^?0br?-elaVCeV V VZg0ji ?n^ b a2evanju in oktoh St' Slovenije, 7. " ,etnfk xl|91 -št'15 de inu 'ive foli 'za- ki pri :l 'ev, | tiri se I ral i ol- mi ir. -ita zir da Med dmgim preberite MODRIJANOVA VRNITEV, str. 2 DOSEŽKI, VREDNI SPOŠTOVANJA, str. 2 JE SLOVENŠČINA V NAŠI ŠOLI ŠE NACIONALNA VREDNOTA? str. 3 UČITELJSKE PLAČE POD MEDNARODNIM DROBNOGLEDOM, str. 4 RAVNATELJI NA PRIZORIŠČU, str. 5 USPEŠEN UČITELJ - USPEŠEN UČENEC, str. 6 OBJAVE, str. 7 ul- ilo tto to olj [e j^a: kot v grozljivem filmu tJ?01. bodo prikazovali mučni |fen.0r' njihovih zločinov, poro-i Hor'>Z kužnih občutkov nad-I Va »memeljenega maščeva-■ biL onemogočanja nasprot-| n Za vsako ceno«. jfes, bo ogiosila ° cedfyje glasnejša in v w V zadnjih tednih je v slovenskih krajih čedalje več družin iz sosednje Republike Hrvaške, ki so se zaradi vojnih razmer v domačem okolju zatekle k nam - k sorodnikom, znancem, v pribežališča (zbirne centre); pri vživljanju v novo okolje jim največ pomagajo štabi civilne zaščite in Rdeči križ. Zanje je to hudo obdobje, za nas pa velika pre-skušnja. Med pribežniki je veliko otrok, tudi nekaj takšnih, ki so ostali brez domov, nekateri za zmeraj brez očetov ali starejših bratov. Ob misli nanje nam je še posebno tesno. Kako ravnati z njimi? Znana ameriška psihologinja Violet Ouklander iz Kalifornije svetuje, naj se v stresnih okoliščinah o problemih čimveč iskreno pogovarjamo, ne pa da se jih ogibamo. Piše o trocih (v svoji knjigi Windows to our children, v prevodu Prozori u svet naše dece), ki pogosto prikrivajo strah in tesnobo. Čutijo, da so tudi starši in drugi odrasli zaskrbljeni zaradi tega, kar se dogaja, in jih ne želijo še dodatno obremenjevati s svojimi stiskami. Če se bodo starejši odkrito pogovarjali o svojih, čeprav neprijetnih občutkih, bodo spregovorili tudi otroci, piše dobra poznavalka najmlajših. V vojni, sredi katere je Hrvaška, ni kaj prikrivati. Šolsko leto se je začelo z manjšo zamudo. Vsi vedo, zakaj. Zaradi zaostrenih razmer in čedalje več vojnih žarišč so ponekod morali ustaviti pouk, drugje so šolske ure skrajšali na petintrideset minut. O vojni nihče več ne govori v preteklem času. Ena prvih septembrskih poti v vrtcih in šolah je bila letos pot v zaklonišča. Zakaj? Vsi vedo, tudi najmlajši - do včeraj so živeli v svetu pravljic, te pa jim je odvzela vojna. V hrvaškem tedniku, namenje- pati v vojnih razmerah. Zato so zanje objavili posebne napotke, kako naj ravnajo z otroki, zlasti Pri Rdečem križu Slovenije, kjer zbirajo podatke o Hrvatih, ki so se zatekli v naše kraje, je bilo v četrtek prijavljenih približno deset tisoč beguncev, med njimi dva tisoč petsto šoloobveznih otrok in prav toliko predšolskih. Podatkov o tem, koliko jih obiskuje slovenske šole, še nimamo. Na Zavodu RS za šolstvo in šport pa so povedali, da bodo zanje organizirali pouk v kombiniranih oddelkih osnovnih šol v hrvaškem jeziku in po učnem načrtu Republike Hrvaške, če bo potrebno. Če želite več informacij in nasvetov o pouku hrvaških otrok pri nas, pokličite Dragico Motik na Zavod RS za šolstvo in šport (061) 133266. nem učiteljem in vzgojiteljem, Škotskih novinah, beremo, da zaposleni v vzgoji in izobraževanju tamkajšnje ministrstvo vse pogosteje sprašujejo, kako ukre- Brigitte Burgmer: Entr’acte, 1985, RH, akril na pleksiju in pinijev les Pred nekaj tedni, natančneje v začetku septembra, so se v Bergkamnu zaprla vrata razstave Nove tendence v nemški holografiji, prav tiste razstave, ki ji je od marca do maja odmerila de! svojih prostorov tudi ljubljanska Moderna galerija. Holografija je zanimiva kot ena novejših tehnik likovne umetnosti, ki se šele uveljavljajo. Njeni ustvarjalci in privrženci si namreč še zmeraj zelo prizadevajo, da bi presegla meje v katerih ne bi bila zgolj v estetski užitek, ter postala družbeno uveljavljena. Ta prostorska tehnika upodabljanja z intenzivno lučjo je stara komaj kakšnih štirideset let in je v šestdesetih letih privzela lasersko svetlobo; od tedaj zbuja ta medij precej pozornosti, s holografskimi projekti se veliko ukvarjajo v nekdanji Zvezni republiki Nemčiji. S projektom, ki sta ga pripravila mesti Bergkamen in Ljubljana, so bila predstavljena tri tematska področja: Realno-hiperrealno, Od svetlobne skulpture do svetlobnega prostora in Dizajn — namembnost, oblika in funkcija. Na razstavi je predstavljala svoja dela druga generacija nemških holdgrafov, poseben poudarek pa daje, kot nakazuje že sam naslov, razvojnim težnjam, kakršne so se pokazale v nemški holografiji v dveh letih od tedaj, ko je bila eden najpomembnejših dogodkov v razmeroma kratki zgodovini te umetniške dejavnosti razstava Deset let holografije v ZRN - prvi obsežnejši pregled ustvarjalnosti nemških holografov. Tokratna razstava je bila njeno vsebinsko dopolnilo. s tistimi, ki so prišli z nevarnejših območij. Pouk pri nas poteka bolj ali manj normalno. Marsikaj pa je drugače tam, kjer so se v razredih ob rednih učencih kar naenkrat znašli še novi. Po Sloveniji je precej šol, ki so k pouku pritegnile k nam pribegle hrvaške vrstnike. Nekatere le za dan ah dva, drugi ostajajo. Kako ravnati z njimi, da bo pouk potekal čimbolj nemoteno? Kako jih obravnavati, da se bodo počutili dobro in morda vsaj za trenutek pozabili, kaj jih je pregnalo sem? Podobnih vprašanj, ki si jih postavljajo slovenski učitelji in drugi pedagoški delavci, je še veliko. Pri iskanju odgovorov nanja jim bodo vsaj delno pomagala Priporočila za vključevanje učencev pribežni-kov iz Republike Hrvaške v vzgojno-izobraževalni proces pri nas, ki so jih oblikovali na Zavodu RS za šolstvo in šport. Učitelji in mi vsi pa skušajmo poiskati pot do njih, da bodo laže prestajali gorje. Dajmo jim ljubezen - te potrebujejo ta čas največ. Zelo pomembno je, kako te To so priložnosti za ves razred: zanje, da se uveljavijo, in za sošolce, ki bodo po tej poti zvedeli nekaj, česar ne zmore povedati in naučiti učitelj in kar ne piše v šolskih knjigah. Razred pripravimo na morebitni prihod novih sošolcev, da bodo zanje zbrali zvezke in druge šolske potrebščine, jih sprejeli strpno in z veseljem. »Sožitje v razredu naj postane zgled sožitja narodov v Evropi, h katerim se prištevamo tudi sami,« je zapisano med navodili za učitelje osnovnih in srednjih šol na Slovenskem. Nič drugačni niso ti otroci, morda v teh časih zaradi že doživetega le bolj občutljivi in krhki. V novem okolju jim bo zelo koristilo, če jih bodo sošolci spodbujali k delu in jim pomagali, če bodo to želeli in potrebovali. Strokovnjaki z Zavoda RS za šolstvo in šport svetujejo učiteljem, naj uporabljajo čim bolj raznolike oblike pomoči: zaživi naj notranja diferenciacija pouka ob upoštevanju načela individualizacije; vpeljejo naj redni dopolnilni pouk (za učence enega razreda ali dveh, ali pa iz različnih šol skupaj); dodatna pomoč pa naj bo zlasti pri slovenskem jeziku, da bodo lažje sledili šolskemu delu. Navodila tudi usmerjajo učitelje, kako ocenjevati gostujoče v razredih: ogibati se negativnih ocen in otrokom omogočiti, da bodo v teh, zanje hudih trenutkih, doživljali uspeh vsaj v šoli. Ocenjevanje naj bo predvsem opisno in naj zrcali otrokovo napredovanje, učitelji pa naj upoštevajo, da bodo te opisne ocene, ki jih bodo otroci pribežniki dosegli v naših šolah, vpisane v njihova spričevala. Kako si bodo šole organizirale pouk v spremenjenih razmerah, Republiški odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) je na svoji seji 23. septembra letos sklenil, da bo sodeloval pri pomoči beguncem in pomagal pri reševanju v zvezi s šolanjem otrok. Hrvaškim šolskim sindikatom je namenil 90.000 dinarjev pomoči. otroke sprejmemo. Ne dovolimo, da bi se počutili kot tujci, temveč jim omogočimo kar se da prijetno bivanje. Pouk in novo znanje, na novo stkane vezi med ljudmi naj bodo zanje nekaj, zaradi česar se je vredno veseliti novih dni. Veliko jim bo pomenilo, če bomo vedeli, od kod prihajajo, kaj se dogaja v njihovem kraju; če bomo vsaj slutili njihova pričakovanja in želje in bomo poučeni o njihovem dozdajšnjem'šolanju, o tem, kaj jih posebno zanima in kje potrebujejo več pozornosti in dodatno pomoč. Omogočimo jim, da bodo predstavili svoje domače okolje, posebnosti tamkajš-niega življenja, njihove običaje. je precej prepuščeno njim samim - tako da bo zanje najugodnejše in najprimernejše. Med priporočili je le napotek, naj šole vodijo celotno pedagoško evidenco in dokumentacijo o pribeglih učencih. Zaželeno je tudi, da se učitelji s slovenskimi starši in starši otrok, ki so prišli k nam, pogovorijo o nastalih razmerah. Besede res niso vsemogočne, vendar v stiski pogovor veliko pomeni. Letošnje šolsko leto se je začelo drugače. Ob težavah, ki že leta spremljajo učiteljski poklic, se zgrinjajo še nove. V takšnih razmerah se prebujajo drugačne vrednote: veseli smo, da imamo pouk, da šole so, da imajo hrvaški prijatelji kam priti. dogodki novosti • Stavka w ljubljanskih osnovnii šolah Ljubljanski območni odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti (SVIZ) je napovedal stavko delavcev osnovnih šol. Začela se bo (če zahteve sindikata ne bodo uresničene) 10. oktobra in bo trajala do preklica. Ta območni odbor zastopa osnovnošolske delavce v Ljubljani ter v občinah Domžale, Kamnik, Litija in Logatec. Sklep je bil sprejet na podlagi odločitev večine delavcev. Od občinskih organov med drugim zahtevajo usklajene plače s plačami delavcev v državni upravi od julija letos, denar za materialne stroške pa naj bo od julija usklajen z indeksom rasti drobnoprodajnih cen. • Kandidati za novo vodstvo unhreize Sedanjemu vodstvu Univerze v Ljubljani se je s 1. oktobrom uradno iztekel mandat. Univerzo so vodili rektor prof. dr. Boris Šket in prorektorji prof. dr. Srdjan Bavdek, prof. dr. Dragan Marušič, prof. dr. Marko Zupan in prof. dr. Boštjan M. Zupančič. Za rektorja v novem dveletnem mandatnem obdobju je znanstveno-pedagoški svet univerze že spomladi predlagal prof. dr. Veljka Rusa, na njegov predlog pa je 26. septembra isti organ predlagal za prorektorje prof. dr. Joška Budina, prof. dr. Jožeta Kušarja, prof. dr. Janeza Peršiča in prof. dr. Boštjana Žekša. Univerzitetni svet naj bi novo vodstvo imenoval 4. oktobra (vest o sklepu s te seje bomo zapisali prihodnjič). • Izobraževanje na univerzi odklonjenih Na letošnjih sprejemnih izpitih in drugih preizkusih sposobnosti je bilo na obeh slovenskih univerzah odklonjenih precej kandidatov za vpis v prvi letnik rednega študija. Za ljubljansko univerzo ocenjujejo na Centru za razvoj univerze, da je bilo takih skoraj 4000. Na zavodu za zaposlovanje pripravljajo razne oblike pomoči, da bi se na univerzi odklonjeni mogli kako vključiti v usposabljanje za delo, pripravniški staž, izredni študij. V Skupnosti izobraževalnih centrov razmišljajo o posebnem sistemu izobraževanja gimnazijcev za dela v posameznih strokah (po svetu menda pravijo tej obliki izobraževanja koleg). Kčlegi, financirani iz sredstev za izobraževanje odraslih, bi se utegnili prvič pojaviti v prihodnjem letu, aktivnosti zavoda za zaposlovanje pa prej. • Popusti za vpis v višji letnik Zaradi izrednih razmer v letošnjem poletnem času, ko se mnogi študentje niso mogli normalno pripravljati za jesenske izpite, so dekani in predsedniki svetov visokošolskih organizacij, članic univerze v Ljubljani, predlagali, naj posamezne fakultete, akademije, višje šole ustrezno omilijo pogoje za prehod študentov v višji letnik; študentom, ki so bili v teritorialni obrambi, pa naj bi omogočili pogojen vpis v višji letnik neglede na opravljene oz. neopravljene izpite. Na posameznih fakultetah so menili, da spremembe vpisnih pogojev niso potrebne, na precej visokošolskih organizacijah pa so sprejeli olajšave: kakšen izpit manj, pogojen vpis, podaljšani izpitni roki, premaknjen vpis za dva tedna ali tri; ponekod veljajo olajšave za študente, ki so bili v TO, ponekod za vse. • Ekologija, ekonomija, entropija Nadvse pomembna sestavina praznovanja Univerze v Mariboru je bil posvet o ekologiji, ekonomiji in entropiji. Posvetovanje so pripravili mariborska agencijska agencija za razvoj Aram, oddelek za varstvo okolja pri izvršnem svetu mariborske občine ter Univerza. Ob tej priložnosti so organizatorji predstavili knjigi dr. Dušana Pluta Entropijska zanka ter dr. Andreja Kirna Ekologija, ekonomija in entropija. Nedavno univerzitetno posvetovanje je minilo v znamenju prizadevanj, kako ekološko in ekonomsko učinkovito ohraniti okolje, javnosti pa so zastopniki Tehniške fakultete v Mariboru predstavili še študij ekologije. Strokovnjak, ki bo končal študij na TE, bo lahko svetoval, kako iz ekološke godlje, v kateri se je ta čas znašlo človeštvo, njegovo znanje pa bo nujno potrebno tudi pri razvoju in izdelovanju takih industrijskih izdelkov, ki bodo okolju prijazni in ki ga ne bodo uničevali. Solidarnostna podpora osamosvojitvi________________________________ Republiški odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti je dobil po agresiji jugoslovanske vojske na Slovenijo več sporočil o solidarnosti s slovenskim ljudstvom. Sporočila so poslale mednarodne učiteljske organizacije WCOTP IFTA iz Švice in FIPESO iz Pariza. V svojih izjavah podpirajo prizadevanja in zahteve Republike Slovenije za njeno mednarodno priznanje po načelih samoodločbe narodov ter za enakopravno vključitev Slovenije v Evropo narodov po mirni poti. Solidarnostno izjavo o Sloveniji v zvezi z vojaškim napadom Jugoslovanske armade so sprejeli tudi na koroških pedagoških dnevih v Beljaku ter podprli prizadevanja slovenskega ljudstva in Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije za samostojno državo na podlagi samoodločbe. Poleg drugih je poslala solidarnostno izjavo temu sindikatu tudi kanadska učiteljska organizacija CTF/FCE. Prosvetni delavec, p.o. Poljanski nasip 28 61104 Ljubljana poštni predal 21 Ziroračun: 50101-603-46509 Tel. (061) 315-585 Upravni odbor: Marija Velikonja, predsednica (Zavod Republike Slo- Modrijanova vrnitev J Iz govora dr. Petra Venclja ob odkritju spomenika Antonu Martinu Slomšku 29. 9.1991 v Mariboru n Slovenskemu narodu je bila dana sreča, da je v usodnih trenutkih svoje zgodovine imel može modrosti, ki so mu kazali pot iz stisk in težav. Prvi mariborski škof Anton Martin Slomšek je zagotovo mož modrosti, ki mu je slovenski narod dolžan veliko hvaležnost, spoštovanje in zahvalo. Z odkritjem in blagoslovitvijo spomenika temu velikemu rojaku odpravljamo še eno od zamud in krivic iz pretekloti. Slomšek spet prihaja v Maribor. Prvič je prišel pred dobrimi 130 leti iz severozahodnega roba lavantinske škofije v središče škofije in svojega naroda. V tem času pa prihaja drugič, še bolj od daleč. Ne prihaja samo med Mariborčane, prihaja k vsem Slovencem iz javnega, političnega in kulturnega izgnanstva. Njegova vrnitev bi bila še bolj boleča in usodna, če ne bi ostal živ predvsem v katakombah slovenske Cerkve, slovenski narod pa še bolj osiromašen za izredno bogastvo Slomškove osebnosti. Upamo, in želimo si, da so minili časi, ki so hoteli izbrisati iz našega spomina škofa Slomška, časi, ko ni bilo natisov Slomškovih knjižnih del, časi, ko so bili Slomškovi spisi izločeni iz šolskih in ljudskih knjižnic, dostopnih bralcem. Prav v tem času pa smo tiskali na metre drugačnih knjig in se oprijemali idej, ki so nas odtrgale od zdravih korenin naših prednikov in ki so globoko prizadele naš moralni in narodni Čut. Na razvalinah gospodarskega, predvsem pa moralnega opustošenja življenja je Slomškova podoba še svetlejša. Odkritje Slomškovega spomenika naj bo znanilec pomladi nove slovenske prihodnosti, za to pa ni dovolj, da postavimo kip; trudimo se odkriti živega Slomška, Slomška v živem telesu slovenskega naroda. Trudimo se obogatiti svojo mi- sel s Slomškovo; svojega duha s Slomškovim duhom in po Slomškovem zgledu svojo ljubezen in pripadnost slovensekmu narodu in materinemu jeziku. Ko so Slomšku očitali preveliko slovenstvo, je zapisal: »Mene to očitanje ne moti; vsak naj dela po svojih prilikah, pa naj svetu ugaja ali ne. Tisti pa, ki me sodi, je Gospod. Slovenka me je rodila, Slovenka me je dojila, naj me slovenstvo tudi za hvaležnega sina ima. Materino zemljo želim obdelovati, dokler se nekoč v materini zemlji ne spočijem, če bo takšna božja volja...« Vendar Slomšek ni ozko zagledan v svoj narod. Tuj mu je vsak nacionalizem, kateremu - kot je zapisal - žrtvujejo največje svetinje. Takole pravi: »Spoštujem pa naravne posebnosti vsakega ljudstva kot dar božji in zato materin jezik vsakega ljudstva kot prvo sredstvo njegove izomike...« To pa so besede, ki so zelo pomembne tudi danes. Slomšek bo živa duša slovenstva, če bodo slovenski učitelji in vzgojitelji oboroženi z znanjem, hkrati pa polni ognja vzgojne in pedagoške ljubezni. Najsodobnejše pedagoške smeri odkrivajo to, kar je delal Slomšek, ko se je trudil prenašati znanje prijetno, v zgodbi, verzu in pesmi. Zlate misli ljudskega pedagoga Slomška in njegova plemenita čustva naj v prihodnosti bogatijo slovensko pedagogiko in kulturo. Slomškova izredna osebnost je nenavadno bogata in vsestranska: v sebi združuje lik duhovnika in škofa, pesnika in pisatelja, šolnika, narodnega in kulturnega buditelja, narodnega voditelja. Pri tej izredni osebnosti naše zgodovine v.ve izvira iz enega središča, ki omogoča žlahtno ravnovesje med narodnim in človeškim, med nacionalnim in univerzalnim, med slovenskim in Dosežki vredni spoštovanja Dr. Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo, ter dr. Alojz Križman, rektor univerze, sta govorila o uspehih krščanskim. Pri tem ni nikoli ogrožen primat duhovnega pred družbenim in etičnega pred političnim. Za Slomškov spomenik bi težko našli primerjenejše mesto v vsej naši deželi, kot je to, tukaj na križišču stolnice, slovenskega gledališča in najvišje šolske ustanove - univerze oziroma njene knjižnice. Kajti tudi v njegovem Življenju se je nenehno pdf. vse troje, dejavnost duhovi11 ^ kulturnika, šolnika in škof N Uh satelja in narodnega ve' Takšen je Slomšek bil, ku^ šolnik in vernik. Slomšek naj bo vir našeg1. diha, da bi znali zajemati f go ve modrosti in tako grad* stove v razdrobljenosti življenja. irtit toat Kosovsko šolstvo prod internacionalizacijo c spr< (Ur nije veli $ve' Svetovna konfederacija organizacij učiteljskega poklica (WCOTP) je prevzela mednarodno pobudo za zavarovanje učiteljev albanske narodnosti na Kosovu. Medtem ko se je na Hrvaškem razmahnila splošna vojna, ki spreminja v ruševine številna mesta in vasi, ko je vedno več mrtvih in ranjenih tudi med civilnim prebivalstvom, izvajajo srbske oblasti, kot pravi WCOTP, kulturni genocid nad Albanci na Kosovu, ki sestavljajo v tej pokrajini 90 odstotkov vsega prebivalstva. WCOTP je obvestila generalnega direktorju Unesca v Parizu in generalnega direktorja ILO v Ženevi, hkrati pa tudi vse članice mednarodnih učiteljskih organizacij WCOTP, IFTA in FIPESO, da so srbske oblasti pred nedavnim sklenile odpustiti 6000 učiteljev albanske narodnosti, ki zavračajo vpeljavo srbskih učnih načrtov v kosovskih šolah. Pri-štinska policija je najprej 10. septembra s silo razgnala demonstracije albanskih učiteljev in učencev, ki so mirno protestirali zaradi vse močnejšega pritiska srbskih organov na šolstvo albanske narodnosti, pred nekaj dnevi pa preprečila shod univer- IZJAVA ZA JAVNOST >ež, zitetnih profesorjev. Z t** ukrepi so tako odpravili ^ sti za pouk v albanskem " jeziku in vsilili programe, -1. rimi kršijo deklaracijo a nih narodov o človekovih PjJj' cah ter več konvencij in listin Unesca in ILO. . Zato predlaga ^ s obema specializiranima flI' zacijama OZN, naj bi ko*9™ problem internacionalizira .0 začetek bi poslali na Koso’111 v Beograd skupno misijo*j. ocenila zdajšnje razmere ii>jv' lagala ukrepe. WCOTP vif} da Unesco in ILO ostro & ‘ pita proti nasilju nad šola' učitelji na Kosovu. O vse" ( obveščene učiteljske org®1 c cije v 130 državah 5’ 5 WCOTP jim je predlagal9 se solidarnostno pridružijo' narodni akciji in pošljejo protest srbskim oblastem ' goslovanskim zveznim org1, ter jugoslovanskim dipU1^ skim predstavništvom v s’ državah. VVCOTP bo nepre.. . spremljala razmere v šolstV1 Kosovu in tudi poslej sezm mednarodne ustanove in članice, kako poteka ta m rodna akcija. /da , mi ijCir Proti prodmetu obramboslovje in vzgoja n mir v$a din dai Prc 1 Pr« lor se) tuc Dosežki višjih in visokih šol v Mariboru so vredni vsega spoštovanja, je v Mariboru menil dr. Peter Tancig, slovenski minister za znanost in tehnologijo na Pedagoški fakulteti, kjer je bila osrednja proslava ob 16-letnici Univerze v Mariboru. Dr. Tancig je še rekel, da okrog 37 tisoč diplomantov, čez 400 magistrskih nalog in nad sto doktoratov univerzi daje tudi pomemben delež k razvoju Slovenije. Opozoril je na delovanje nekaterih novih inštitutov - zlasti dejaven je Inštitut za informacijske znanosti, ki delajo tudi zunaj slovenskih meja, republiškega pomena pa je tudi Tehnološko razvojni center, ki je vez med gospodarstvom in fakultetami. Sloves-nostni govornik dr. Peter Tancig je govoril tudi o zakonu o raziskovalni dejavnosti in ga opredelil kot zgled, kako soglasno urejati razmerja med univerzo in znanostjo. Drugi slavnostni govornik dr. Alojz Križman, rektor univerze, pa je poudaril pomen visokih šol na Mariborskem in v republiškem merilu ter govoril o samostojnosti univerze. Menil je, da mora univerza sama usmerjati denar v akcije, čeprav se ji obeta državna soodvisnost. Bil je kritičen do ministra za šolstvo in šport, ki ga na proslavi univerze ni bilo. Na slovesnosti so razglasili štiri zaslužne profesorje - dr. Milana Novaka z Višje agronomske šole in dr. Bogomirja Deželaka, dr. Janka Kralja in dr. Danila Vezjaka z EP F. Zahvalne listine univerze pa so vročili Aleksandru Gotzu, ki je lepo predstavil Tehniško fakulteto na sejmu Techno-nova v Gradcu, Gerhardu Men-zlu za dolgoletno delo z oddelkom za strojništvo Tehniške fakultete in Eugeniji Ločičnik vdovi rojaka iz Trsta - univerzi je podarila tehniško knjižico. Slovesno listino so vročili Splošnemu združenju trgovine Slovenije, ki je dobro sodelovalo s krajnsko Fakulteto za organizacijske vede. ZDENKO KODRIČ Skupina obramboslovcev je skupščinski komisiji za obrambo in s tem slovenski javnosti ponudila v obravnavo predlog za vpeljavo predmeta obramboslovje in vzgoja za mir v slovenske srednje šole. S tem je iz ropotarnice usmerjenega izobraževanja potegnila izpod preproge strašilo, . s katerim se je lep del slovenske javnosti ukvarjal vsaj do leta 1986. Pet let kasneje smo z zadovoljstvom lahko ugotovili, da je nova, demokratično izvoljena oblast sklenila tovrstne predmete in vsebine zabrisati iz izobraževalnega sistema. Toda trdoživost ljudi, ki so svoje življenje zapisali ideji vzgoje za obrambo kot rednega učnega predmeta (v zadnji verziji zavite v plašč vzgoje za mir), je presenetljiva. Potem ko so predmet ukinili na univerzi, v srednjem šolstvu pa iz njega naredili izbirne vsebine, ko so Zavod za šolstvo. Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje ter Katedra za obramboslovje tudi strokovno legitimirali takšno odločitev šolskih oblasti, so zagovorniki venije za šolstvo). Milka Arko (Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo). Ivan Bitenc (Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) in delavci delovne skupnosti podjetja Prosvetni delavec: Marjana Kunej, Lučka Lešnik, Stanko Šimenc in Metka Vovk. Uredniški odbor: Boštjan Zgonc, predsednik, in člani Tea Dominko, Dora Gobec, Gregor Kocijan. Mar- jana Kunej. Lučka Lešnik. Tine Logar, Lidija Magajna, Janko Svetina, Stanko Šimenc in Vladimir Tkalec. Časnik urejajo: Stanko Šimenc - glavni urednik, Marjana Kunej - odgovorna urednica. Lučka Lešnik - novinarka - urednica in Tea Dominko - tehnična urednica. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Časnik izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Naročnina za leto 1991 znaša 380 din za posameznike in 760 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri 260 din na leto. Posamezna številka stane 25 din. Tisk ČTP Ljudska pravica, YU ISSN 0033-1643. predmeta očitno dobili no'So zaveznika. Ta, ovenčan z 'Iho: slavo, naj bi imel več vpl>' Uh seveda tudi interes, da slov^po fante in dekleta usposobi Z3 šol por proti kakršnemu koli 1 ni) sorju. Ob tej priložnosti bi ra1).-,, vensko javnost opozoril, s(.:Wi joč se na progfamska izhoro Liberalno-demokratske str3' da takšnemu predlogu lah^ nasprotujem in upam, da 11 tako tudi šolska strokovna nost. V Ministrstvo za šob1' šport sem že zdavnaj izgub upanje, saj ni kos še dosti elementarnim problemom' , sprotovanje predlogu ne 'S | zgolj iz dvoma, da sam pr^ff lahko okrepi obrambno Ijenost prebivalstva mlad31 žave, pač pa tudi iz dejstvH zasnovan po analogiji voja^sv. /so doi usposabljanja, predmet ne 5Fj?a v izobraževalni sistem. G. predlagatelji opredeljujejo , vzgojnega (izhajajoč iz sa^U. naziva) - pa naj gre za obrairj^ ali mirno vzgojo - pa spada U nf toliko manj. Šola je predrl m izobraževalna, ne pa vZG^ ustanova, pri čemer se G 'i' funkcija sama po sebi kaže ^ alizacijo prve. ‘ Predlagatelji (mediji s° p, v dozdajšnjih poročanjih opf9 s/ lili kot »skupino obramb0^ cev«) so namesto strokoviuU te gumentov našli kronsko P j?: slovenskega ministra : obrambo. To pa je že lah^j nj dosten razlog za skrb, da ji1’1 rebiti podvig res uspe. „ Ljubljana, 27. 9. 1991 is ROMAN LAVTAR s' generalni sekretar J« Naš, Je slovenščina v naši šoli še nacionalna vrednota? a Materinščina in drugi temeljni predmeti ob novih normativih Novi Predpisi so z ukinitvijo diferencirane učne obveznosti odpra- J^koliko poseben položaj materinščine (in drugih temeljnih pred-? '~H2^_Kerpa so ohranili drugačne oblike razbremenitve učiteljev ž!!?. Predmetov, so potisnili ključne predmete v bistveno slabši in katastrofalno znižali izobrazbeni standard slovenščine, ^il^atike in tujih jezikov. Spr . novih normativih, ki jih je ,u5el Izvršni svet avgusta letos ‘adnj ijst Republike Slove-VgV l6- 8- 1991, št. 9), smo se že sv'*0 razburjali in tudi Pro-. u 111 delavec je o tem že več-v m poročal, saj imajo ti predpisi arsikaterem pogledu daljno-^ posledice. ■,jw Prašanje, ki je najbolj pereče VDrlrf8' P3 je položaj temeljnih /kj,metov (slovenščina, mate-• ’ ‘“J* jeziki) in obveznosti j n' e iev le - teh, ki so ga začrtali <.stativi in standardi. V zvezi Stneijn0sev Postfla tudi te' r Sol u vPrašanje, kakšno vizijo (im ■ s'sterna izobraževanja R' k° ^°'s*ce oblasti ter celo ’ rflsln *° razumej0 konstituante 'JL^aske narodne zavesti, kajti '^.ater'nščina je bila pri sloven-Uj 6111 narodu zmeraj ena izmed l"Lmeljnih narodotvornih prvin, e1to Ve^- zrneraj prisegamo, da je Hte nac'onalna vrednota brez al-t^ative. Javnost pa pričakuje ačiteljev slovenščine malo-’ Im r6 nern°goče - primerjaj pole-a. Ici 0 I-lane Zajc - Marija Mer-% a Pod naslovom Samostojna Hv °J!en^a in slovenski jezik (ni elu' 7’ 8- in 24' 8- l- L ter Hsv ^*anek na to temo v Pro-J^tnem delavcu 9. 9. 1991. Šol-\ .°b'astem navkljub je to "iir,, 2S°dovini temeljna usta- 1 (Z Va’ ?rek katere se Je v vseh S ^?^ov'nskih obdobjih uresniče-'kT 'n ohranjal slovenski narod. ® 0 Pa so vprašanja, ki presegajo *v're pričujočega zapisa, če-[av nanje nikakor ne moremo Pozabiti. Povrnimo se torej v prozo (jj danjega življenja. Zakaj tr-jjbo, da so normativi in stan-rdi poslabšali položaj ključnih predmetov? Dr^0 2dai Je bilo učiteljem teh Predmetov na vsaki šoli vsaj de-sp?3 priznano zahtevnejše in ob-Pei^e delo, zaradi česar so bili o'so ' ^Hrpino nagrajeni, bodisi da 'nteli zmanjšano učno obvez-irSt pa 50 J'111 plahni' dodatne dvf ^Prav financerji tega niso gn|Sehej plačevali, skoraj ni bilo e- ki ne bi upoštevala poseb- h zahtev dela pri poučevanju j .aterinščine (in drugih temelj-k j 'a Predmetov). To so šole ure-Jz znamenitimi pravilniki J osebnih dohodkih, s katerimi J 0 samoupravno prerazporejale Jadeljeni denar. Kjer so zniže-. |a|' udno obveznost (povečini na Fredmetni stopnji osnovnih šol). so za to delo priznavali od dve do štiri pedagoške ure, to je nekako od 10 do 20 odstotkov učne obveznosti ali od 87,5 do 196 delovnih ur na leto. V srednjih šolah so večinoma priznavali tem predmetom od 120 do 250 delovnih ur na leto, to pa je vplivalo na višino plače ali pa na število nadur. Zdajšnji predpisi pa šolam ne dopuščajo več kakršne koli prerazporeditve denarja po svoji presoji. Plača in učna obveznost sta določeni z republiškimi predpisi! Seveda poseben obseg in zahtevnost dela učiteljev slovenščine in drugih temeljnih predmetov nista bila nikjer povsem ustrezno ovrednotena. Povečini so bile učitelju nekako plačane le korekture šolskih nalog, ne pa tudi popravljanje domačih nalog, pisnih preskusov znanja, pregledovanje obveznega branja itn. (prim. članek Mojce Janežič, Delo, 28. 9. 1991, str. 29). Predvsem pa ni nihče upošteval posebne zahtevnosti poučevanja teh predmetov, hitrega razvoja teh strok, obsežnosti učne snovi, zahtevnosti priprav, pomena učne in vzgojne vsebine itn. Družba in šolske oblasti pa so seveda postavljale posebne zahteve ravno ob teh predmetih, ker pač nihče ne more mimo znanja materinščine in drugih temeljnih predmetov, zato so tudi na sprejemnih in zaključnih izpitih zmeraj prav ti predmeti. Obenem pa so to tudi selektivni predmeti, pri katerih je največ popravnih izpitov. Imeli smo veliko pomislekov o dotedanjem neustreznem vrednotenju tega dela; na to so slavisti večkrat opozarjali širšo javnost in odgovorne oblasti (zadnjič na strokovnih posvetovanjih v Novi Gorici 1984 in v Bohinjski Bistrici 1986), vendar ni nihče šel povsem molče mimo tega obsežnega dela, ki samo pri korekturah šolskih nalog zahteva dober mesec intenzivnega in odgovornega strokovnega dela na leto. Pri dvainštiri-deseturnem delovnem tednu namreč opravi delavec manj kot 190 delovnih ur, slovenist pa potrebuje za korekture šolskih nalog na Teto od 120 do 252 ur, odvisno od programa, ki ga uči (predmetniki vsebujejo od dveh do petih ur slovenščine na teden), in od števila učencev, ki jih ima v posameznih razredih (od 25 do 36). in če za korekturo ene naloge potrebuje 15 minut časa. Pri pripravi nove zakonodaje je obveljalo stališče, da naj bi bilo v sistemu nagrajevanja čim manj dodatkov, sistem pa naj bi bil čim enotnejši, tako da bi šole omejili pri razporejanju denarja. Pojavila se je celo želja, da bi vse plače šolnikov odračunali v republiškem središču, ki bi vsakemu učitelju neposredno poslalo ček s plačo. Vsekakor pa naj bi bil učitelj povsod plačan enako. Ta centralizem se kaže tudi v Predlogu zakona o plačah šolnikov (Poročevalec Skupščine republike Slovenije, 8. 8. 1991, št. 22, str. 8-19). Zaradi tega se v gradivu na različnih stopnjah priprave niso več pojavljali dodatki za temeljne predmete, pač pa je bilo predvideno, da se učiteljem nekaterih predmetov (slovenščina, matematika, tuji jeziki) zniža tedenska učna obveznost. To seveda spet ni bilo povsem ustrezno, temveč bi le ohranjalo trenutno stanje, kajti o »novih stroških« se ni smelo niti razmišljati. Normativi in standardi pa so šli še korak naprej in v določilih za sistematizacijo delovnih mest (točka 1. 1.) so odpravili celo diferencirano učno obveznost, ki pouk materinščine zožen na raven katerega koli drugega predmeta (npr. na raven zdravstvene vzgoje ali mirovne vzgoje), kajti vsi učitelji imajo enako tedensko učno obveznost, le da eni ne nosijo domov nalog in ne sodelujejo pri vseh mogočih in nemogočih izpitih. Kaj pomeni to za učiteljevo delo, ni potrebno posebej opisovati, srh pa spreletava človeka, če pomisli, kakšne katastrofalne posledice bo to imelo za kakovost pouka temeljnih predmetov. Po drugi strani pa so napravili še več: slovenščina in vse tisto, kar predstavlja, je potisnjeno v slabši položaj, kot ga imajo drugi predmeti, kjer je ohranjena drugačna diferenciacija učne obveznosti. Vsi učitelji imajo sicer predpisano dvajse-turno tedensko učno obveznost, vendar je sistem ohranil pri nekaterih predmetih dve drugačni obliki diferenciacije. Pri nekaterih predmetih (računalništvo, fizika, kemija pa tudi pri naravoslovju in še kje!) se doda uram iz predmetnika določeno število ur, ki omogoča zaposlitev več učiteljev ali zaposlitev laboranta (Poglavje B, točka 2. L). Pri drugih predmetih (nekateri stro- naj bi se po prvotnem predlogu gibala od 18 do 22 ur tedenske učne obveznosti za učitelje različnih predmetov. Baje je pri tem imel odločilno vlogo Zavod RS za šolstvo, ki naj bi trdil, da je takšna diferenciacija zastarela, neutemeljena..', (prim. izjave Vladimira Mikliča v Delu, 7. 9. 1991, str. 25). Morda ni tako, res pa je, da je bila odpravljena diferenciacija učne obveznosti brez kakšne koli strokovne analize o njeni upravičenosti. Zakaj je bil s tem pouk materinščine ponižan izpod standardov, ki ga odredbodajalci predvidevajo pri drugih predmetih? Iz enega zornega kota je bil kovnoteoretični predmeti, praktični pouk, športna vzgoja, tehnični pouk, gospodinjstvo...) se razredi delijo v skupine, to pa spet razbremeni učitelja že pri delu v razredu, doma pa mu sploh ni treba popravljati nalog, da vsega drugega tja do brezplačnih popravnih in zaključnih izpitov niti ne omenjamo. Materinščina in tudi drugi temeljni predmeti so nesporno degradirani izpod izobrazbenih standardov drugih predmetov. Ali se vsi organi oblasti in vse njihove strokovne službe zavedajo, kaj počnejo? ZOLTAN JAN :qLosa i Enako plačilo za enako delo MjP°š'ovan, gospodje Izvršnega laf1 ^ePubiike Slovenije, malo pred Jv e,k°m šolskega leta ste rešili pro-Marsko zahtevo po enakem plačilu 1 Za'nako delo. (,■ a nePoučene: šlo je za zahtevo, da • šnrladiU osei>ne dohodke na ravni (n ‘s,e stopnje. Tisti, ki poučujejo I. nr na različnih koncih Slove- gtj ijl]e',nai b' bili plačani po istih meri-j(i!’ dei° učiteljev telesne vzgoje v Bel-,), Ci'1 naj bi bilo finančno ovredno- 0 toliko kot na Vrhniki, delo os-°yft°šolskega slavista v Rušah naj bi ° pJ ° to^ko kot v Metliki. Izenačitev s'r°kah torej, ne pa glede na kraj $ iu||'^UEtr°je bilo sveže, saj je nad Idrijo še ležala megla. Pogovor >!!^je kmalu sprostil in ogrel. čUtiJ^r° jutro, kako se potek ^neni,no- Zdaj ko sem sta-^aš’ veHko bolje kot prej. re,>a drutba sprejme raje štabi e’ Urejene ljudi, čeprav sem Porft miaičih letih teoretično bolj ve,x *'0vana. Takrat sem imela tret' *aSa za študij; delala sem ien°L. stoPni°- Ampak bila sem , . 