaljevalo se bo tudi izplačevanje že likvidiranih, ali dosedai še ne dvignjenih zneskov za kovinaste predmete, oddane komisijam št. 1, 3, 4, 5 in 6, s pripombo, da se za komisijo št. 2 v ulici Marije Terezije izplačujejo odškodnine samo še proti izročitvenim potrdilom št. 1 do 910. Da bi malo prej odpirali. Prejeli smo: Prodaje kruha se na mnogih krajih odpirajo precej pozno — celo po 8 uri zjutraj. Nam, ki moramo rano na delo, to ni vse eno, ker moramo često ma delo — brez kruha! Prosimo, naj se skuša odpiranje trgovin primerno urediti. Saj so peki poprej odpirali celo ob 5 uri zjutraj! Svetlo pa je tudi že ob Vil toliko, da se lahko prodaja brez luči. Upamo, da se odpomore temu nedostatku, da nam ne bo treba več nadlegovati javnosti. O pokojnem splitskem škofu dru. A. Gjivoju naglašajo hrvatski listi, da je s pokojnikom katoliška duhovščina izgubila enega svojih najnaprednejih in najodloč-nejih narodnih predstaviteljev. Bil je dober ne samo duhovščini, ampak tudi prebivalstvu. V politiko se pokojnik navadno direktno ni vtikal, ali je bil vsikdar odločen pristaš narodnega edinstva in v ta namen najskrajneje tolerance v verskem pogledu. Bil je dober Hrvat, in kjer je trebalo kaj dobrega, storiti, je bil tudi pokojnik na delu. Zaderski »Narodni list« je napisal naslednje zanimive in tudi poučne pripombe: »Njegova številna pastirska pisma iso ovajala pravo krščansko dušo. Miren po svoji naravi, zadojen Iduhom evangeljske dobrote, ni odobraval nekih pojavov v svoji diecezi in je moral radi tega pretrpeti marsikatero neprijetnost, ki mu je ogrenevala stare dni. Nedavno je tožil nekemu svojemu prijatelju in rekel, da bi se najraje umaknil v mir in samoto.« Pojasnilo. G. Henrik Pregel. lastnik parne kopeli v ulici Pondares, pojasnjuje dogodek minole nedelje, ki smo ga opisali v našem listu od 3. t. m., tako-le: V kopeli je nastavljenih več oseb slovenske narodnosti, a blagajničarka žal res ne zna slovenski. Pomagajo ji pa postrežnice, če kdo žnjo govori slovenski. Mogoče je, da je tolmačil ob uprašavni priliki kak gost našinec. Osobje kopeli ima strog nalog, da ravna z vsemi vljudno in da ie posebno na uslugo vojakom. G. Pregel jc prepričan, da se torej blagajničarka tudi nasproti slovenski govorečemu vojaku ni spozabila. Kar se tiče cene, odgovarja znesek 2 K za pravo kopČlj. Dotični 1 r-žačan je pa 1 K 40 v. gotovo plačal za navadno 'kopelj. Cena za parno kopelj jc 2 K, državni in občinski uradniki, nekatera športna društva (med njimi i »Sokol« in »Podružnica Slov. planinskega društva«) uživajo znižano tarifo K 170. Gosp. lastnik bi rad tudi vojakom znižal, toda ni mu mogoče, ker ob sedanji draginji še ob teh cenah komaj izhaja. Zagotavlja, slednjič g. Pregel, da spoštuje vse narodnosti, ter obljublja, Ida napise v kopeli izpopolni se slovenskimi. V dvorani rojanskega konsumnega društva prirede romanski in barkovljanski fantje-črnovojniki v četrtek, dne 8. t. m. odhodnico s prosto zabavo. Začetek ob 5. uri popoldne. Nemško operetno gledališče (»Eden«). Danes se ponovi izborno uspela veleza-bavna burka »Španska muha«. Začetek ob 8 zvečer. Zamenjano. Gospod, ki je pri naboru zamenjal svoje zapestnice z gumbi in vzel druge, naj se oglasi na Acquedottu 20, I. nadstr. desno 4d. r. ter naj prinese zamenjano stvar nazaj, kjer dobi svojo lastnino. Popravljamo. V včerajšnjo politično vest pod naslovom »Prizadevanja za skli-j ca-nje državnega zbora« se je na drugi: strani v 22. vrsti, šteto od zdolaj gori, vri-.1 nila sicer neznatna^ vendar pa smisel kvareča tiskovna pogreška. Odstavek se mora glasiti: »____moramo že naglašati, da je ta apostrofa pač upravičena na eno, na nemško stran, dočim ie na drugo odvisna (in ne: odvisna), ker brezpredmetna itd.