'p in mlada in nisem mogla 1- v <>(‘reti. Vsekakor sem raje tu Pisarni, kjer mislim, kar ho-rn' kot pa da bi bila otrok v rali vel )ii! ,ls‘ • Kaj je po vašem najpomembnejše za uresničitev šole, v kateri bi se dobro počutila tako učitelj kot učenec? - Zelo težko vprašanje. Najpomembnejše je to, da učitelj ve, da je v šoli zaradi otrok, in ne zaradi učencev. To pa je težko. Vse drugo pride samo po sebi. • Nameravate dati šoli poleg predpisanega programa še kaj? Priprave na pouk naj bodo takšne, kakršne si želi učitelj. ll'n: $l strokovnjak, ti se ‘oči.« Tako si poveča zaupanje sv°je delo. - Ne vem natanko, kaj moram delati in kaj delam. Rada bi obrnila šolo na glavo in čez nekaj let bo obrnjena, če mi bodo dovolili in če bodo učitelji za to. Vse mi gre prepočasi. Zato ljudje ob meni težko živijo. Lenka Bezeljak učenca predvsem usmerjal in spodbujal k razvoju. Se vam zdi, da ti pogledi že prodirajo v šolo? - To je temelj za prenovo šole. Z integriranim poukom od prvega do četrtega razreda se otrok počasi nauči samostojno delati. S projektno metodo v četrtem razredu pa se pripravi za delo na predmetni stopnji. To je učenje po zdravi kmečki pameti - življenjsko in celostno. Zaživelo je Že na marsikateri šoli. • Kako pripraviti človeka, da bo delal po novem? - Če ne spremeniš miselnosti, ne moreš delati tako. Zato je po- Ženska na vodilnem mestu je verjetno boljša od »moškega povprečja«. ® Kaj še posebno Žjjjčlovekov razvoj? močno Ijai - 7 ko, cia preci svetom nočeš sa da nečesa ne znaš. S tem K°dujeŠ sebi in drugim. _______________ 1 to zaradi sramu? e n iiij, ~ Morda, pa tudi zaradi preve-d«j !kg samozavesti ali občutka od-f %°vornosti. ca1, ® Gospa Dora Gobec s Pe-ča_agoškega inštituta pravi, da Slovenci pridni, ponižni n,.0Sljivci, tiho trpimo, se tru-n' "u« biti povprečni, namesto njtf. otroke spodbujali, naj Ai p. drugačni, pogumni, rado- • Vas kaj ovira pri uresničevanju vašega programa? - Zelo me ovirajo zadnji normativi z 22-urnim tednikom, ki so le sprejeti in postavljajo učitelja za dvajset let nazaj, ko so bili vsi učitelji enaki. Ravnatelj je v nemogočem položaju, saj mora enotiti kakovostno in količinsko povsem različno delo. Pri tem vendar vsi vemo, da učitelj, ki vpeljuje novosti, dela neprimerno več kot tisti, ki uči po starih pripravah. • Gotovo spremljate razvoj šolstva po svetu in ga primerjate z našim. Kaj ugotavljate? - Ugotavljam, da smo v zadnjih letih napravili tako velik korak, da so nekatere naše šole lahko zgled elitnim šolam na Za- trebno nenehno učenje. Pri nas imamo trojni sistem izobraževanja učiteljev. Vsako leto obnavljamo znanje posameznih predmetov. Tako je ves kolektiv študiral slovenščino, zgodovino in naravoslovne vede. Letos je na vrsti zemljepis. Študij vodi učitelj, ki je strokovno bolj podkovan, ali pa zunanji sodelavec. Tako naj bi se Ijam, da smo otroke osem let crk-Ijali, potem pa ne zmorejo prenesti krutosti življenja. Otroka v srednji šoli spodkoplje odnos. Pri nas je Jaka, tam pa številka, peti učenec v redovalnici. Tu lahko reče, da danes ne zna in se bo naučil do jutri, tam pa... • Najbrž spremljate svoje učence, tudi ko zapustijo to šolo? - Spremljam jih ves čas šolanja, dokler ne gredo v službo. Zanimivo je, da se v srednji šoli najbolje znajdejo tisti, ki so imeli pri nas »le« dober uspeh. Pa ne vem, kje je vzrok za to. # Kako gledate na ocenjevanje? - Odpravila bi ga. Verjetno za vse stopnje. Toda odpravljanje mora potekati postopno, že od prvega razreda, da se lahko starši in otrok privadijo na vrednotenje znanja, in ne na ocene v spričevalu. • Se vam ne zdi, da sta diferenciacija v teoriji in praksi zelo različni? - Teorija je zelo toga, praksa pa jo prehiteva. Pri klasičnem pouku pa diferenciacija komaj zaživi. • Kaj bi predlagali, da bi bilo v srednji šoli osipa manj in šolanje uspešnejše? - Srednja šola bi se morala prilagoditi otroku. Tistega, ki bo delal z rokami, naj bi učila delati Z rokami, tistega, ki bo delal Z možgani, pa z možgani. Za te bi naredila še bolj elitno šolo. Predvsem pa bi bilo treba spremeniti metodiko dela. • Kako gledate na zaključni izpit? nam zvišala kulturna raven in splošno znanje. Učitelji hodijo na seminarje strokovnih šol in Zavoda. Vsaj enkrat na leto gremo hospitirat v različne šole in sodelujemo pri pogovorih, ki so najpomembnejši del teh srečanj. Tako smo obiskali šole v Italiji, v Mirni, Repentaboru in še Kn Vl’ ‘znajdljivi, vedoželjni, pri jpravlien; čustva in V'rav‘jeni izražati n‘j ijjPh govoriti. I hodu. Praksa je pri nas daleč pred teorijo. Dobro je, da se je Zavod toliko zbudil, da dovoli spremembe. Dovoli ljudem razmišljati. To se je začelo pred štirimi leti. • Težnja po prenovi šole je stara. V čem je bistvo prenove? e J . ~ O tem sem razmišljala danes 1 Jijlutraj ob svojem enajstmeseč-ern sinu. Zmeraj sem si želela *d roka’ ki bi razmišljal in imel s> ;°/° voljo. Zdaj ko imam takš-mŽ^a’. Pa mi ni všeč. Otroci # svojo voljo so težko vzgojljivi. )'■ —---------------------------- e*' • Kako se s takimi pogledi jjjj ŽLjfkojo počutite v šoli?___ j i nkx čudovito, čeprav je v tem % ^‘u saj me noben otrok ne J ^jurg/a«. V resnici se mi zdi to 0 °, °> saj ne maram vojaške dis-c‘Phne - otrok, ki bi se mirno Prehajali po desni gor, po levi - Prenova mora biti predvsem vsebinska. Vsaki šoli pa je treba pustiti, da si prilagodi sistem, kajti učitelji in otroci se v različnih krajih odzivajo drugače. Enako, pavšalno delo ni prida. # Za novo pojmovanje učenja velja, da učitelj ne bi le prenašal znanja, temveč naj bi kakšno. Želeli smo hospitirati v neki avstrijski šoli, a brez ministrovega dovoljenja, - tega si nismo utegnili priskrbeti - obiska ne dovolijo. Če nam bo uspelo, bomo šli vsi na Didakto. • Je kaj upanja, da bo administrativna navlaka z vsemi poročili in statistikami kaj manj obremenjevala učitelja? - To je odvisno od organizacije dela. Mislim, da pri nas administracija učitelja ne ovira pri delu. Treba je pisati v dnevnik in redovalnico ter napisati mnenje o učencu, priprave pa naj bodo takšne, kakršne si želi učitelj. • Menite, da šola dovolj pripravlja otroke na življenje? - Sprašujem se in sem v dilemi. Gledam našo šolo. Ugotav- Sodelujte z nami! - Potreben je. Dijak ob dodatnem študiju, ko se pripravlja na zrelostni izpit, svoje znanje zaokroži in poglobi, komisija pa naj mu pri tem pomaga. Pri maturi klasično spraševanje ni potrebno, to naj bo pogovor, izmenjava stališč. Pri današnji srednji šoli je to največkrat le utopija. Otrok je isto stvar vprašan že pri rednem pouku, torej ni razloga, da bi na enako vprašanje odgovarjal še enkrat. Kot sem že omenila: tudi na srednji šoli je treba temeljito spremeniti metode dela. 9 Ste za popravne izpite? - Štirinajst dni po pouku so kretenizem. • Kakšen je vaš odnos do Žagarjevih in drugih nagrad? - Nagrade za učitelje so nujne, učitelj pa naj jo dobi takrat, ko vpelje kaj novega v šolo in s tem v slovenski prostor. 9 Kaj menite o ženskah na vodilnih mestih? - Kot ženska je težko priti na vodilno mesto, še težje je doseči to v ženskem kolektivu; če pa se to zgodi, je verjetno boljša kot moško povprečje. Najtežje pa je mladi ženski. 9 Kaj najbolj cenite pri človeku? - Inteligentnost in odkritost. Pogovor pripravila DANICA CEDILNIK pogledi STOP THE WAR Storite nekaj, zdaj! Ljudje! Prebivalci moje lepe dežele Slovenije ne čakajte, da bodo bombe spet padale tudi pri nas. Ne čakajte, da bodo drugi kaj storili. Storite to vi, zdaj, takoj! Naredimo to skupaj! PIŠIMO! Pišimo parlamentom Evrope! Zasujmo jih s pismi, bombardirajmo jih z našimi zahtevami. Če bo vsaka družina v Sloveniji poslala po eno pismo v evropski parlament, bodo birokrati pokopani pod našimi pismi. Morali jih bodo odpirati, brati in nanje odgovarjati. Zaradi tega ne bodo mogli opraviti drugega dela. Pritoževali se bodo pošteni uslužbenci. Od svojih politikov bodo zahtevali, da nekaj storijo. Če ne bodo nič storili, jim bomo spet pisali, isto, vsak teden. Dokler ne bodo pomagali ustaviti vojne. Povejmo jim, kako je pri nas. Spomnimo jih, da so soodgovorni. Zahtevajmo od njih dejanja. Vemo, kako je pri nas. Vsi smo odgovorni. Krivi bomo tudi mi, če bomo samo čakali. Zato PIŠIMO: 1. SFRJ ni več. 2. Nekdanja JLA je zdaj srbska vojska. 3. Srbsko vodstvo in generali njene vojske so krivi za to vojno. 4. V tej vojni morijo in uničujejo vse. 5. Če ne boste nič storili, boste krivi tudi vi. Zato zahtevamo: 1. Da se priznajo republike nekdanje Jugoslavije, ki to želijo, kot samostojne države. 2. Da se nekdanja zvezna armada razoroži. 3. Da se zagotovijo človekove pravice in pravice manjšin. 4. Da se izvede prava mirovna konferenca. 5. Da se postavijo vsi vojni zločinci iz te vojne pred mednarodno sodišče. ZAHTEVAMO ODGOVOR. Majhen narod smo, našega jezika Evropa ne razume. Da ne bodo mogli reči, da nas niso razumeli, jim pišite v angleščini. To pismo lahko fotokopirate ali ga prepišete. Pomembno pa je, da se podpišete in napišete tudi svoj naslov, saj zahtevate odgovor. Nikar ne recite, da ne bo uspelo, da nima smisla. Če ne naredimo tega, ne bomo nikdar vedeli, ali bi pa morda vendarle delovalo, vedeli pa bomo, da nismo ničesar storili in čutili bomo, da smo krivi tudi mi. Storimo torej to zdaj. PIŠIMO! 1. VUGOSLA VIA DOESN’T EXIST ANY LONGER. 2. EX-YUGOSLAVIAN NATIONAL ARMY IS NOW SERBIAN ARMY. 3. SERBIAN LEADERSHIP AND ARMY GENERALS ARE RESPONSIBLE FOR THIS WAR. 4. THEY D ESTROV E VER VTHING AND MURDER ANYBODY IN THIS WAR. 5. IF YOU DON’T DO ANVTHING YOU WILL BE GUI LTV, TOO. THEREFOR WE DEMAND: 1. THAT THE EX-YUGOSLAVIAN REPUBLICS, WHICH WANT THAT, ARE RECOGNIZED AS INDE-PENDENT COUNTRIES. 2. THAT THE EX-FEDERALL ARMV IS DISARMED. 3. THAT HUMAN RIGHTS AND THE MINORITV RIGHTS ARE RESPECTED. 4. THAT A REAL PEACE CONFERENCE IS CAR-RIED OUT. 5. THAT ALL THE WAR CRIMINALS OUT OF THIS WAR ARE BROUGHT TO THE INTERNATIONAL CO-URT. WE DEMAND AN ANSWER. Pišimo na naslove: SVET EVROPE: MRS. CATHERINE LA LUMIERE SECRETARV GENERAL OT THE COUNCIL OF EUROPE F 6700 STASBOURG CEDEX FRANCIJA OZN: HIS EXCELLENCY MR. JAVIER PEREZ DE CUELLAR SECRETARV GENERAL OF THE UN UNITED NATIONS PLAZA NEW VORK, NY 10017 USA KVSE: HIS EXCELLENCY MR. HELMUT LIEDERMANN AMBASSADOR AND SECRETARV GENERAL O F CSC E HOFBURG-J OSEPHPL ATZ A-1600 WIENNA AVSTRIJA PARLAMENT OF GERMANV 5300 BONN NEMČIJA PARLAMENT OF ITALV 00100 ROME ITALIJA PARLAMENT OF AUSTRIA A-1014 WIEN AVSTRIJA PARLEMENT OF NETHERLANDS 2500 EA THE HAGUE NIZOZEMSKA PARLAMENT OF ENGLAND LONDON SWIA ZAA ANGLIJA Napisala: JULIJANA TURNŠEK-HEIJ zanimivosti Od paragrafov k ljudem Pogovor z Richardom H. Greenom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom in zagovornikom novega načina komuniciranja # Po poklicu ste pravnik, vendar vas poznamo kot medijsko osebnost, ki večinoma preučuje medosebne odnose po naj-sodobnejših psiholoških metodah. - Trinajst let sem opravljal poklic, za katerega sem študiral na kalifornijski univerzi. Ni mi ial. Dodobra sem spoznal, kako je biti odvetnik: marsikaj lepega sem doživel, veliko preveč je bilo pisarniškega dela; reševanje sporov med ljudmi na način, za ka- Richard H. Greene ♦ Ali je komunikacija tisto temeljno, kar se dogaja med ljudmi? - Komunikacija je vse, kar je! Holistično vzeto (celostno) govorimo o duhovni, intelektualni, čustveni in fizični komunikaciji. Vse, kar je v univerzumu, je komunikacija - med različnimi atomi, molekulami, organizmi, ljudmi in njihovimi skupinami. Komunikacija je bistvena prvina vsega, zato se lahko pogovarjamo o toliko različnih stvareh. Vse, kar je, komunicira med seboj. 9 Vemo o komunikaciji dovolj? - Do nedavnega so o njej razmišljali le redki. Kot majhni otroci smo se lahko učili od najbližjih - staršev, bratov, sestra, prijateljev, učiteljev - ti so nam kazali pot, bili so naši vzori. Učili smo se brati, pisati, računati, spoznavali smo biologijo, kemijo, umetnost, zgodovino... Vse to so zelo zanimive stvari, vendar - ali je še kaj pomembnejše od komunikacije? Te nas ne v osnovni šoli in ne v srednji ni učil nihče. Morda smo o vlogi komunikacije razmišljali šele pri osemnajstih in kasneje. Škoda da tako pozno, takrat so temelji osebnosti že trdno zasidrani. * v kršnega so me izurili, pa me je # Kakšne so vaše izkušnje sčasoma začelo ubijat,. z dozdajšnjih seminarjev? 9 Kako to? - Leta 1983 sem se seznanil z nevrolingvističnim programom. To je področje psihologije, razvija se znanost o komunikaciji med telesom in dušo v človeku in med različnimi ljudmi. O tem sem poslušal predavanja in zelo so me očarala. Nekaj v meni se je premaknilo. Nisem mogel več nadaljevati svojega dotedanjega dela. Vzel sem si čas zase, premišljeval o svoji prihodnosti, kaj je tisto, kar je resnično moje, kaj me zanima. Odpravil sem se na potepanje po Indiji, Nepalu. Ko sem se vrnil, sem dokončno vedel: odvetnik ne morem in ne Želim več biti. 9 Zdaj ste direktor Mind Expansion Instituta v Los Angelesu. - Ko sem opustil prejšnji poklic, sem domala ves svoj čas namenil komunikaciji. Obiskoval sem zasebne tečaje pri različnih organizacijah in inštitutih, ki se ukvarjajo s tem področjem psihologije. Pred štirimi leti so me povabili v Avstrijo, da bi tam pred-, stavil nevrolingvistični program. Tokrat sem že petnajstič v tem času na predavateljski turneji po Evropi in svetu. Nikdar si nisem mislil, da bo ukvarjanje s komunikacijo postalo moja polna zaposlitev. Ko pa sem ugotovil, kako zanimiva in potrebna so takšna predavanja Američanom (in vsem drugim), sta mi postali moja usmeritev in pot zelo jasni. Zdaj vodim inštitut, v katerem se ukvarjamo z možganskimi zmogljivostmi (mind expansion). Kolegi preučujejo različna področja, sam pa vztrajam pri komunikaciji. Približno pet let imamo tudi redne radijske oddaje, v katerih predstavljamo nove zamisli o holističnem zdravju, komunikaciji, ezoteričnem mišljenju. Veliko tega ste lahko slišali tudi pri vas, saj imamo med Los Angelesom in nekdanjo Jugoslavijo t. i. radijski most z radiom Samobor. - Ponavadi me ljudje lepo sprejmejo, vsaj osemdeset odstotkov poslušalcev, če že ne vsi. Kadar me kritizirajo, sem potrt. To pomeni, da seminarja ne izpeljem, kot bi ga želel; zavedam se, zmeraj znova, da ni slabih učencev, so le slabi učitelji. Vesel sem, kadar srečam ljudi, ki so obiskovali moje seminarje in mi zadovoljni pripovedujejo, kaj vse odtlej uporabljajo v medsebojni komunikaciji. Žal pa se le redki spoprimejo s povsem »novo komunikacijo«. Kako to? Večina se boji, da jih bodo drugi zavrnili, bojijo se novega, trmasti so in predvsem radi počno tisto, kar je zanje najudobneje. Komunicirati drugače, po novem, pa je težje, kot si mislimo: ne gre, dokler se ne spremenimo tudi sami. 9 V Sloveniji ste imeli že kar nekaj seminarjev, na katerih ste predstavili nevrolingvistični program: na pomlad poslovnežem, zdaj športnim vaditeljem in učiteljem. Kaj menite o nas, Slovencih? - Prijetno je z vami. Ne glede na to, kar počnem, so tukaj ljudje sprejemljivi in zelo zavzeti za učenje in spreminjanje. Včasih so sicer nezaupljivi in presenečeni, npr. učitelji, ko jim pripovedujem, da bodo veliko laže poučevali, če se bodo znali igrati, biti radovedni, če bodo prebudili v sebi čim več otroškega. To nezaupanje izvira iz nevrološke zgodovine starega sloga. Čutiti je okorelost, včasih zavrtost. Prepričan sem, da je k temu pripomogla komunistična indoktrinacija, ki povsem nasprotuje moji filozofiji o življenju, izobraževanju in učiteljih. Rad prihajam v Slovenijo. Všeč mi je, ker ljudje ugotavljajo, da je marsikaj, kar povem, res, in postajajo radovedni. To pa je že veliko. Pripravila: LUČKA LEŠNIK Mini Uu Korr SEMINAR USPEŠEN UČITELJ - USPEŠEN UČ rENEC i PRAVILNA KOMUNIKACIJA - KLJUČ DO SPORAZUMEVANJA Samo besede so premalo PRC 7- o Ni slabih učencev, so le slabi učitelji. Besede, ki še danes vznemirjajo šolske zbornice, čeprav je minil že poltretji teden, odkar smo jih slišali v radijskem dnevniku. Z njimi je kolegica, ki dela na Radiu Slovenija, končala poročilo o gostovanju ameriškega strokovnjaka za komuniciranje po nevrolingvističnem programu (NLP) Richarda H. Greena. Udeležence seminarja, naslovljenega Uspešen učitelj - uspešen učenec, je zelo navdušil, čeprav je trdil to, kar smo napisali na začetku. Iz ure v uro je imel čedalje več somišljenikov, med njimi precej učiteljev. Tudi tiste, ki so ga sprva nejeverno opazovali. Če bi se lotili seznama, kaj vse učitelj »mora«, bi popisali precej papirja. Ce bi začeli govoriti o tem, da vse to čedalje pogosteje počne na »etični pogon«, kot rečemo, kadar delo ni primerno ovrednoteno in spodobno plačano, razprave ne bi kmalu končali. Če bi zagovarjali samo učence in trdili, da so učitelji slabi kdo bi sploh še hotel opravljati to delo? , In če tako menijo celo učitelji? Kaj se dogaja? Spodbudimo vse slovenske otroke, da bodo radi hodili v šolo, se učili, izrabljali vse svoje zmogljivosti, odkrivali in razvijali svoje sposobnosti - cilj, ki so si ga postavili udeleženci seminarja (19. septembra letos se jih je v Ljubljani zbralo približno sto iz vse Slovenije), zveni lepo in - nedosegljivo. Zanje ni naravno, da so .ujetniki za mizo1.« Strokovnjak iz Kalifornije svetuje odmore, tudi krajše, med učno uro, če je treba. Kadar le za minuto ali dve prekinemo pouk, prisluhnemo taktom živahne glasbe, otresamo z rokami in morda nekajkrat poskočimo, se pripognemo, globoko zadihamo ob odprtem Vito Oražem in Thomas Lučk: H. 0. E. - TV, 1990-1991, instalacija Richard H. Greene, nekdanji oknu, je šolsko uro lažje nadalje-odvetnik, zdaj medijska oseb- vati in pouk je učinkovitejši. Ponosi, svetovalec in oče, pred- dobno je na sestankih in konfe-vsem pa strokovnjak, ki prireja rencah. Ste že poskušali učence delavnice o novem načinu komu- med poukom presedati? ne mi-nikacije v desetih državah sveta, ' slimo na kazensko presedanje, je prepričan, da je ta cilj uresnič- ko namestimo »klepetulje« iz Telo nikdar ne laže. V njem se zrcali človekov um, v možganih pa človekovo telo. Zunanjost kaže na to, kaj se dogaja v človekovi notranjosti. Ijiv. »Le nekatere zakoreninjene poglede je treba spremeniti, bolj prisluhniti otrokom in jih upoštevati, jih priznavati. To je drugačna, popolnejša komunikacija.« V šoli starega kova je veljalo pravilo, da ima učitelj vselej prav in da mu učenci morajo slediti. Danes je drugače: učenčeva naloga ni, da posnema učitelja in je takšen kot drugi, temveč da je natanko to, kar je. In kako naj se znajde učitelj med množico različnih otrok? Kakšen naj bo pouk, da bo ustrezal vsem? Je sploh mogoč? Kako ohranjati disciplino? »Otroci naj se ne počutijo kot zaporniki,« pravi Richard H. Greene. »Med poukom jih opazujmo in upoštevajmo, da potrebujejo več dejavnosti kot odrasli. zadnje klopi v prve in podobno. Sprememba prostora zelo zboljša učno učinkovitost, ugotavljajo strokovnjaki. Bodi korak pred razredom! V vabilu organizatorja seminarja Alpha centra je pisalo: avtor programa vodi seminar izredno dinamično in zanimivo. In res je bilo tako. Richard H. Greene spominja na igralca, ki obvlada vlogo, prostor in občinstvo. Prav igralske sposobnosti pa so tiste, ki naj bi odlikovale tudi dobrega učitelja. Ta naj bi znal učence pritegniti, navdušiti, vstopiti v njihov svet, se jim prilagoditi, jih priznati, sprejeti in jih - obvladati. In kako obvladati ves razred? Bodi nepredvid- ljiv, korak pred njim, presenečaj!« svetuje kratko in jedrnato ameriški predavatelj. Strokovnjaki iz Pensilvanije so že pred dvajsetimi in več leti ugotovili, da ljudje komunicirajo na tri različne in neodvisne načine: z besedami, višino in barvo glasu, fiziologijo. Tudi v naših možganih so trije komunikacijski centri, ki jih v nevrolingvističnem programu imenujemo vizualni, avditivni in kinestetični center. Ti centri in njihove povezave so jezik medsebojne komunikacije. Med praktičnimi vajami na seminarju je bila tudi igrica, pri bo naša komunikacija vse*1 ska, zato tudi uspešna i11 jetna,« zatrjuje izkušeni strO; njak in razkriva preprosto s* nost, ki jo je dobro sprejel' komunikaciji je najpomen^ odziv. Ni toliko pomembne resnično mislimo, kaj reČ£‘ temveč to, kakšen je odziv-Kako torej obvladati ra# Kako biti nepredvidljiv, IfJ; pred drugimi in presenečati- Kdo je ta otrok, kaj sij? Skušajmo razumeti vsak® v razredu: prisluhnimo njeg0' Nesramen si! Nikdar več ne govori tako. Govoril si zelo nesramno. Tega si ne želim več. Lenuh, spet se nisi naučil. Nikoli ne bo nič iz tebe. Te je spet premamila lenoba? Skrbi me zate, prevečkrat se I1 loteva. Čudovit si! Priden, zelo priden, vse si pravilno zračunal. Dobro si zračunal. Zadovoljna sem s teboj. Za nalogo morate napisati spis o... Želim, da bi za nalogo napisali spis o... Ne smete prepisovati! Ne bom zadovoljna, če boste prepisovali. * Zaznavate razliko? Več o »starem« in »novem« načinu komunikacije preberi^1 v knjižici Nov način komunikacije Richarda H. Greena (pd' vod dela The new communication), samozaložba M. Hafner ) Ljubljana, 1991. Kc nj: kateri bi bilo treba zapisati prvih deset pojmov ali lastnosti, ki smo se jih domislili ob besedi učitelj. V skupinah - v vsaki je bilo po šest udeležencev - smo primerjali, koliko od teh desetih zapisanih besed je bilo skupnih vsem v skupini. Kaj menite? V večini primerov nobena(!), nekajkrat pa le ena ali dve. Ste presenečeni? Richard H. Greene pojasnjuje: »Niti dva človeka na tem planetu nimata enakih predstav o istih besedah in jih ne razumeta enako. Vsaka beseda vsebuje nenavadno mrežo slik, glasov in občutkov. Vse te slike, glasovi in občutki so programirani v naših možganih in telesu.« Kaj smo zapisali ob besedi ,učitelj*, je torej odvisno od naših izkušenj, ki smo si jih nabirali v prvih letih šolanja in kasneje. Ni torej čudno, da je bila lestvica pojmov zelo raznolika: od svetovalca, prijatelja, vzornika, do dolgočasneža, nebodigatreba ipd.; nekateri pa so razmišljali drugače in pisali pojme .družina*, .avtoriteta*, .urejenost*. Se še čudite, če otroci v šoli pogosto rečejo, da snovi niso razumeli, čeprav ste sami prepričani, kako nazorno ste jim vse pojasnili? Velikokrat se zgodi, da razumemo iste besede vsak po svoje. »Samo besedna komunikacija pogosto vodi v nesporazume. Ce pa sogovornika pazljivo opazujemo in se mu zmoremo približati na vseh ravneh, besedam, bodimo pozorni, ^ so izgovorjene, zaznavajmo.® 'i; govo govorico telesa. Odkfv njegove občutke, želje in trebe. Spoznajmo, kdo so mladi ljudje, kaj komu naj pomeni. Odkrijmo vrednote-jih imajo - zanetile bodo ogel1] ta jih bo motiviral Kateri komunikacijski jezil1 najpomembnejši? Tudi nas predavatelj vprašal podobno odgovarjali - ugibali smo različno. Če bi skušali odgovo v odstotkih, bi jih sedem p11 šali besedam, osemintrideset šini in barvi glasu, kar petinf deset pa fiziologiji. Pri različnih ljudeh so v osf dju različne ravni komuni® nja. Če se potrudimo in ob' damo vse tri (vidno, slušno kinestetično), nam to omog® da se vsakomur približamo način, ki mu je najbližji. V! zredu se otroci, pri katerih ( vladujejo različni komunikacij; načini (jeziki možganov). UČi1 se najhitreje ujame s tis* učenci, s katerimi je »na el1 R valovni dolžini«, in velikol'| ima druge po krivici za mani! ne, slabe, neuspešne. 0 sobne, slabe, neuspešne dobro opazoval in obvladal tri »jezike«, bi znal komunici' K sf V z vsemi. Se vam zdi zapletenOj ij :i, Rici? C Vredno je poskusiti, Rici? H. Greene namreč meni: nje novega načina komunicirajj je pomembno. Morda je kl)j našega obstoja.« Kako se prepoznavamo učinkovite slikanice, grafi, ipd bogat, srednje visok in srednje močan. Ti otroci potrebujejo gl^ počasnejša, nekoliko težja. Glava, ramena, oči in dihanje so utaf, jeni navzdol. Potrebujejo dovolj časa. Zanje uporabimo besede-lahko občutiš; kaj mislim; razumem tvoje občutke; skušajmo ugc' viti, kaj se dogaja. Učijo se počasneje, vse v sebi predelujejo, ^ pa jih navdušijo šele, ko razmislijo o njih. LlhDiTRSTV0 ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT K^LJANA, Župančičeva 6 "•'sija za štipendiranje in izpopolnjevanje učiteljev 7FS?VETNI DELAVEC ŠT. 15 oktober 1991 KATALOG »es' in tro! 3 st eti: no- eti' iv. raz1 k« lti? Ž« PROGRAMOV STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA PEDAGOŠKIH DELAVCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA OKTOBER, NOVEMBER IN DECEMBER 1991 PEDAGOŠKIM DELAVCEM V SLOVENIJI Tudi v tem šolskem letu bodo izhajale Objave o strokovnem izobraževanju učiteljev v Sloveniji. V tej številki objavljamo natančne datume in programe, ki bodo potekali oktobra, novembra in decembra 1991. Programi so razpisani v skladu s Katalogom programov strokovnega izpopolnjevanja učiteljev v Republiki Sloveniji z dne 24. 6. 1991, objavljenem v tem časniku. Ker so v besedilu navedeni le naslovi, čas predavanj in predavatelji, vam priporočamo, da si natančno ogledate tudi vsebine v Katalogu z dne 24. 6. 1991. Ravnatelje in druge pedagoške delavce prosimo, da se prijavljajo na prijavnicah le posamezno, na naslov izvajalca programa. Priporočamo vam tudi, da se prijavljate po pravilih, ki so sestavni del Kataloga programov. Pedagoške delavce, udeležence različnih oblik strokovnega izobraževanja, prosimo, da svoje pripombe sporočajo pisno Ministrstvu za šolstvo in šport. akc :g°' V Objavah naj vas opozorimo zlasti na tele razpisane vsebine: # slovenski jezik in književnost ter tuji jeziki # metodike raznih strok 9 vsebine geologije in montanistike (za biologe in geografe) 9 naravoslovne programe 9 pedagoške delavnice 9 program izpopolnjevanja razrednih učiteljev 9 izbor iz programov Pedagoškega inštituta. Pri izbiri programov želimo učiteljem in ravnateljem veliko uspehov. Svetovalec za permanentno izobraževanje in štipendiranje učiteljev JOŽE ŽLAHTIČ FILOZOFSKA FAKULTETA AŠKERČEVA 12 LJUBLJANA telefon: (061) 332-611 interna 378 Iz- °0rdinatorica programov BREDA JURČIČ-CACOVICH, dipl. psihologi- Denter za pedagoško izobraževanje ? akcijskim raziskovanjem do ekološke vzgoje. ^-PROGRAM II. IN III. DEL Ifli f?ilec Programa: Center FF za pedagoško izobraževanje v sodelovanju Zavodom za šolstvo in šport j^ajalki: dr. B. Marentič-Požarnik, mag. Majda Škerbinek elfr,! «enci: učite|j' osnovnih šol, ki se ukvarjajo z akcijskim uvajanjem » °loŠke vzgoje in so absolvirali I. del ^“^2-krat 20 (2-krat 2,5 dneva) Nova°gora Vsh**' Pe^a8°^a delavnica (ciklus) Pjj nju ek"*]1 ^etode .izvajanja' spremljanja in poročanja o akcijskem raziskova- * feratUra: Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli Didakta Radovljica q C in druga po dogovoru PoVWnost' udeležencev: aktivno sodelovanje v izkušenjskih metodah in Poro?^11'11 faZah akciiske£a Pr°jekta: izdelava faznih poročil in končnega b' OD UČNE PRIPRAVE DO IZVEDBE UČNE URE GRAM A-PRO- izvo'leiC Programa: Center FF za pedagoško izobraževanje OdeUž*'" ^7 Maremie ^>°^arnik' dr- A-na Tomič, učitelji spec. didaktik )0 gO ; J Či' sli „ . Z1' ur: 12 i v0k.: 7- in 8. november 1991 « Ljubljana y0t*®*: Pedagoška delavnica sebina: Teoretična izhodišča za izdelavo priprav na učno uro. praktični Pnkazi v razredu in analiza dr erjatUra: dr' Ana Tomič: Strukturiranje učne priprave. Prosvetni delavec: Ijana i9^arent'^ ^°^arn'k: ^ova pota v izobraževanju učiteljev. DZS Ljub- rjj ^'nznosti udeležencev: aktivno sodelovanje ODDELEK za filozofijo AZIJSKE FILOZOFIJE V OKVIRU TRANSKULTURALNE dermenevtike, B-PROGRAM rJusUec programa: Oddelek za filozofijo FF "»laika: dr. Maja Milčinski ok; 21. io. i99i 0b 17. urj na Filozofski fakulteti ■ v n?len Predavanja: Seznaniti učitelje z nekaterimi koncepti azijskih filozofij H tihKV-ru svetovne filozofije. Pri razpravljanju o različnih kategorialnih apara-r tra Preučevanju zunajevropskih filozofij bo namenjena posebna pozornost [J nskulturalni hermenevtiki kot eni izmed mogočih metod preučevanja. ODDELEK za psihologijo i ____ I CIREL PREDAVANJ: Za učitelje in vzgojitelje MIŠLJENJE IN GOVOR PREDŠOLSKEGA IN MLAJŠEGA ŠOLSKEGA OTROKA (razvoj in odnos) Izvajalka: doc. dr. Ljubica Marjanovič-Umek Rok: 15. 11. 91 ob 15. uri KOMUNIKACIJA KOT KAZALNIK KAKOVOSTI VZGOJNO-IZOBRAŽEVATNEGA DELA Izvajalka: mag. Vlasta Zabukovec Rok: 15. 11. 91 ob 17. uri Za svetovalne delavce ŠOLSKEGA OTROKA (razvoj in odnos) Izvajalka: doc. dr. Ljubica Marjanovič-Umek Rok: 22. 11. 91 ob 15. uri Za svetovalne dealvce OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA Izvajalec: izr. prof. dr. D. Žagar Rok: 22. 11. 1991 ob 17. uri DIFERENCIACIJA IN INDIVIDUALIZACIJA POUKA Izvajalec: izr. prof. dr. Drago Žagar Rok: 6. 12. 1991 ob 14.30 uri OCENJEVANJE IN PREVERJANJE ZNANJA Izvajalec: izr. prof. dr. Drago Žagar Rok: 6. 12. 1991 ob 16. uri Za vse RAZVOJ BRALNIH SPRETNOSTI IN TIPOLOGIJA BRALCEV Izvajalka: mag. Sonja Pečjak Rok: 6. 12. 1991 ob 18. uri 14. december 1991 - ob 8. uri: strokovni svetnik Janez Zor, Glagolica, cirilica in stara cerkvena slovanščina ter Slovenci - ob 10. uri: mladi raziskovalec Aleš Bjelčevič, Literatura, teorija pomena in umetna inteligenca - ob 14. uri: mladi raziskovalec Marko Stabej, Lingvostilistična analiza Kocbekove pesniške zbirke Zemlja. Vsa predavanja bodo na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 12, Ljubljana, v predavalnici štev. 2. Prijaviti se je treba vnaprej na naslov: Referat za permanentno izobraževanje. Filozofska fakulteta v Ljubljani, Aškerčeva 12, na obrazcu za permanentno izobraževanje. DIDAKTIKA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI Izvajalec programa: Oddelek za slovanske jezike in književnosti in Slavistično društvo Slovenije Število ur: 12 Čas: 23. 11. 1991 (Ljubljana) 7. 12. 1991 (Maribor) Kraj: Ljubljana, Maribor Model: Predavanja in strokovne razprave Vsebina: Aktualna vsebinska vprašanja ob pouku slovenskega jezika in književnosti v osnovni in srednji šoli Izvajalci: LJUBLJANA, 23.11.1991, Filozofska fakulteta od 9. do 14. ure Prof. Ivanka Černelič: Členek kot besedna vrsta v slovenskem knjižnem jeziku (prikaz obravnave, SS); Mag. France Žagar: Kako se uveljavlja ustvarjalno pisanje na Slovenskem (jezik, OŠ, SŠ); Mag. Vinko Cuderman: Odnos med literarno vedo in didaktike (SŠ). MARIBOR, 7.12. 1991, Pedagoška fakulteta (od 9. do 14. ure) Dr. Olga Kunst-Gnamuš: Pomen pragmatičnih spoznanj za učno komunikacijo v razredu (jezik, OŠ,.SŠ); Dr. Gregor Kocijan, prof. Stane Šimenc: Katalog znanj iz slovenske književnosti; nova šolska berila za OŠ in SŠ; Dr. Jože Lipnik: Problemska obramba umetnostnega besedila (književnost, OŠ, SŠ). OPOMBA: Nadrobnejše informacije dobite na Filozofski fakulteti, prijavnice pošiljajte posamično. ZBOROVANJE SLAVISTOV OB STOLETNICI SMRTI FRANA MIKLOŠIČA Izvajalec programa: Oddelek za slovanske jezike in književnosti in Slavistično društvo Slovenije Število ur: 50 (40 ur predavanj, 10 ur strokovne razprave) Čas: od 3. do 5. oktobra 1991. Kraj: Maribor (3., 4. 10), Ljutomer (5. 10. 1991) Model: Predavanja in strokovne razprave Vsebina: Slovenski jezik v stiku s slovanskimi jeziki in književnostmi. Slovenski jezik v stiku z neslovenskimi sosedi. Vprašanja didaktike pouka slovenskega jezika in književnosti in učnih načrtov. ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI bo organiziral permanentno izobraževanje v soboto, 9. novembra 1991, in v soboto, 14. decembra 1991. Program predavanj: 9. november 1991: - ob 8. uri: asist. mag. Igor Grdina. Izbrana poglavja iz starejše slovenske književnosti - ob 10. uri: izr. prof. dr. Ada Vidovič-Muha, Beseda kot besedna zveza - ob 14. uri: asist. Vladimir Osolnik. Romantika pri južnih Slovanih. ODDELEK ZA GERMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI NEMŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, B-PROGRAM Izvajalci: Mira Miladinovič. Neva Šlibar. Kathe Grah. Stojan Bračič. Niko Hudelja. Erna Kožar Udeleženci: učitelji nemščine Št. ur: 12 Rok: 8. in 9. november 1991 Kraj: Filozofska fakulteta v Ljubljani Model: delavnica Vsebina: Ein Versuch uber Ingrid Pugenigg. Knjižne novitete 1990/91 ali Peter Handke (Botho Strau). Naslov bomo sporočili kasneje. O besedilnih vrstah v sodobnem nemškem jeziku. Razvijanje bralne spretnosti pri pouku nemškega jezika. Autentische Texte im Fremdsprachenunterricht. - PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE ZA UČITELJE ANGLEŠČINE, B-PROGRAM Izvajalci: dr. Margaret Davic. mag. Dušan Gabrovšek, asist. Uroš Mozetič, Susan Heeley, mag. Marina Štros-Bračko, dr. Meta Grosman Udeleženci: učitelji angleščine Št. ur: 12 Rok: 15. in 16. november 1991 Kraj: Filozofska fakulteta v Ljubljani Model: delavnica Vsebina: Contrastive analysis seen through a translator's eyes. Angleška leksikologija in kontrastiranje jezikov. Uporaba prevoda pri pouku književnosti v srednji šoli. Comprehension - the Surface and beyond. The Composing imagination: Forming, Thinking. Writing. Vsebinske spremembe pri študiju angleščine. Izvajalci: dr. Dolfe RAJTMAJER, izr. prof.; dr. Rajko VUTE. doc.: gosti: psihologi, pedagogi, trenerji in strokovnjaki za plavanje Kraj in čas izpeljave: 3. 12. 1991. ob 13. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor. Koroška c. 160. Opomba: Nadaljnje izobraževanje bo potekalo po dogovoru z udeleženci. OPOMBA: V oktobru, novembru in decembru 1991 bomo izvajali tudi druge programe, razpisane v Katalogu programov strokovnega izobraževanja pedagoških delavcev v R Sloveniji za šol. 1. 