« DAROVI. Darovi, došli ces. komisarju. Vodstvo I. mestne ljudske šole v ulici dell'Istria K 1T37, nabranih med šolsko mladežjo, v korist skladu za revne učence imenovanega sklada. Vodstvo II. mestne ljudske šole v ulici dell'Istria K 1(V28, nabranih med učenci tekom meseca januarja in fe- % bruarja, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Za branitelje naše Primorske darujejo: g. dr. F. Perhavc 20 slovenskih, hrvatskih, čeških in nemških knjig. Ga. N. N. 50 zvez. »Ted. slik«. Ga. Peric tedenski prispevek časopisov. Ga. E. Bartcl 1 brao s krasno prevleko in 1 vijolmo. Gca. Mi-kota 2 hrvatski in 10 slov. knjig. G. Bu-fon 3 nemške, 2 slov. knjigi in 3 zvezka »Bogoljuba«. Ga. Olga Hlača, Khoper, H slov. 3 nem. in 1 ital. knjigo. Ga. Eržen 1 plat. rjuho. Iskrena hvala! ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. IffAnt slovensko dekle kot hišno pomoi k svoji IjCbITl obitelji v Ljubljani. Hrana družinska. Plača po dogovoru. Sprejmem le pridno in pošteno osebo. — Oglasiti se je pri nri-.dniku materijalne pisarne v Trstu c. kr. državni kolodror od 8 — 1J ali od 2-6. 971 MlfVffa||2Zj| so odda v naiem. Informacijo : ul. &KiUUlSlC Carintia 10, I. nadstropje. 3047 faklie vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via Solitario 21 fpri mestni bolnišnici. 0(il Cikorija je naprodaj v večji množini, dirivo št. 29 M. Mozetič. Via Val-0G5 CnrfO prazne petrolejeve, oljeve. sli katove, ka-jUUb tra-i ove kupim vsake množine Plačani visoke cene. Kuret, ^ettefontane 1. 963 ftafton 'n P^den Goričan išče mesta pri kakem rOSICn posestniku kot poljedelec ali pa voznik a i pa kot vinogradnik. Zmožen je vsakeea dela Piše in govo-i slovensko, nemško n italijansko. Zahteva p': či in hrano. — Ce-ijeno ponud'c na : Anton Anzclin, Androna S. J.orenzo 2. Trst. 908 ZHMca Q d. pgno v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercovvitz & Figlio. Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Skladišč© eleznine m Mm Marrello I m- se je preselil iz ulice del Toro §fcu. 4 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ul. Poste vecch e 12, vogal ulice delle Posže. Izdiranje zobov brez bolečine. w Plombiranje. UMETNI ZOBJE vv Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroSfvom TRST - Plazza della Caserma št. 2, V. nad. - TRST (v lastiti hiii) vhod po glavnih stopnjiezh. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 */« •/• -na menice po 6% M zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE ■prej.ma od T«akega, ć« tudi ni u4 in jin obrastaj« po Večje stalne vlogeJn vloge na tek. račun po dogovoru. Kotli tfavek plačuje uvod um. — vlaga s« lahko po eno krono. — ODDAJA DOMA0Č NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠ1CE.) Poštno hranilničai račun lti.Oi)4. TELEFON St. 952 Ima varnostno celico isife Jeposits) za sliramtio vrednostnih listin, dokumentom in raznih dragih vrednot, popol.iomi varno proti ulomu n pnžarn, n roj t-no po najnovejšem nniiau ter j« oddaja strankam v najem pO najnl2|lh conah. STANJI VLOG NAD tO MILIJON O t/ KtOfi. Mm u«: Bd 9 do 12 4* n i* 3 di 5 m izpiačjje mi Miviik oi mir, 11"