1991/92, za katere bo dovolj kandidatov v skladu s sprejetimi normativi financiranja programov permanentnega izobraževanja. Prijavljene kandidate za te programe bomo pravočasno pisno obvestili o času izpeljave. Dodatne informacije o programu permanentnega izobraževanja dobite na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, tel. št.: (062) 27 961, 212171. »NOVE KNJIŽEVNOSTI« V ANGLEŠKEM JEZIKU, B-PRO-GRAM Izvajalci: dr. Mirko Jurak. dr. Jerneja Petrič, dr. Igor Maver. dr. W. Zach, dr. G. Capone Št. ur: 10 Rok: 11. in 12. oktober 1991 Kraj: Filozofska fakulteta v Ljubljani Model: delavnica Vsebina: Contemporarv Canadian Literature: Margaret Atwood. Black American Literature After 1945. Australian Literature: Judith Wright. »New Literatures« in Asia. Contemporary Ausralian Literature. ODDELEK ZA ROMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI KATEDRA ZA FRANCOSKI JEZIK Okvirna shema: Literarna tema. Jezikoslovna tema: neformalni jeziki, izgovorjava Izvajalci: doc. dr. Vladimir Pogačnik, viš. pred. mag. Elza Jereb, asist. mag. Miha Pintarič, lekt. Jasna Baebler in Maja Ficko. ml. raziskovalec Boštjan Zupančič, fr, lektor, morebitni gosti iz tujine. Kraj in čas: Filozofska fakulteta v Ljubljani; 2 soboti (ena v zimskem semestru in ena v poletnem) Literatura: Udeleženci prejmejo fotokopije člankov in drugo literaturo, vezano na obravnavano tematiko. Opomba: udeleženci bodo o datumih izpeljave obveščeni pisno. PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR, 62000 Maribor, Koroška c. 160 telefon: (062) 27-961, 212-171 -telefax: 28-180 PEDAGOŠKA FAKULTETA LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 16 (061) 181133 Fax: (061) 347997 KOORDINATORICA PROGRAMOV JE prof. TEREZIJA VRAN A. TEMELJNI DEL SPOPOLNJEVANJA DIDAKTIČNA DELAVNICA ELLE SEMINAR JE NAMENJEN UČITELJEM ITALIJANSKEGA JEZIKA NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE Vsebina: Teoretična izhodišča projekta ELLE (epistemološki prijem jezikovnega usvajanja, funkcijska in pragmatična zasnova vsebin, metode in tehnike dela). Predstavitev učnih enot po modelu. Oblikovanje novih učnih enot in predstavitev, evalvacija dela v delavnici. Izvajalci: Strokovnjaki IARD. Milano; viš. pred. mag. Lucija Čok: mag. Irena Lipovec-Torkar. Čas in kraj izpeljave: 5., 6. in 7. 12. 1991 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Enota Koper. Tri dni po 6 ur (12 P. 6EV). Opombe: udeleženci si pridobijo potrdilo, če se udeležijo delavnice in sodelujejo pri oblikovanju učnih enot. PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA (EBL) - OSNOVNI SEMINAR SEMINAR JE NAMENJEN STROKOVNIM DELAVCEM V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Vsebina: Nekateri vidiki in teorije o EBL ter možnosti uporabe metode EBL pri delu z ljudmi. Razvoj EBL pri posamezniku in v skupini, poznavanje posameznih elementov EBL ter njihovo prepoznavanje pri sebi in drugih. Enote igre oči in stopnje navezovanja po metodi EBL. Izvajalci: doc. dr. Sonja Žorga s sodelavci Čas in kraj izpeljave: Seminar bo izpeljan, če bp prijavljenih 18 udeležencev, na Pedagoški fakulteti, po dogovoru pa tudi zunaj fakultete. Trajanje: tri dni po 8 ur (24 S) Opombe: Udeleženec si pridobi potrdilo, če aktivno sodeluje pri vajah, analizah in razpravah, ter pripravi krajše seminarsko delo. CENTER ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Pedagoška fakulteta v Mariboru bo izpeljala v oktobru, novembru in decembru 1991 programe za: VZGOJITELJI PREDŠOLSKIH OTROK: PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA IN GIBALNO-ŠPORTNA VZGOJA: Štev. ur: 32 ur (15 P. 10 V, 1 SV, 2 H, 4 pedagoška delavnica) Teme: 1. Vodenje skupine in skupinska dinamika v vrtcu in Gordonov komunikacijski trening 2. Psihomotorični razvoj predšolskih otrok 3. Analiza gibalnih nalog glede na razvoj motoričnih sposobnosti in hrane-slovje Izvajalci: mag. Bojan BRUMEN, viš. pred.; Zvone KRUŠIČ, asis.; dr. Dolfe RAJTMAJER. izr. prof.; dr. Rajko VUTE, doc.; dr. Stane PROJE, doc. in prim. dr. Kurt KANCLER, viš. pred. Kraj in čas izpeljave: 18. 11. 1991. ob 13. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, Koroška c. 160. Opomba: Nadaljnje izobraževanje bo potekalo po dogovoru z udeleženci. UČITEU RAZREDNEGA POUKA: PSIHOLOGIJA Štev. ur: 40 ur (8 P. 24 V. 8 N) Tema: Metode poučevanja: reševanje problemov in razvijanje otrokove ustvarjalnosti Izvajalec: dr. Norbert JAUŠOVEC, doc. Kraj in čas izpeljave: 25. 10. 1991. ob 15. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, Koroška c. 160. Opomba: Nadaljnje izobraževanje bo potekalo po dogovoru z udeleženci. ZGODOVINA Štev. ur: 24 ur (P) Teme: 1. Novejša spoznanja iz zgodovine izseljevanja Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov 2. Novejša spoznanja iz zgodovine NOB 3. Novejša dognanja iz zgodovine antičnega obdobja, zgodovina starega Vzhoda 4. Pregled novejših dognanj, problematika aktualizacije pri pouku zgodovine Izvajalci: dr. Matjaž KLEMENČIČ, izr. prof.; dr. Milan ŽEVART. red. prof.; dr. Janez MAROLT, doc. in dr. Ljubica ŠULIGOJ, doc. Kraj in čas izvedbe: 22. 11. 1991. ob 14. uri v prostorih Pedagoške fakultete Maribor, Koroška c. 160. Opomba: Nadaljnje izobraževanje bo potekalo po dogovoru z udeleženci. PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA (EBL) - NADALJEVALNI SEMINAR SEMINAR JE NAMENJEN STROKOVNIM DELAVCEM V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (UČITELJEM. VZGOJITELJEM. SPECIALNIM PEDAGOGOM, SVETOVALNIM DELAVCEM IDR.) Vsebina: Značilnosti govorice telesa v posameznih razvojnih obdobjih pri posamezniku in skupini. Napolnjena igra oči in njena uporaba v praksi. Spoznavanje metode EBL kot pomoč za učinkovitejše strokovno delo z ljudmi (vzgoja, učenje, svetovanje, diagnostika, terapija ipd.). Izvajalci: doc. dr. Sonja Žorga s sodelavci iz tujine. Čas in kraj izpeljave: 11., 12. in 13. 11. 1991. od 9. do 16. ure. na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Trajanje: tri dni po 8 ur (24 S) Opombe: Seminarja se lahko udeležijo kandidati, ki so najmanj pred 6 meseci uspešno opravili osnovni seminar Porajajoči se jezik telesa. Prijavi je treba priložiti fotokopijo potrdila A, izdanega na Hogeschol Nijmegen. Udeleženec si pridobi potrdilo, če aktivno sodeluje pri vajah, analizah in razpravah ter samostojno analizira posnetke svojega delovnega položaja s stališča EBL. Zaradi sodelovanja strokovnjakov iz tujine je delna kotizacija v višini 200 DEM dinarske protivrednosti po borznem tečaju. Prijava je veljavna, ko je vplačan prispevek. SESTAVLJANJE, IZVAJANJE IN VREDNOTENJE INDIVIDUALIZIRANIH PROGRAMOV ZA PREDŠOLSKE OTROKE Z MOTNJO V RAZVOJU IN UČENJU SEMINAR JE NAMENJEN DEFEKTOLOGOM IN VZGOJITELJEM PREDŠOLSKIH OTROK Vsebina: Teoretično izobraževanje in praktično usposabljanje defektologov in vzgojiteljev za diagnostiko, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje individualiziranih programov Oblike dela: predavanja, seminarji, vaje. domači izdelki, pedagoška delavnica. ožja ekspertna skupina, širša verifikacijska skupina Izvajalci: doc. dr. Mirko Galeša; doc. dr. Božidara Kremžar; doc. dr. Anton Kotar; defektologinje in vzgojiteljice predšolskih otrok z motnjo v razvoju in učenju Čas in kraj izpeljave: 16., 17. in 18. 10. 1991. od 9. do 16. ure, na Pedgoški fakulteti v Ljubljani. Delo bo potekalo v 3 skupinah. Trajanje: 3 dni po 7 ur Opombe: udeleženec bo dobil potrdilo o usposobljenosti, če bo aktivno sodeloval in izdelal individualizirane programe za vse otroke z motnjo v razvoju in učenju, ki so v njegovi skupini, in jih predstavil na seminarju. B. FLEKSIBILNI DEL SPOPOLNJEVANJA USTVARJALNI GIB KOT METODA - INTERDISCIPLINARNA DELAVNICA CELOSTNE METODE SPROŠČANJA, KOMUNIKACIJE, IZRAŽANJA, USTVARJANJA, UČENJA Z GIBOM V USMERJENI IGRI. PRI POUKU IN V DRUGIH DEJAVNOSTIH SEMINAR JE NAMENJEN VZGOJITELJEM PREDŠOLSKIH OTROK. UČITELJEM (RAZREDNIM IN PREDMETNIM), DEFEKTOLOGOM, SOCIALNIM PEDAGOGOM, ŠTUDENTOM PF, ŠOLSKIM SVETOVALNIM DELAVCEM, PEDAGOŠKIM VODJEM Štev. ur: 16 ur (7 P, 7 V, 2 H) Vsebina: Interdisciplinarna delavnica je nadaljevanje in razvijanje dozdajšnjih Teme: 1. Mentorska vloga učiteljev športne vzgoje pedagoških delavnic ustvarjalnega giba s poglabljanjem in usposabljanjem 2. Razvijanje zahtevnejših oblik gibanja pedagoških delavcev različnega profila za akcijsko raziskovanje te inovativne 3. Šolski otrok plava metode in s seznanjanjem udeležencev z dozdajšnjimi dosežki v praksi. ŠPORTNA VZGOJA: Izvajalci: viš. pred. mag. Breda Kroflič - nosilka; doc. dr. Sonja Žorga;1,1 Meta Zagorc; Jana Kovač, predm. učiteljica glasbe in plesa, pantomimik Janka Novljan-Laznik, razredna učiteljica; mag. Marija Hafner. Čas in kraj izpeljave: 23., 24. in 25. 10. 1991, od 9. do 16. ure. na Ljubljana. Trajanje: tri dni po 8 ur (16 P. 4 S. 4 H) Opombe: Aktivno sodelovanje pri teoretičnem in praktičnem samostojne11’ timskem delu. Oprema za sproščeno praktično delo (trenirka, copati). Čoe ženci si pridobijo potrdilo, če sodelujejo v timski pripravi in izpeljavi usi" jene igre ali učne enote. as SEMINAR JE NAMENJEN IZVAJALCEM TUJEGA JEZIKA (italij? skega in angleškega) ali drugega jezika (italijanskega) na predšolski stop”)': l\jas| Vsebina: 1. Uvodni teoretični del: predstavitev metodičnega prijema, ti daktična načela, izrazno-oblikovalno področje, otrokove psihomotorične111 spozicije v prid jezikovni vzgoji (8 P). 2. Delavnica (2 X 12 V) angle^ italijanski jezik: a. jezikovne vsebine, b. glasbeno-rajalne vsebine, c. likov'1’11 izrazno oblikovanje, d. motorične vsebine; a. b, c, d: analiza obstojei£| gradiva, aplikacija obstoječega in oblikovanje novega. 3. Sklepi (6-8 Poročanje o delu in predstavitev izdelkov, evalvacija oblikovalcev in strok0' njakov, dogovor o multiplikaciji gradiv. Izvajalci: viš. pred. mag. Lucija Čok, italijanski jezik; Nada Dellore, akad^ m ska slikarka, oblikovanje; mag. Irena Lipovec-Torkar. tuji jeziki; asist. Raie vseh stopenj, trajanje 3 ure) (sg^i a ^erovnik: Problemi vzgoje in izobraževanja v dobi mladostništva jj Rar za u^telje predmetne stopnje in učitelje srednjih šol. trajanje 3 ure) 2 Ur-) 08°mir Novak: Poklicni profil učitelja (predavanje za učitelje, trajanje (oren °80mir Novak: Značilnosti intelektualne vzgoje kot poklicne vzgoje Benjatn,ai\e Za učitelje’ trajanje 2 uri) za i . 'n Jurman: Sprejem otrok v šolo in začetno spremljanje (predavanje uili Brin. S^e svet°valne delavce, ravnatelje b R^: VlJa)° otroke na šolo, trajanje 4 ure) CP 'at,: ,lj» i-cuane. iviciouiKu ucia z uuum L iiiouijaiiu v razvoju rpieuavanjc vp' ^ celodnevni seminar, namenjen strokovnim delavcem in učiteljem) Va Nada Lebarič: Razvoj govora otrok v različnih socialnih okoljih (preda-Ijem) ^ Ur' ce*°^nevn' seminar, namenjen strokovnim delavcem in učite- c£l J1*®' Nada Lebarič: Igra, igrače in vzgojna sredstva za otroke z motnjami * (lela)V0^U ^eno^nevn' seminar, namenjen neposrednim izvajalcem vzgojnega otr ^B5'na Nečak-Luk: Strategija osvajanja drugega tujega jezika v zgodnjem Učit !■ ter 'mpl'kacije za usmerjeno učenje jezikov (seminar za vzgojitelje in telje na nižji stopnji osnovne šole. trjanje 4 ure) ravnatelje osnovnih šol in vzgojiteljice, ki otroke na šolo, trajanje 4 ure) .ilt' valn! ^'I1 ^urman: Delo šolskih svetovalnih delavcev (predavanje za sveto-Ben- c'avce osnovnih in srednjih šol, trajanje 3 ure) oSlJ m'n.Jurman: Zakonitosti pri ocenjevanju znanja (seminar za učitelje Bail- n'!1 ln srednjih šol, trajanje 6 ur - predavanje 4 ure. trening 2 uri) °snn m'n. furman: Odkrivanje nadarjenih učencev (predavanje za učitelje Ben Vni!1 'n srednjih šol, trajanje 4 ure) (pr„ . m'n .Jufman: Oblikovanje razrednikovega letnega vzgojnega načrta Beni avanie za razrednike in učitelje osnovnih šol. trajanje 4 ure) žrai mm Jurman: Oblikovanje letnega delovnega načrta šole (predavanje mag nate)je in učitelje osnovnih in srednjih šol, predavanje 4 ure) niče ,Jana Vonta in sodelavci: Prenova vrtca (seminar in akcijske delav-„ j,'*ralan]e 2 dni, z naslednjimi temami in predavatelji: „ jg aJ ^ kako prenoviti vrtec - mag. Tatjana Vonta ' N nz|ni*izacija vzgojitelja za vzgojni del - Angelca Žerovnik ' M°Ve ^kinc 'n oblike dela ter njuna soodvisnost - Dora Gobec etod0l°gija uvajanja, spremljanja in evalviranja novosti - dr. Bariča (kl^nnč Požarnik in mag. Tatjana Vonta ter z naslednjimi temami v akcijskih ' A^nkcijski model vzgojnega dela - mag. Tatjana Vonta ' K | taciia otr°k v vrtcu - Maja Stante-Vauk _ j.uuurna, estetska in umetniška vzgoja - Dpra Gobec azvijanje sporazumevalnih zmožnosti v slovenščini pri drugojezičnih otro-' a J ^r' Albina Nečak-Lilk ~ pjn(?n,*,a: Nane informacije dobite pri prof. Janiju Rupniku na Gimnaziji •''vjc1113,' Er'Poro^arno vam, da si ogledate tudi celotno vsebino programa Ivatalogu programov. « i«: SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA IN GIMNAZIJA LJUBLJANA LJUBLJANA Kardeljeva ploščad 16 telefon: (061) 340-589 Sr H3'* Za Permanentn0 izobraževanje { ,clnJa vzgojitcJjska šola in gimnazija Ljubljana, Ljubljana, Kardeljeva ploš-.Jo, je za šolsko leto 1991/92 pripravila v okviru permanentnega izobraže-ja vzgojiteljev in varuhov predšolskih otrok program seminarjev: A: ESTETSKA vzgoja Bredavat^p116 vzgoie: J1?2'’ 'nstrument> 3 ure p.. 2 ure s., skupaj 6 ur. 4 % j2|., i2 llkpvne vzgoje: barvna senzibilnost otrok, nekaj novejših tehnik likovnega (l prpjanja, likovno izražanje pri otrocih do tretjega leta slit- a.Vatelja: prof. Damir Smerdel, ak. slikar, prof. Tanja Špenko, ak. jt arka. Predavanja in vaje: 8 ur. ,(B: ,|t il '---------------------------------------- t' Mišljenje predšolskega otroka: te---- BJfidavateljica dr. Ljubica Marjanovič, 3 ure. C: SLOVENSKI JEZIK: interpretacija leposlovnega jezika, tehnika govora - sproščenost glasu Predavatelja: prof. Igor Gedrih 3 ure. prof. Jasna Spiller 2 uri. D: NEGA OTROKA do 3. leta: prof. Tatjana Ručman 3 ure, E: IGRA Z GIBI: prof. Andreja Gjud, 4 ure. F: NARAVOSLOVJE: Živi svet v našem okolju 4 ure, Vivarij in vivaristika 4 ure. Predavateljica prof. Cilka Krečič Kandidati dobijo vse podrobne informacije na šoli. Prvi rok v oktobru je rezerviran za VVO Novo mesto, sprejemamo pa prijave za november in december. Potrdila bodo izdana, ko bo kandidat opravil celotni cikel predavanj in izdelal seminarsko nalogo iz želenega področja. Predavanja bodo predvidoma ob sobotah od 8. do 14. ure ali tudi popoldan med tednom, v prostorih šole. 17. GIMNAZIJA POLJANE LJUBLJANA, Strossmayerjeva 1 telefon: Šola bo v skladu z razpisom v Katalogu programov strokovnega izobraževanja z dne 24. 6. 1991 organizirala oktobra, novembra in decembra tele seminarje: A. PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV LATINSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI: 14. 12. 1991 B. PROGRAM ZA USPOSABUANJE UČITELJEV DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV (sociologije, psihologije, filozofije): 23. 11. 1991 C. PROGRAM ZA USPOSABUANJE UČITEUEV MENTORJEV MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA DELA: 14. 12. 1991 D. PROGRAM ZA USPOSABUANJE UČITEUEV ZA DELO V RAZREDU: 7. in 8. 11. ali 14. in 15. 11. ali 21..in 22. 11. 1991 Nadrobnejše informacije dobite na šoli. Kandidati naj se na predpisanih prijavnicah prijavijo posamično. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT LJUBLJANA, Poljanska c. 28 telefon: (061) 133-266 PROGRAM SEMINARJEV, KI JIH ORGANIZIRA ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT V OBDOBJU OD OKTOBRA DO DECEMBRA 1991 Ker bo večina seminarjev potekala v več skupinah in se pedagoški svetovalci še dogovarjajo in usklajujejo roke s predavatelji, čas za posamezne seminarje ni natančno naveden. Učitelje in šole prosimo, naj na javni razpis ne pošiljajo prijav. Podrobnejši program bomo poslali šolam pred izpeljavo posameznega seminarja. Takrat bomo zbirali tudi prijave za udeležbo. USPOSABUANJE VODSTVENIH DELAVCEV Šola za ravnatelje - daljši program 30-dnevni seminar za ravnatelje začetnike v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in domovih Vsebina: Obvezni del: Vzgoja in izobraževanje v svetu in pri nas. Vodenje ljudi. Vodenje organizacije in delovne skupine-tima. Načrtovanje dela. Pedagoško vodenje. Pravna in zakonodajna vprašanja Finančno in materialno poslovanje. Koordinatorica: mag. Marija Velikonja, tel.: (061) 133-266 Kraj in čas: Bohinj, po 1 teden v mesecih oktober, november, december 1991. KRAJŠI SEMINARJI Za vodstvene delavce v vzgojno-varstvenih zavodih Spremljanje in vrednotenje vzgojnega dela vzgojitelja 2-dnevni seminar za ravnatelje, vodje enot VVO Vsebina: Metoda skupinskega imenovanja problemov. Transferna diskusija. Diskusija v krogu in tehnika obravnave primera. Spremljanje vzgojnega dela. Komunikacija in vodenje pedagoške konference. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah Predavateljica: dr. Ana Tomič Koordinatorica: pedagoške svetovalke iz OE Kraj in čas: OE Ljubljana Bežigrad in OE Kranj 16., 17. oktober. Vrtec Ciciban, Šarhova ulica, Ljubljana OE Ljubljana 1, L, 2. oktober 91 Vrtec Andersen, Ljubljana OE Ljubljana 2, 20., 21. nov. 91. Vrtec A. Ocepek, Ljubljana OE Murska Sobota, 13., 14. nov. 91, OE Murska Sobota, Kidričeva 19 OE Koper in Nova Gorica, 17., 18. november 1991, OE Koper, Cankarjeva 5 OE Novo mesto, 11., 12. september. OE Novo mesto. Glavni trg Uspešna komunikacija ^ . 2-dnevni seminar za ravnatelje, pomočnike in pedagoške vodje Vsebina: Zakonitosti interakcijske komunikacije in njihovo manifestiranje v vrtcu. Vloga besedne in nebesedne komunikacije in njen pomen za delo ravnatelja. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, igre vlog, delo v dvojicah. Predavateljica: dr. Ana Tomič Koordinatoija: Zora Ketiš, tel.: (063) 21-032 in Fanika Fras-Berro, tel.: (062) 212-150 Kraj in čas: 24.-25. oktobra 1991; OE Maribor ZA VODSTVENE DELAVCE V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH TER DOMOVIH Načrtovanje izobraževalno-vzgojnega dela in priprava pouka 1-dnevni seminar Vsebina: Načrtovanje izobraževalno-vzgojnega dela v šoli - ravni, vidiki, sestavine. Pomembnejši didaktični koncepti izobraževalno-vzgojnega procesa, aplikacija. Ciljno načrtovanje in operativna priprava na pouk. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah. Predavatelj: dr. Martin Kramar Koordinatorica: mag. Marija Velikonja Kraj in čas: OE Koper, Nova Gorica, oktober 1991 Vsak človek ima probleme - le skupaj imamo rešitev 3-dnevni seminar Vsebina: Kaj nam problemi pomenijo. Kako nastane konflikt. Konflikti - nepogrešljiva stanja. Vsak človek ima probleme - le skupaj imamo rešitev. Vaje. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje. Predavatelj: dr. Bogdan Lipičnik Koordinatorica: mag. Marija Velikonja Kraj in čas: Radovljica 24., 25., okt. 91, 21., 22. novembra 1991, (kraj še ni določen). Priprava in vodenje sestankov v šolski praksi 1-dnevni seminar Vsebina: Vloga, naloge in možnosti sestankov ter temeljni pogoji za njihovo uspešnost. Vsebinska in metodična zasnova, organizacijske in tehnične priprave. Zgradba in potek delovnega sestanka. Različne zvrsti uvoda v razpravo. Demokratično vodenje razprave. Posebnosti študijskih in roditeljskih sestankov. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, video primer. Predavatelj: mag. Jože Valentinčič Koordinatorica: mag. Marija Velikonja Kraj in čas: OE Maribor, Murska Sobota, oktober, november 1991 Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraževanju 2-dnevni seminar Vsebina: Razlike med akcijskim in tradicionalnim raziskovanjem v vzgoji in izobraževanju. Faze načrtovanja. Metode in prostori spremljanja. Načini predstavitve rezultatov, vloga in odnosi v šoli. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje. Predavateljica: dr. Bariča Marentič-Požarnik Koordinatorica: mag. Marija Velikonja Kraj in čas: OE ZŠ Celje. 4., 5. december 1991 Vodenje skupine in organiziranje dela 2-dnevni seminar Vsebina: Politika in vodenje organizacije šole. Urejanje problemov in odločanje. Motivacijsko vodenje. Komuniciranje. Organiziranje dela vodilnega delavca. Organiziranje dela v timu. Organiziranje svojega dela. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje. Predavatelja: dr. Mitja Tavčar in dr. Stane Možina Koordinatorica: mag. Marija Velikonja. Kraj in čas: Radovljica, 3., 4. oktober 91. Novo mesto 10., 11. oktober 1991 Vizija ustvarjalne šole in razvoj kadrov na šoli 2-dnevni seminar Vsebina: Vizija kot osnovna motivacija razvoja šole: Model »ustvarjalne šole«. Merjenje vizije slovenske šole (delavnica). Ocenjevanje kadrovskih potreb šole in perspektivnosti učiteljev. Načrtovanje individualne kariere učiteljev. Vzgoja in razvoj ravnateljevih naslednikov. Napredovanje učiteljev. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje. Predavatelj: dr. Janez Mayer Koordinatorica: mag. Marija Velikonja Kraj in čas: Škofja Loka, oktober 1991. Načrtovanje in spremljanje spopolnjevanja učiteljev vzgojiteljev 2-dnevni seminar Vsebina: Cilji stalnega strokovnega spopolnjevanja učiteljev. Načela, značilnosti in teoretično ozadje posameznih modelov. Ugotavljanje potreb učiteljev, načrtovanje internega spopolnjevanja. Spopolnjevanje za različne kategorije učiteljev. Metode in oblike dela: pedagoška delavnica Predavateljica: dr. Bariča Marentič-Požarnik Koordinatorja: Majda Urank, OE Celje, te!.: 29-127 in mag. Marija Velikonja Kraj in čas: Celje, 10. oktober 1991 Preverjanje in ocenjevanje znanja 1-dnevni seminar za učitelje in svetovalne delavce osnovnih šol. ki uvajajo tri ocenjevalna obdobja Vsebina: Spremljanje individualnega napredka učencev. Preverjanje znanja kot sestavni del učnega procesa. Oblike preverjanja in ocenjevanja. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah Predavateljica: dr. Cveta Razdevšek Pučko Koordinatorici: Angelca Kunstelj, tel.: 331-411 in Urška Margan. tel.: 322-776 Kraj in čas: Ljubljana, oktober 91, december 91, februar 92; 3 skupine. Problemi vodenja v domovih za učence Tridnevni seminar za vodstvene delavce v domovih Koordinator: Momčilo Jankovič Čas: 21., 22., 23. november 1991 Predstavitev projekta »športni razred« 1-dnevni seminar za ravnatelje osnovnih šol Komunikacija v šoli 3-dnevni seminar za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje osnovnih šol, ki uvajajo tri ocenjevalna obdobja Vsebina: Vloge v vzgojno-izobraževalnem procesu. Relacije ravnatelj-učitelj-svetovalni delavec-učenec-starši, uspešna komunikacija. Metode in oblike dela: predavanja, delo v skupinah, vaje Predavateljica: dr. Marija Skalar Koordinatorici: Angelca Kunstelj, tel.: 331-411 in Urška Margan. tel.: 322-776 Kraj in čas: Ljubljana, oktober, januar 92, marec 92; 3 skupine. Vsebina: Model organizacije. Osnovni pogoji za organzacijo športnih oddelkov. Predstavitev konkretnega programa dela za L - 4. razred. Metode in oblike dela: predavanja Predavateljici: dr. Doljana Novak in Maja Žugelj Koordinatorica: Marjeta Kovač Kraj in čas: Ljubljana, Murska Sobota, Kranj, november 1991; 3 skupine. Za vodstvene delavce v organizacijah za usposabljanje Spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela v zavodih za usposabljanje, alternativne in inovativne oblike usposabljanja v republiki Sloveniji Tridnevni seminar Vsebina: Ogled video posnetkov VID. Analiza in vrednotenje. Predstavitev in analiza pogojev za izvajanje posameznih alternativnih in inovativnih oblik VID. Sodobna učna tehnologija. AIDS. Metode in oblike dela: pedagoška delavnica. Predavatelji: dr. Ana Tomič; Marjan Tomšič, prof.; 6 moderatorjev iz vrst ravnateljev; Franci Kolenec, prof.; Lidija Kastelic, prof.; Majda Končar, prof.; dr. Dužica Pleterski Vodja seminarja: Majda Končar, prof. Kraj in čas: Topolščica, Poljče ali Lovran; november 1991; 6 skupin Delna kotizacija za seminarska gradiva! USPOSABUANJE STROKOVNIH DELAVCEV Šolski svetovalni delavci Teorija in praksa akcijskega raziskovanja 3-dnevni seminar za svetovalne delavce, učitelje, ravnatelje, ki vpeljujejo novosti v vzgojno-izobraževalno prakso Vsebina: Teoretična izhodišča, razlike med akcijskim in klasičnim pedgoško-psihološkim raziskovanjem, odnosi med udeleženci. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah. Predavateljici: dr. Bariča Marentič Požarnik in mag. Marjeta Cerar Sodelavka: mag. Teja Valenčič Koordinatorica: Urška Margan, tel. št.: 322-776 Kraj in čas: Ljubljana, oktober, november, december, 1 skupina Socialne vloge in uspešno vodenje 1-dnevni seminar za svetovalne delavce in ravnatelje Vsebina: Definicija socialnih vlog. Konflikti in reševanje konfliktov. Obrambni mehanizmi. Pogoji uspešnega vodenja. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah. Vaje. Predavatelj: dr. Velko S. Rus Koordinatorica: Urška Margan. tel.: 322-776 Kraj in čas: Ljubljana, oktober 1991 Delavnica kot metoda dela v mali skupini 4-dnevni seminar za šolske svetovalne delavce v srednjih šolah Vsebina: Klima srednje šole in vloga svetovalne službe v njej. Spoznavanje metod in tehnik dela v mali skupini, iskanje uporabnosti le-teh v delu z adolescenti, učitelji in starši. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje. Predavatelji: dr. Bojan Dekleva. Zoran Maksimovič, dipl. psiholog, Bojan Pucelj, dipl. sociolog, Gorana Flaker, socialna delavka, Grega Erjavec, dipl. pedagog Vodja skupine: Borut Kožuh, dipl. pedagog Koordinatorici: Urška Margan in Friderika Mičič, tel. št.: 322-776 Kraj in čas: Ljubjana, oktober 1991. 2 skupini. Nekatere novosti v psihologiji mišljenja in pedagoška praksa 1-dnevni seminar za šolske svetovalne delavce v srednjih šolah Vsebina: Prispevek razvojne psihologije k pouku naravoslovja. Socialne interakcije kot spodbuda za razvoj. Inovacije v poučevanju fizike in nekaj izkušenj z mednarodno maturo. Kooperativno učenje - koncept. Strukture kooperativnega učenja. Metode in oblike dela: predavanja, vaje Predavatelji: dr. Darja Piciga. Andrej Lobnik, prof., Cirila Peklaj Koordinatorici: Friderika Mičič in Urška Margan Kraj in čas: Ljubljana, november, 1 skupina. Zdravstvena vzgoja v osnovni šoli 1-dnevni seminar za ravnatelje, svetovalne delavce Vsebina: Predstavitev zdravstvene vzgoje v OŠ. Predstavitev dela raziskovalne skupine o obremenitvi učencev v OS. Metode in oblike dela: predavanje, okrogla miza, demonstracija, testiranje Predavateljice: dr. Urška Arko, dr. Helena Novak, dr. Maruša Adamič, Marta Hrovatin, Romana Jazbec Koordinatorici: Marta Hrovatin, tel.: (061) 324-363 in Romana Jazbec Kraj in čas: Maribor, Slovenj Gradec. Murska Sobota, Celje, Novo mesto. Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana; 9 skupin. Knjižničaiji 1-dnevni seminar za šolske knjižničarje, ki imajo programski paket podjetja SAOP iz Nove Gorice Vsebina: Novosti v programskem paketu. Novosti v stroki. Metode in oblike dela: skupinska, individualno delo ob računalniku Predavatelj: Boris Jukič, bibliotekar Koordinatorica: Ema Stružnik, tel.: (061) 319-066 Kraj in čas: 1. 10., 4. 10., 8. 10., 11. 10., 15. 10., 18. 10., 22. 10., 25. 10., 29. 10. v Novi Gorici. Delna kotizacija! Specifične učne težave Uresničevanje bibliopedagoškega dela v šolski knjižnici 1-dnevni seminar za svetovalne delavce začetnike in učitelje razredne stopnje Vsebina: Značilnosti otrok s specifičnimi učnimi težavami. Diagnoza in prognoza. Terapevtski prijem. Korektivni trening. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje. Predavateljici: mag. Lidija Magajna in mag. Marija Kavkler Koordinatorica: Urška Margan. tel.: 322-776 Kraj in čas: Ljubljana, december 1991. 2 skupini. Novejša spoznanja v psihologiji mišljenja in njihov pomen za pedagoško prakso 1-dnevni seminar za svetovalne delavce in učitelje v OŠ Vsebina: Prispevek kongnitivne psihologije k pouku naravoslovja. Kooperativno učenje kot spodbuda za uspešno reševanje problemov. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje. Predavateljici: dr. Darja Piciga in mag. Cirila Peklaj Koordinatorica: Urška Margan, tel.: 322-776 Kraj in čas: Ljubljana, december 1991. 2-dnevni seminar za knjižničarje v srednjih šolah in domovih za učence srednjih šol Vsebina: Knjžnica - mediateka in izobraževalne naloge srednje šole. Metodični napotki za pedagoško vlogo šolske knjižnice. Bibliopedagoško delo v mediateki srednje šole - didaktična delavnica. Principi strokovne obdelave periodičnega tiska. Računalniško podprta šolska knjižnica. Metode in oblike dela: plenarno delo, delo v skupinah in didaktična delavnica Predavatelji: Ivo Zrimšek, prof.. Ema Stružnik, prof., Milena Ivšek. prof.. Jelka Gazvoda. Boris Jukič Koordinatorica: Ema Stružnik, tel.: (061) 319-066 Kraj in čas: 7. in 8. november 1991 v OE Ljubljana 14. in 15. november 1991 v OE Kranj 21. in 22. november 1991 v OE Celje 28. in 29. november 1991 v OE Novo mesto 5. in 6. december 1991 v OE Murska Sobota 11. in 12. december 1991 v OE Slovenj Gradec 19. in 20. december 1991 v OE Maribor 26. in 27. december 1991 v OE Koper 9. in 10. januar 1992 v OE Nova Gorica 16. in 17. januar 1992 v OE Ljubljana Nove dimenzije učenja Vodje šolske prehrane 2-dnevni seminar za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje osnovnih šol. ki uvajajo tri ocenjevalna obdobja. Vsebina: Učitelj kot učenec. Motivacija in učna uspešnost. Samostojno učenje ob virih. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje Predavateljica: dr. Bariča Marentič-Požarnik Koordinatorici: Angelca Kunstelj, tel.: 331-421 in Urška Margan, tel.: 322-776 Kraj in čas: Ljubljana, november 1991. Prehrana 2-dnevni seminar za učitelje gospodinjstva - vodje prehrane v osnovni in srednji šoli Vsebina: predelovanje BIG - živil, kriteriji kvalitete pri ocenjevanju, načrtovanje in vodenje šolske prehrane z računalnikom. Vzgoja za porabo in dvig življenjske ravni. Metode in oblike: predavanje, demonstracija, razstava, degustacija .., ......................... -............. ------- - -------" - sodelavd’ Predavateljici: Maruša Pavčič, dipl. inž. živilske tehnologije s Breda Kutin, dipl. ekonomistka Sodelavci: OSCMP - podjetje za izdelavo računalniških programov Koordinatorica: Marta Hrovatin, tel.: 324363 Kraj in čas: po OE. od novembra 1991 do februarja 1992; 11 skupin. USPOSABLJANJE VZGOJITELJEV IN UČITEUEV PRIPRAVNIKOV IN NJIHOVIH MENTORJEV Uvajalni seminar za mentorje učiteljev in vzgojiteljev Koordinator: Irma Veljič Čas: 26. 9. 1991 in 15. 10. 1991 Ljubljana, 22. 10. 1991 Maribor 5-dnevni seminar za vzgojitelje začetnike in njihove mentorje Vsebina: 1. Ustvarjalen vzgojitelj - ustvarjalni otroci 2. Soodvisnost usp^ komunikacije med vzgojiteljem, otrokom, starši 3. Pomen makro in načrtovanja vzgojnih dejavnosti v sodobnem VVZ 4. Skrb za razvija sporočanjskih sposobnosti otrok v VVZ 5. Zakonodaja. . ^ Metode in oblike dela: metoda progresivnega podvajanja, mini seminarji K izhodišče dela v pedagoških delavnicah. ,, Predavatelji: Borut Stražar, prof., Zmaga Glogovec, Irena Okoren, ™ Pipan, Stane jeraj, dipl. org. Koordinatorica: Irma Veljič. tel.: 319066, int. 20 Kraj in čas: 5., 6., 7. 11. 1991, 5.. 6., 7. 12. 1991 Delna kotizacija! 5-dnevni seminar za učitelje pripravnike, ki poučujejo na razredni ali p1 metni stopnji ter njihove mentorje Vsebina: 1. Zakonodaja 2. Jezik kot načelo, sredstvo in predmet, 3. Teo* tična izhodišča uspešne komunikacije; pogoji za ustvarjalne tehnike mišlj61') 4. Makro in mikro načrtovanje 5. Pogoji za razvoj ustvarjalne osebnosti-Metode in oblike dela: metoda progresivnega podvajanja diskusije. 1111 seminarji, pedagoške delavnice s sklepnim plenarnim delom. Predavatelji: Janez Sivec, prof.. Stane Jeraj, dipl. org., Andreja Jarc. P Irma Veljič, prof. Koordinatorica: Irma Veljič, tel.: 319066, int. 20 . Kraj in čas: Ljubljana.28., 29., 30. 10. 1991, Celje 9„ 20., 21. 12. l^* 6 skupin. >'|,i -dne iroN. Delna kotizacija! 'Seb B 'ent lete >d; 'Oot 5-dnevni seminar za učitelje pripravnike in njihove mentorje Vsebina: L Soodvisnost uspešne komunikacije in načrtovanja vzgojno-izob^ ževalnega dela. 2. Vidiki uspešnega makro in mikro načrtovanja vzgoj^ °lki izobraževalnega dela. 3. Jezik kot učno načelo, sredstvo, predmet. 4. Za> tok nodaja. 5. Pogoji za razvoj ustvarjalne osebnosti. ■dni seb Metode in oblike dela: Metoda progresivnega podvajanja, diskusija, mitted seminar, pedagoške delavnice s plenarnim delom. Predavatelji: Andreja Trček, dip. pedagog, Ivanka Korinšek, prof.. Bohi o«t Stražar, prof.. Stane Jeraj, dipl. org., Irma Veljič, prof. Koordinatorica: Irma Veljič, 319066, int. 20 Kraj in čas: Ljubljana 23., 24,, 25. 10. 1991, Maribor 12., 13., 14. 11. 1991 Delna kotizacija! lt9j M, VZGOJNO-VARSTVENI ZAVODI Z gibanjem do novega, veselega - nadaljevalni seminar ■ti o« Šestdnevni seminar za vzgojitelje Vsebina: Sprostitvena vloga gibalne vzgoje. Integracijska vloga gibali1 vzgoje. Korektivna gimnastika. Načrtovanje in sodelovanje z zunanjimi deja* niki. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje Predavateljica: dr. Ljubica Marjanovič Koordinatorici: Zora Ketiš in Fanika Fras-Berro Kraj in čas: 12., 13. november 1991 6-dnevni seminar za vzgojitelje predšolskih otrok Vsebina: Projektno vzgojno delo kot eden možnih načinov izvajanja vzg^l nega dela. Tematsko-problemski prijem in integracija vsebin vzgojnega „ Spoštovanje otrokove osebnosti. Filozofske in koncepcijske osnove projelb^ nega vzgojnega dela. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah Predavateljica: dr. Hela Novak Koordinatorici: Zmaga Glogovec in Jurka Vodopivec, tel.: 322776 Kraj in čas: Medijske Toplice, 8., 9. oktober 1991 S-dr az\ se 3alr »loi 'isn 4ei ‘te 1<>( 6-dnevni seminar za vzgojitelje predšolskih otrok, ki so končale L (1990/91) . Vsebina: Tematsko-problemski prijem in integracija vsebine vzgojnega de >di Kooperativnost pri projektnem vzgojnem delu. Iniciativnost pri projektnc|'i12a vzgojnem delu. Vse Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah tju Predavateljica: dr. Hela Novak Me Koordinatorici: Zmaga Glogovec in Jurka Vodopivec, tel.: 322776 Pfe Kraj in čas: Medijske Toplice, 22., 23. oktober 1991 koi Kra Projektno vzgojno delo, 3. del 6-dnevni seminar za vzgojitelje predšolske dejavnosti, ki so končali 1. in-seminar (1. seminar 1987/88) Vsebina: Konceptualne opredelitve projektnega vzgojnega dela. Predstav -------------------------- —*'--------- Kvalitativna analit' rezultatov akcijske raziskave Pedagoškega inštituta. ______________ — ustvarjalnih otrok in vzgojiteljev pri projektnem vzgojnem delu. Osn0'‘^ ekološke vzgoje, sestavni del vzgojnega dela. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah Predavateljica: mag. Tatjana Vonta Koordinatorici: Zmaga Glogovec in Jurka Vodopivec, tel,: 322776 1 Kraj in čas: Medijske Toplice. 5., 6., november 5lfan j« 6-di C?j"at0rica: Jana Kolarič, tel.: cas: 17., 18, oktober 1991 otrok ni sem>nar za vzgojiteljice in medicinske sestre, ki delajo v oddelkih za Vsebin. leta igra, p*1 ®r8aniziranje življenja otrok. Igra. Funkcionalna igra. Simbolna ^etod °^orna komunikacija in socialno emocionalna interakcija. ^eda * ln 'jblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah K00r/leljiea: dr. Ljubica Marjanovič !lg4glna*or>ci: Mirjam Ivič, tel.: 0602 42203, in Marička Jamšek, tel.: 066 m; iln «5: 15., 16. okt. 91 to , fanjevanje otrok - možnost za celovito vzgojno delo Vsebin"1. nmin,ar za vzg°jiteliice Soškega’ uPre(Jelitev prehranjevanja z zdravstvenega, psihološkega in peda-tiačino • v,^1^a,- Prehranjevanje otrok je priložnost za uresničevanie celotnega VZg°inega dela' ^Nav , dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje Narta ?, dr. Ljubica Marjanovič, Irena Levičnik, prof., Jana Kolarič, Ko( Hrova'm 069 21400 ž8°ja otrok od 1. do 3. leta - nadaljevalni seminar ^žg°ja otrok od 1. do 3. leta - začetni seminar JtrnLVn' serninar za vzgojitelje in medicinske sestre, ki delajo v oddlekih za Vseh'6 °d L do 3. leta buta: ln.evni : I hvn'"'' ^azvojne značilnosti otrok. Izkušenjsko učenje. Interakcija otrok. - starši. ‘ted™6 ln tolike dela: predavanja, delo v manjših skupinah ( »rtteljica: dr. Ljubica Marjanovič 1 ^'uuforici: Mirjam Ivič, tel.: 0602 42203, in Marička Jamšek, tel.: 066 ^•Hotel Delfin, Simonov zaliv, Izola ' H. oktober 1991 1>0jnio in se igrajmo ,Seb'Vni sem'nar za vzgojiteljice ol« tj, tilna: Estetska vzgoja pomemben dejavnik oblikovanja otrokove osebno-rjUgutenje otrokovega doživljanja in izražanja z glasbo (vokalno in instru-let a?)' Edabena vzgoja kot emocionalna socialna vez med otroki. Ved"" ln °*tbke dela: predavanja, delo v manjših skupinah ;0n^.^tuljice: Dora Gobec, Olga Denac, prof., Lidija Fegic, prof. j .,'Uatorici: Ana Lečevski in Marija Jamšek, tel.: 068 21286 1ln čas: Lovran, Hotel Excelsior, 23., 24. september Videotehnologija v vrtcu )t»''seh'Vn' sem'nar za vzgojitelje, ki so končali prvi seminar t°'D.Sg 'na: ^rednotenje del (videofilmov), ki sojih pripravili udeleženci s peda-to7oke8a' estetskega in tehničnega vidika. Videodelavnica: montaža slike in etod 8^a*lina oprema. ii( ffda * ‘U oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje )t AVa,eU': Nuša Dragan, prof.. Janez Šušteršič, predmetni učitelj, Milan 0Ioenik, predmetni učitelj ’lrdinatorica: Zmaga Glogovec .®Jin čas: Ptuj, Srednješolski center Dušan Kveder, Volkmerjeva 19, 14., ' ‘n 16. oktober 1991 Videotehnologija v vrtcu Seb.Vn' serninar za vzgojitelje, ki so končali prvi in drugi seminar mi^1"81 Analiza videoizdelkov s pedagoškega, estetskega in tehničnega /let a Yideo delavnica: montaža zvoka. teH 6 'n u^ii^u dela: delo v manjših skupinah, vaje 8;«elja: Nuša Dragan in Janez Šušteršič tJ. . ustoricB: Zmaga Glogovec, tel.: 322776 ' r. In čas: 17.. 18. okt. 91, Srednješolski center Dušan Kveder, Ptuj, Kuierjeva 19 °SN0VNA ŠOLA učitelje na razredni stopnji Izpopolnjevalni tečaj metodike maternega jezika )aj . * idKiicne vaje - leiebno, rumicno in giasoeno izražanje, vaje v ver „ 'ustvarjalnosti, delo v skupinah (priprava tekstov in metodičnih pripo pisn 0V}' Teoretična refleksija - slovnica pri ustnem izražanju. Slovnic: det a" izražanja' Projektno delo, cilji, evalvacija. 'ted"* 'n.ulitke dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje. u ^Btelja: dr. Michael Wambach in dr. Božena VVambach ^ ujnatorica: Katja Hvala, tel.: 322-776. K Vavoli' seminar za 28 učiteljev in ravnateljev, ki so že absolvirali tečaj kSet). a"ja 'ju h"*1 Pedagogika ustnega izražanja (jezikovne spretnosti, vaja o posluša-dejamati2aciia; P'sno izražanje, branje tekstov). >te(jae ]n..nblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah, vaje. evni seminar za 28 učiteljev, ki so že obiskovali začetna tečaja za ,'Janje uzaveščanja in metodičnega usposabljanja. Ina' Praktične vaje - telesno, ritmično in glasbeno izražanje, vaje v ver- as: Ljubljana, 21.-26. oktobra 1991. 2 skupini. T®čaj metodike maternega jezika (razredna stopnja) to(r“|'a,eUa: dr. Michael Wambach in dr. Božena Wambach uinatorica: Katja Hvala, tel.: 322-776. J 'n cas: Ljubljana, od 23.-27. decembra 1991. 1 skupina 8s'n kraj: oktober, november 1991, 18 skupin juiegrirani pouk - predstavitev modela ■dnevni seminar za učitelje 1. in 2. razredov Vsebina: Predstavitev modela integriranega pouka. Metode in oblike dela: pedagoška delavnica Predavatelji: svetovalci Zavoda RS za šolstvo in strokovnjaki kadrovskih šol Koordinatoiji: Pedagoški svetovalci v OE Kraj in čas: OE Nova Gorica. 21.-25. oktobra 1991 Berilo za 2. razred in delo z umetnostnim besedilom 1-dnevni seminar za vodje šolskih aktivov za 2. razred Vsebina: L Berilo za drugi razred - predstavitev koncepta. 2. Delo z umetnostnim besedilom Metode in oblike dela: nastop z učno delavnico; teoretična izhodišča za delo z besedilom. Predavatelji: Berta Golob, prof., Anica Zidar, Cveta Velikonja, Igor Saksida, mag. M. Kolar Koordinatoiji: Alenka Kozinc in pedagoški svetovalci v OE Kraj in čas: po OE, avgust do oktober; 16 skupin. Sporočanje ob miselnem vzorcu 1-dnevni seminar za učitelje razrednega pouka Vsebina: Razvoj govora, pomen ustreznega govornega razvoja. Vpliv učiteljevega izražanja na učence. Načrtno razvijanje ustnega sporočanja. Bogatenje besednega zaklada. Metode in oblike dela: pedagoška delavnica Predavateljica: Marija Gabrijelčič, prof. Koordinatoiji: Pedagoški svetovalci v OE Kraj in čas: Nova Gorica, 9.-13. decembra 1991 Didaktični komplet SND 3 (učb. priročnik) v funkciji sodobnega pouka Izvajalci: avtorji didaktičnega kompleta Čas: oktober, november, december 1991 Opomba: Zaradi spremembe učnega načrta za osnovno šolo bodo v tem obdobju za učitelje razrednega pouka izvedeni seminarji na temo projektno učno delo. terensko raziskovanje pri zemljepisu, oblikovanje geografskih pojmov. Zato bodo nekateri od prvotno načrtovanih seminarjev odpadli. Za učitelje na predmetni stopnji SLOVENSKI JEZIK Učnociljno načrtovanje po tematskih sklopih 1-dnevni seminar za pedagoške svetovalce in sodelavce v projektnih skupinah Vsebina: Teoretični vidik učnociljnega načrtovanja. Tematski sklopi: razčlenitev. postavitev učnih ciljev. Metode in oblike dela: predavanje, delo v učni delavnici Predavatelja: dr. Martin Kramar in Cirila Peklaj Koordinatorica: Milena Ivšek, tel.: (063) 29-274 Kraj in čas: Ljubljana, datum bo objavljen naknadno Razvijanje razumevanja prebranega 1-dnevni seminar za učitelje slovenskega jezika Vsebina: Rezultati eksperimentalne akcijske raziskave s programom. Model 'recipročnega poučevanja. Metode in oblike dela: predstavitev modela Predavateljici: mag. Majda Skrbinek in Blanka Čižek Koordinatorica: Vlada Eržen, tel.: (068) 21-286 Kraj in čas: datum bo objavljen naknadno Ustvaijalno branje kot podoživljanje - ob predstavitvi novega berila za 5. razred 1-dnevni seminar za učitelje slovenskega jezika v 5. razredu Vsebina: Predstavitev novega berila. Razvijanje ustvarjalnosti ob berilu. Metode in oblike dela: delo z besedili Predavatelji: dr. Gregor Kocijan, mag. Stanko Šimenc, mag. Milena Blažič Koordinator: Ivo Zrimšek, (064) 22-156 Kraj in čas: datum bo objavljen naknadno ANGLEŠKI JEZIK Mini - seminar angleškega jezika 1-dnevni seminar za učitelje AN Vsebina: po dogovoru z ameriško ambasado Metode in oblike dela: predavanja, mini delavnice Predavatelji: profesorji ameriških univerz Koordinatorica: mag. Irena Lipovec Torkar, tel.: (066) 24-480 Kraj in čas: Ljubljana. Koper ali Nova Gorica, Celje, Maribor, Novo mest Kranj; 7 skupin. Kotizacija! NEMŠKI JEZIK Didaktična delavnica 1-dnevni seminar Vsebina: Načrtovanje učne ure. Učne faze. Prezentacija besedišča, slovnice, tehnike učenja. Metode in oblike dela: praktično delo v manjših skupinah Predavatelji: avstrijski didaktiki po dogovoru z BMUKS na Dunaju Koordinatorica: Vilma Djukič. tel.: 324-363 Kraj in čas: Ljubljana. Maribor, oktober. 1991; 2 skupini. Kotizacija: VIDEO pri pouku tujega jezika 1-dnevni seminar Vsebina: Metodična načela za uporabo videa pri pouku tujih jezikov. Didakti-zacija video programov. Video programi pri pouku AN in IT. Metode in oblike dela: demonstracija, delavnice Predavatelja: Herman Čater (OE Celje) in Edda Serra. prof. (Italija) Koordinatorica: mag. Irena Lipovec Torkar Kraj in čas: Ljubljana. Maribor. Celje. Kranj. Novo mesto. Nova Gorica Koper, oktober, november 1991; 7 skupin. Kotizacija! RAČUNALNIK pri pouku tujega jezika 1-dnevni seminar Vsebina: Uporaba računalnika pri pouku tujih jezikov v OŠ in SŠ. Računalniški programi. Metodična načela za uporabo računalnika pri pouku tujih jezikov. Metode in oblike dela: demonstracija, delavnice PredavBteljB: Herman Čater (OE Celje) in Franz Mittendorfer. prof. (Av-Koordinatorica: mag. Irena Lipovec Torkar Kraj in čas: Kranj, Maribor, Novo mesto. Dravograd, Ljubljana, Sežana oktober, november 1991; 6 skupin. Kotizacija! Mali seminar ELLE 1-dnevni seminar za učitelje in vzgojiteljice - uvajalke IT na zgodnji stopnji Vsebina: Osnovne značilnosti strategije ELLE. ELLE na začetni stopnji (VVO in L. 2. razred osnovne šole). Materiali za začetno stopnjo. Metode in oblike dela: vzorčna hospitacija, demonstracija, predavanje, delavnica Predavatelji: mag. Irena Lipovec Torkar, mag. Lucija Čok, učitelji - eksperimentatorji Koordinatorica: mag. Irena Lipovec Torkar Kraj in čas: Koper (ev. Nova Gorica), september, oktober 1991, 1-2 skupini. Delna kotizacija! ZGODOVINA Novejša dognanja na področju zgodovine Katalogi znanj za osnovno šolo in srednje izobraževanje 1-dnevni seminar za učitelje zgodovine v OŠ in SŠ Vsebina: Novosti na področju nacionalne zgodovine različnih obdobij s poudarkom na gospodarskem in političnem razvoju. Metode in oblike dela: predavanja Predavatelji: strokovnjaki Filozofske fakultete in Inštituta za novejšo zgodovino in Prvenka Turk Koordinatorica: Prvenka Turk, tel.: 324-363 Kraj in čas: Nova Gorica, 25. 10. 1991 november, december 1991 GEOGRAFIJA Pedagoška delavnica - osvajanje pojmov pri pouku geografije 2-dnevni seminar za učitelje geografije v OS v OE Nova Gorica, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Celje, Ljubljana in Novo mesto. Vsebina: Predavanje o pojmih: vrste pojmov, problemi pri osvajanju geografskih pojmov. Praktično delo. Izdelava učne priprave s posebnim ozirom na pridobivanju pojmov. Simulacija in analiza učnih ur. Ogled video posnetka učne ure in analiza ure. Metode in oblike dela: predavanje, skupinsko delo, praktične vaje Predavateljica: mag. Marija Košak Koordinatorica: Nevenka Cigler, prof., tel.: 212-156 (OE Kranj) Kraj in čas: 27. in 28. 9. za OE Nova Gorica, 8. in 9. nov. za OE Slovenj Gradec, 18. in 19. okt. za OE Murska Sobota, 8. in 9. 11. za OE Celjev22., 23. nov. OE Koper, 6. in 7. december OE Ljubljana. Terensko delo 2-dnevni seminar za učitelje geografije v OŠ in SŠ Vsebina: Uporaba karte na terenu in orientacija. Merjenje temperature vode, zraka, hitrosti vode. Merjenje gostote prometa. Anketiranje. Metode in oblike dela: terensko delo. Predavatelja: dr. F. Lovrenčak in mag. S. Brinovec Koordinator: Janez Godnov, prof., tel.: (061) 324-363 Kraj in čas: 4. in 5. oktober 1991 OE Maribor, 11. in 12. okt. OE Maribor. Pegagoška delavnica - video pri pouku geografije 2-dnevni seminar za učitelje geografije v OE Koper in Ljubljana. Vsebina: Predavanje: avdiovizualna sredstva, snemanje, predavanje, montaža - praktične vaje. Izdelava učne priprave z uporabo videa - skupinsko delo. Simulacija učne ure po izdelani učni pripravi in analiza ure. Snemanje z video kamero. Metode in oblike dela: predavanje, skupinsko delo, praktično delo. Predavatelja: mag. Slavko Brinovec in prof. Anton Obreht Koordinatorica: Majda Urank, prof., tel.: (063) 29-274 Kraj in čas: 18. in 19. oktober za OE Koper, 8. in 9. november za OE Ljubljana. Uporaba računalnika pri pouku geografije - pegaj>oška delavnica 2-dnevni seminar za učitelje geografije v OŠ in SS * Vsebina: Računalnik - presnemavanje z diskete, uporaba tiskalnika. Postavitev računalnika in LCD projektorja. Uporaba programa PC - GLOBE pri pouku. Izdelava kart. Izdelava učne priprave z uporabo računalniškega programa. Simulacija učne ure in analiza ur. Metode in oblike: predavanje, skupinsko delo, praktične vaje Predavatelj: dipl. inž. Brane Križmar, mag. Slavko Brinovec, Marjan Luže-vič, prof. Koordinatoija: Nevenka Cigler in Janez Godnov Kraj in čas: OE Kranj - 15. in 16. nov. 1991, Delna kotizacija! BIOLOGIJA Interdisciplinarni prijem pri raziskavi tal, vode, zraka - I. 2-dnevni seminar za učitelje biologije Vsebina: Voda. Tla. Zrak. Proučevalno raziskovalno delo. Spoznavanje biotopov, tehnologij. Metode in oblike dela: ekskurzija - interdisciplinarna obravnava, skupinska oblika, delo v dvojicah, metoda pogovora, demonstracija, delavnice Predavatelji: Anka Zupan, dr. F. Potočnik, mag. M. Bricelj, dr. M. Toman, dr. F. Batič, dr. A. Zupan Koordinatorica: Romana Jazbec (OE Maribor) Kraj in čas: 14., 15. oktober OE Slovenj Gradec, 28., 29., oktober, OE Murska Sobota. Delna kotizacija! KEMIJA Metode dela in predstavitev priročnika za pouk kemije v 7. in 8. razredu osnovne šole 1-dnevni seminar za učitelje kemije v osnovni šoli Vsebina: Uvajanje novih metod dela ob uporabi priročnika za 7. razred pri pouku kemije v osnovni šoli. Novi prijemi pri pouku organske kemije v 8. razredu osnovne šole Metode in oblike dela: eksperimentalna metoda Predavatelji: prof. dr. A. Kornhauser, dr. M. Vrtačnik, dr. Saša Glažar Koordinatorici: Ela Teran, prof., tel.: (061) 324-363 in Dragica Posega, dipl. inž., tel.: (061) 319-066 Kraj in čas: 12., 19.. 26. oktober 1991 Delna kotizacija! Varovanje okolja - nujna vrednota našega časa (Ustvarjalnost učitelja in učenca) 1-dnevni seminar za učitelje kemije osnovnih in srednjih šol Vsebina: Vzgoja za osveščanje za varovanje okolja. Varovanje okolja v prenovljenih učnih programih. Metode in oblike dela: eksperimentalna metoda. Predavatelji: dr. Janez Mayer, dr. Saša Glažar, dr. Metka Vrtačnik, mag. Alenka Lukač-Oblak Koordinatorica: Ela Teran, prof., tel.: (061) 324-363 Kraj in čas: 5. oktober 1991. Delna kotizacija! FIZIKA Cilji pouka fizike v OŠ in preverjanje njihove dosegljivosti 1-dnevni seminar za učitelje fizike osnovnih šol Str? Vsebina: Pregled ciljev. Načini preverjanja. Diferencirano delo pri pouku fizike. Opismenjevanje učencev za pisanje poročil. Pedagoška delavnica. Metode in oblike dela: frontalna, v skupinah Predavatelji: svetovalci: B. Cedilnik, Szami Bela, Jože Kotnik, Ignac Žalik Koordinator: Vinko Udir, tel.: 324-363 Kraj in čas: 11., 18., 25. 10; 8., 15., 22. 11.; 6., 13., 20., 27. 12. Ljubljana, Koper, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Novo mesto, Maribor, Celje, Kranj Program osnovnega usposabljanja (Program za delovno usposabljanje) Tridnevni seminar za pedagoške in strokovne delavce zavodov za usposabljanje Vsebina: Skrb za samega sebe. komunikacija in orientacija, razvijanje socialnih odnosov, okupacija Metode in oblike dela: frontalna, pedagoška delavnica Obvezni šolski množični poskusi v 8. razredu 1-dnevni seminar za učitelje fizike Vsebina: šolski množični poskusi v 8. razredu. Potrebna oprema za eksperimentalni pouk. Metode in oblike dela: delo v dvojicah - eksperimentalno delo Predavatelji: člani predmetne skupine, sodelavci z obeh univerz, pedagoški svetovalci Koordinator: Vinko Udir Kraj in čas: Radlje ob Dravi: 23. 9. 91 OE Celje: 2., 9., 16. 11. 1991 Pedagoški seminar na občnem zboru društva DMFA 1-dnevni seminar za učitelje fizike osnovnih in srednjih šol Vsebina: Novosti v pouku fizike Metoda in oblika dela: frontalna Predavatelji: člani projektne skupine, sodelavci iz obeh univerz Koordinatorica: Nada Razpet, tel.: 319-066 Kraj in čas: Maribor, oktober 1991, 1 skupina. MATEMATIKA Funkcijska obravnava odnosov med količinami 1-dnevni Seminar za učitelje matematike v osnovnih šolah Vsebina: Premo in obratno sorazmerje. Funkcijski prijem pri reševanju Predavateljica: Terezija Uran, prof. Koordinatoiji: pedagoški svetovalci za matematiko Kraj in čas: bo OE, šol. leto 1991/92 problemov sklepanja. Metode in oblike dela: pedagoška delavnica ZDRAVSTVENA VZGOJA Zdravstvena vzgoja v osnovni šoli 2-dnevni seminar za predmetne učitelje v osnovni šoli in pedagoške svetovalce vseh predmetnih področij Vsebina: Predstavitev analize Zdravstvena vzgoja v osnovni šoli. Biološki in šolski ritmi. Higiena človekovega okolja. Prehrana in zdravje. Zasvojenosti. Medosebni odnosi. Metode in oblike dela: predavanje, demonstracija, pedagoška delavnica, testiranje. Predavatelji: dr. Urška Arko (s sodelavci), dr. Maruša Adamič (s sodelavci), Marta Hrovatin, Romana Jazbec Koordinatorici: Marta Hrovatin in Romana Jazbec Kraj in čas: Nova Gorica, november 1991 VIDEOTEHNOLOGIJA V OSNOVNI ŠOLI - NADALJEVALNI 3-dnevni seminar za učitelje v osnovni šoli Vsebina: Od ideje do realizacije: scenarija, snemalna knjiga, snemanje, montaža, grafična oprema, zvok. Metode in oblike dela: predavanja in individualno delo v video delavnici. Predavatelji: Nuša Dragan, prof., Milan Potočnik, predmetni učitelj, Janez Šušteršič, predmetni učitafj Koordinatorica: Nuša Dragan Kraj in čas: Ptuj, 6., 7., 8. november 1991; 3 skupine. Delna kotizacija! LIKOVNA VZGOJA Seminar za vodje občinskih aktivov 2-dnevni seminar Vsebina: Mentorstvo, sodelovanje na razredni stopnji. Predstavitev novih učil. Priročnik. Razstava dejavnosti. Metode in oblike dela: frontalna, individualna, razlaga, razgovor Predavatelji: profesorji metodike na PA Ljubljana. PF Maribor Koordinatorica: Dr. Helena Berce-Golob. tel.: 324-363 Kraj in čas: Ljubljana. Meribor, oktober 1991 ŠPORTNA VZGOJA Predstavitev »koncepcije in strategije razvoja športne vzgoje v republiki Sloveniji« 1-dnevni seminar za športne pedagoge Vsebina: Športna vzgoja v VVO, OS in SŠ. Športna tekmovanja. Izobraževanje učiteljev. Učni načrti, ocena. Metode in oblike dela: predavanje, delo v manjših skupinah Predavatelji: mag. Aco Cankar in svetovalci po OE Koordinator: Aco Cankar, tel.: 324-363 Kraj in čas: oo OE, konec oktobra ali novembra 1991 9 skupin. ORGANIZACIJE ZA USPOSABLJANJE Za pedagoške delavce Usposabljanje za izvajanje izbirnih programov Dvodnevni seminar za specialne pedagoge, ki bodo izvajali izbirne programe na srednjih šolah Vsebina: Pregled programov. Seznanitev z vsebino (obsegom) posameznih tem. Organizacija delovne prakse za srednje šole. Metode in oblike dela: frontalna, pedagoška delavnica Predavatelja: dr. Darko Opara. Majda Končar, prof. Vodja seminaija: Majda Končar Kraj in čas: Ljubljana: oktober 1991: 1 skupina Porajajoča se govorica telesa Petdnevni seminar za specialne pedagoge v OŠPP in zavodih Vsebina: Neverbalna komunikacija. Uporaba v praksi. Analiza lastnih izkušenj. Metode in oblike dela: pedagoška delavnica Predavatelji: dr. Sonja Zorga Vodja seminaija: Lidija Kastelic, tel.: 324-363 Kraj in čas: Ljubljana, jesen 1991; 2 skupini Delna kotizacija! Predavatelji: Majda Končar, prof.. Lidija Kastelic, prof. Marjan Ločen, prof.. Dušan Parazajda. prof., mag. Jože Trček Vodja seminaija: Lidija Kastelic, prof. Kraj in čas: 25.. 26.. 27. november 1991; 1 skupina Delo s starši otrok z motnjami v razvoju Dvodnevni seminar za specialne pedagoge in fizioterapevte v VVO Vsebina: Različna stališča staršev do otrok z MR. Pričakovanja staršev. Sodobni modeli dela s starši. Metode in oblike dela: frontalno, pedagoške delavnice Predavatelja: Branka Jurišič, prof.. Lidija Kastelic, prof. Vodja seminaija: Lidija Kastelic, prof. Kraj in čas: Ljubljana, Maribor; 13. december, 20. februar; 1 skupina Komunikacija s starši Enodnevni seminar za strokovne delavce, ki delajo z osebami z motnjami sluha in govora Vsebina: Vrsta komunikacij s starši razvojno-motenega otroka. Metode in oblike dela: predavanje, diskusija Predavatelj: mag. Janez Bečaj Vodja seminaija: Franci Kolenec. prof., tel.: 324-363 Kraj in čas: Portorož; 11. oktober 1991; 1 skupina ŠOLSTVO NARODNOSTI Za učitelje narodnostno mešanega slovensko-italijanskega območja Obale Strokovno izpopolnjevanje učiteljev italijanskea jezika kot maternega jezika 3-dnevni seminar za učitelje šol z italijanskim jezikom Istre in Reke Vsebina: Sodobne metode in oblike dela pri pouku italijanskega jezika. Metode in oblike dela: predavanje, skupinsko delo Predavatelji: italijanski strokovnjaki Koordinator: Alceo Cobalti Kraj in čas: Poreč, oktober 1991; 3 skupine Za vzgojitelje dvojezičnih vrtcev in učitelje v dvojezičnih osnovnih ter srednjih šolah Igra in komunikacija seminar bo v dveh delih Vsebina: Igra kot pomemben faktor pri razvoju govora. Vloga komunikacije pri igri otrok na različnih razvojnih stopnjah Metode in oblike dela: predavanje, pedagoška delavnica, poročanje in sklepi. Predavateljica: Marija Jamšek, prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek Koordinatorica: Jana Kolarič, tel.: (069) 21-400 Kraj in čas: Lendava; november, december, 1. skupina Sodobni pouk madžarskega jezika kot drugega jezika tridnevni seminar za učitelje madž. jezika od 1.-4. razreda in ravnatelje dvojezičnih OŠ v Pomurju. Vsebina: Osnovne značilnosti projekta ELLE in sodobne strategije pouka drugega jezika. Zavest o pojavnosti in rabi drugega jezika v OŠ. Metode in oblike dela: hospitacija, pedagoška delavnica, predavanja Predavatelji: strokovnjaki iz R Madžarske Koordinator: Pozsonec Maria Kraj in čas: Murska Sobota, oktober 1991, 3 skupine Predavatelji: dr. Albina Nečak Lučk, mag. Lučka Čok. mag. Irena Lipovec Torkar Koordinator: Evgen Koša Kraj in čas: Koper, november 1991, ena skupina Nacionalni program pri predmetih zgodovina, zemljepis in SD Enodnevni seminar za učitelje družboslovnih predmetov v dvojezični OŠ in ravnatelji Vsebina: spremembe pri družboslovnih predmetih, sodobne oblike in metode dela pri pouku družboslovja s poudarkom na nacionalnem programu, uporaba dvojezične terminologije Metode in oblike dela: predavanje, pedagoška delavnica Predavatelji: madžarski strokovnjaki in Pedagoška fakulteta Maribor Koordinator: Evgen Koša Kraj in čas: OŠ Lendava, november 1991. 2 skupini Za vzgojitelje in učitelje romskih otrok Otroci Romi v predšolski vzgoji 2-dnevni seminar za vzgojiteljice v romskih oddelkih iz OE Murska Sobota in OE Novo mesto Vsebina: Pogoji za uspešno vzgojo romskih otrok. Integracija otrok Romov. Metode in oblike dela: predavanja, delo v manjših skupinah Predavatelja: mag. Mladen Tancer in Irena Levičnik. prof. Koordinatorica: Jana Kolarič, tel.: (069) 21-400 Kraj in čas: Murska Sobota, 15., 16. november 1991; GLASBENO ŠOLSTVO Predstavitev priročnika Nauk o glasbi 1-dnevni seminar za učitelje predmeta »nauk o glasbi« Vsebina: Uporaba in delo s priročnikom. Metodično - didaktična navodila. Metode in oblike dela: demonstracija ter frontalna oblika dela Predavatelj: mag. Pavel Mihelčič Koordinator: Franc Okorn, prof., tel.: 319-066 Kraji in čas: Sežana (OE Koper in Nova Gorica) 19. 10. 91. Glasbena šola Sežana. Partizanska 41 Novo mesto (OE Novo mesto) 25. 10. 91. Glasbena šola M. Kozina. Novo mesto. Jenkova 1 Celje (OE Celje. Slovenj Gradec) 26. 10. 91. Glasbena šola Celje, Slomškov trg 10 Ljubljana (OE Ljubljana. Kranj) 8. 11. 91. Glasbena šola Ljubljana-Vič. Emonska 20 Maribor (OE Maribor. Murska Sobota) 9. 11. 91. SGBŠ Maribor. Mladinska 12 Metodika pouka harmonike 3-dnevni seminar za učitelje (začetnike) harmonike Vsebina: analiza 20. slovenskega in jugoslovanskega tekmovanja učencev in študentov glasbe v disciplini HARMONIKA. Problemi prehoda učencev iz glasbene šole v srednjo glasbeno šolo. Metode in oblike dela: predavanje in praktično delo Predavatelj: Erne Sebastian. prof. Koordinator: Franc Okorn Kraj in čas: Ljubljana. 13. 12. 91. 14. 12. 91 RAČUNALNIŠTVO Računalništvo v vzgojno-izobraževalnem procesu 3-dnevni seminar za strokovne delavce v organizacijah za usposabljanje oseb z motnjami sluha, govora, vida ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju. MVO - v oddelkih v bolnišnicah Vsebina: Programi. Metode in oblike dela: predavanje, praktično delo Predavatelji: delavci zavoda ter drugi zunanji sodelavci. Inštitut Jožefi' Koordinatoija: Franci Kolenec, tel.: 324-363 int. 49 in Mirjana Kregal'1 319-066, int. 28 J Kraj in čas: Ljubljana. Kamnik. Škofja Loka, Smlednik, šol. leto 1991” skupin. Delna kotizacija. Spremembe v programski opremi, nastale v letu 1991 Enodnevni seminar za učitelje računalništva Vsebina: novitete pri programski opremi PASCAL. QUATTRO. (I BAZE PODATKOV. WINDOWS, WORD. PC TOOLS. LOGO, TE* Metode in oblike dela: skupinsko delo. Predavatelji: učitelji mentorji ter strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan Koordinatorica: Mirjana Kregar, tel.: 319-066 Kraj in čas: TEX: oktober, november 1991, LOGO 2. 10. 1991 v LjuM! Računalniške izbirne vsebine v srednji šoli 1-dnevni seminar za učitelje predmeta »računalništvo in informatika« j Vsebina: Vsebina izbirnih vsebin v II. letniku, Urejevalnik besedil for WINDOWS. Okolje WINDOWS. Metode in oblike dela: delo z računalniki Predavatelji: Rado Wechtersbach in učitelji mentorji Koordinator: Rado Wechtersbach Kraj in čas: Pascal: 3.. 4., 5. 10. 91 Windows: 17., 18., 19. 10. 1991 Mreža: 14. 11. 1991 Delna kotizacija! SREDNJE ŠOLE Za učitelje, ki poučujejo v vseh programih ________________________________________________________________________________' SLOVENSKI JEZIK E Ettoc Vi logij; 'em. Met( P°go Eted Mari Vodi Kraj Pme •'eln prip Eno »ih, Vsei Cilji načr orie Met Etei Vod 066 Kra Seži Ped Ljul °kt( No\ Slovenska književnost v osemdesetih letih Enodnevni seminar Vsebina: Novejša slovenska književnost v najširšem pomenu besede (tudi zamer izseljenska). Metode in oblike dela: predavanje, razgovor Predavateljica: dr. Helga Glušič Vodja seminaija: Vlada Eržen Kraj in čas: datumi bodo objavljeni naknadno TUJI JEZIKI ________________________________________________________I Us- Vst Skit Me Pre Vo, Kit Katalog znanja in učni načrt za tuje jezike v evropski dimenziji Enodnevni seminar Vsebina: Katalog znanja - komu je namenjen? Učni načrt - kako ga bete® Primerjava slovenskih učnih načrtov z navodili Evropskega sveta. Metode in oblike dela: predavanja, posveti . « Predavatelji: mag. Irena Lipovec Torkar, Jelka Vintar, prof; Berta K0?’, 01 prof. Vodja seminaija: mag. Irena Lipovec Torkar, tel.: (066) 21-646 Kraj in čas: september 1991. Ljubljana, Nova Gorica, Celje, Kranj, Man"1 Novo mesto, Koper; 7 skupin loo Vs, o t Pre odi Glasba 20. stoletja pri pouku umetnosti Enodnevni seminar za učitelje glasbe v srednjih šolah Vsebina: Glasbena ustvarjalnost 20. stoletja. Predstavitev sodobnega dela v razreo“ Metode in oblike dela: glasbena delavnica Predavatelja: dr. Breda Oblak, mag. Ivan Vrbančič Vodja seminaija: Nevenka Verstovšek, tel.: 324-363 Kraj in čas: Ljubljana, Maribor; december 1991 Za učitelje gimnazij in 4-letnih strokovnih šol Vs no Mi Pr V( ki: FIZIKA Prenovljeni program 1. letnika srednjih šol Tridnevni seminar Vsebina: Predstavitev vsebin. Eksperimentalno delo. Metode in oblike dela: frontalna, skupinska Predavatelji: člani projektne skupine Vodja seminaija: mag. Seta oblak, tel.: (061) 324-363 Kraj in čas: 21. 9. 1991, Velenje, Murska Šobota, Trbovlje, Škofja L0*1 Črnomelj, Ajdovščina D' V: uč Pr M P. V, Ki Prenovljeni program 2. letnika srednjih šol Dvodnevni seminar za učitelje šol, ki preizkušajo program Vsebina: Predstavitev vsebin. Eksperimentalno delo. Testi. Metode in oblike dela: frontalna, skupinska Predavatelji: člani projektne skupine Vodja seminaija: mag. Seta Oblak Čas in kraj: Ljubljana, 11. 10. 91 Prenovljeni program 3. letnika srednjih šol Dvodnevni seminar za učitelje fizike, ki preizkušajo program Vsebina: Predstavitev vsebin. Eksperimentalno delo. Testi. Metode in oblike dela: frontalna, skupinska Predavatelj: člani projektne skupine Vodja seminaija: mag. Seta Oblak Kraj in čas: Ljubljana; 13. 9. 91, 1 skupina K M N V in v< ni IV P V K Uporaba računalnika pri eksperimentalnem pouku fizike Dvodnevni seminar za učitelje fizike, ki so nabavili vmesnik K Vsebina: Eksperimentalno delo. Demonstracijski poskusi. Vaje učencev. S Metode in oblike dela: delo v dvojicah Predavatelji: člani projektne skupine j ' Vodja seminaija: Nada Razpet, prof., tel.: (061) 319-066 P Kraj in čas: Ljubljana; 28. 9. 91, 2 skupini n N MATEMATIKA Aplikacija matematike Enodnevni seminar za učitelje matematike v strojni usmeritvi Vsebina: Uporaba geometrije v strojništvu. ,,, Metode in oblike dela: predavanje, aktivno delo udeležencev v računalu15 učilnici Predavatelj: mag. Zlatan Magajna Vodje seminaija: pedagoški svetovalci za matematiko Koordinatorica: Nada Marčič Kraj in čas: po organizacijskih enotah; oktober-december 1991; 5 skupin S' ( S' > 1 p 1 1 ekologija z biologijo p V8eb.neVni seminar za uč'te'je biologije v strokovnih šolah logi' ^arstvo narave, integriranost biologije v naravoslovje, biotehno- tem (kalaI°ga znanj) pedagoški - psihološki prijemi pri obravnavi ekoloških 'n oblike dela; predavanja, skupinska oblika, delo v dvojicah, metoda pJ). 0ra- demonstracije, pedagoške delavnice, ekskurzija MarkVatelj': Zavod RS za šolstvo, strokovnjaki Univerze v Ljubljani in Vodi °rU’ ,Inštitut za biologijo, Pedagoški inštitut, srednje šole Kraj ■ Se.mina,ia: Irena Perenič Pine ,n C8S: Ljubljana (oz. MB, CE); oktober, november, december, 3 sku- rJel,la kotizacija! Za učitelje v poklicnih, tehniških in drugih strokovnih šolah JJrj Ln^'.ave in uvajanje programskih sprememb in novosti ajh ®nevni seminaiji za učitelje strokovnih predmetov in ravnateljev v poklic-Esebin^ških 'n Mnogih strokovnih šolah ^■ prenovljenih programov. Vsebinske spremembe - predmetniki in učni Oti”1 s*rokovnih predmetov in praktičnega usposabljanja. Šolska in policna Meta!taci^a; vz2°ia za poklic. Novosti v stroki. Eted * 'n obliko dela: predavanje, razgovor, skupinsko delo V0?.avatelji: strokovnjaki različnih institucij s pedagoškimi svetovalci 0^ Je seminatjev: pedagoški svetovalci sektorja za srednje šolstvo, tel.: 319- jjf*! in čas: 1. oktober 1991 Maribor. 2. oktober 1991 Celje, 3. oktober 1991 ana< 4. oktober 1991 Novo mesto, 16. oktober 1991 Ljubljana. ”i fedal 0ubjjana: 25. oktober 91, 4. oktober 91, 12. oktober 91, Kranj: 18. in 19. ,, °ber 91, Maribor: 23. oktobe Va Gorica: 23. november 91 Lii Kr0*k° psihološka in specialno didaktična znanja oict u na: Z5. oktober 91, 4. oktober 91, 12. oktobe °ber 91, Maribor: 23. oktober 91, 8. in 9. november 91, 15. november 91, l’0V;- ~ Enodnevni seminar za učitelje in vodstvene delavce srednjih šol kulturne usmeritve na temo ^evarjalnost UČITELJEV IN UČENCEV ^ih § *' SPoznavanje 0 Pomenu ustvarjalnosti za razvoj učencev v umetni- p[e,ode in oblike dela: plenarni del (predstavitev teme), diskusija y j.ava,elj: dr. Janez Mayer ^',dJa seminarja: Alenka Vitman, tel.: (061) 319-066 ^1 in čas: Srednja šola za oblikovanje in fotografijo; 11. oktober. 1991 eit ' Štiridnevni seminar za učitelje gospodarskega poslovanja in druge “citelje ekonomskih predmetov '°-1 ki temelji na teoretskih predpostavkih kognitivne, humanistične psiho- .... JS(:kina: Metode za ustvarjanje empatičnega vzdušja. Psihološke teorije ' P naravi učenja. Izkušenjsko učenje in didaktične implikacije. Teoretske u ,, P°stavke in igranje vlog. Predstavitev priročnika: simulacija poslovnega anJa v organizirani prodajalni. v, 0l t' 'n oblike dela: pedagoška delavnica, predavanje, simulacija in igranje p S. obravnava primera, branstorning, razprava v skupinah in plenarno delo fedavateljici: dr. Ana Tomič, Jasna Borovinšek, dipl. oec. a?st psihologije s strokovnim delom programa. /•etode in oblike dela: učna delavnica tedavatelja: dr. Stane Možina, dr. Bogdan Lipičnik , odja seminaija: Elizej Prinčič ,aJ in čas: Ljubljana, oktober 1991: 1 skupina oblikovanje katalogov znanj ^odnevni seminar za učitelje strokovnoteoretičnih predmetov ufe . a: Cilji in pomen katalogov znanj; sestavine kataloga z navodili za enje. oblikovanje standardnih vprašanj za ustno preverjanje znanja. Pri-PJava gradiva za pisno preverjanje znanj, p e,ode in oblike dela: delo v skupini - izdelava kataloga fsdavateljj; strokovnjaki različnih institucij seminaija: Nada Pavšer. Anton Slane, Terezija Osterman; tel.: 319066 >n čas: september 1991 do aprila 1992; 10 skupin Seminaiji za strokovne predmete Kmetijska usmeritev \ Ni A^0Vlle novost* *n spremembe pri predmetu RASTLINSKA PROIZVOD-OZ. POLJEDELSTVO i sebina; Predstavitev učbenika Splošno poljedelstvo za kmetijske, poklicne v 'ehniške šole. Spremembe učnega načrta pri predmetu Rastlinska proiz-ania z izvedbenimi navodili. Predstavitev nove literature. Ogled poskusna centra. ««<1* in oblike dela: frontalna oblika, ustna razlaga, razgovor tedavatelji: Marija Skledar. Cveta Žumer. Kordiš Tatjana seminaija: Vera Veselič-Rožman: tel.: 061 319066 aJ in čas: Rakičan; november-december 1991. 1 skupina ^TROJI di(,ak,'bne ob,ike 'n met<,de dela pri predmetu KMETIJSKI yaodnevni seminar za učitelje tega predmeta in učitelje praktičnega pouka cbina: Pregled vsebinske usklajenosti učnega načrta. Načrtovanje in pri-Va temeljnih delov učnega procesa. Učnociljna naravnanost učiteljevega . novanja. Uporaba učil in učnih pripomočkov. Viri literatura. etode in oblike dela: frontalna oblika, individualno delo. metoda demon-j, a^je, metoda ustne razlage in razgovora S)r ..av*telji: prof. dr. Jože Duhovnik in sodelavci: učitelji predmeta kmetijski semimuju; Vera Veselič-Rožman. Cvetka Žumer; tel.: 061 319066 Pina sem jr*.! >n čas: Srednja kmetijska šola Grm. Novo mesto; oktober 1991; 1 sku- ekonomska usmeritev j^dobno računovodsko spremljanje poslovanja v podjetjih Petdnevni seminar za učitelje RAČUNOVODSTVA Vsebina: Predstavitev novosti v programu predmeta RAČUNOVODSTVO. Problematika prehoda na računovodstvo z računalnikom. Novosti v praksi in zakonih, ki urejajo računovodstvo. Uvajanje v delo z računalnikom. Metode in oblike dela: frontalna oblika za predstavitev novosti, individualne oblike za delo z računalniki Predavatelji: Adi Sovine, mag. Stanko Koželj in drugi strokovnjaki Vodja seminaija: Adi Sovine, tel.: 723405 Kraj in čas: po en dan med šolskim letom (po dogovoru); 9 skupin Nova državna ureditev in spremembe v pravnem sistemu Enodnevni seminar za učitelje PRAVA v ekonomskih srednjih šolah Vsebina: Temeljne spremembe v gospodarskem pravu. Uvajanje novega učnega načrta. Nova organizacija upravnih organov. Metode in oblike dela: frontalno in skupinsko.delo Predavatelji: dr. Anton Perenič, dr. Albin Igličar Vodja seminarja: Elizej Prinčič Kraj in čas: Ljubljana, oktober, november 1991; 1 skupina GOSTINSTVO IN TURIZEM Tehnika poslovanja v turističnih organizacijah in recepcijah Enodnevni seminar za učitelje predmetov GOSTINSKO POSLOVANJE, PREHRANA IN POZNAVANJE PIJAČ, KUHARSTVO, STREŽBA, GASTRO KULTURA. TURIZEM Vsebina: Bioprehrana. Ponudba specialnih jedi in pijač. Računalniška obdelava zalog jedi in pijač. Pravilna uporaba strokovnih izrazov v gostinstvu. Predstavitev novih programov, učnih načrtov in učbenikov. Metode in oblike dela: frontalno in skupinsko delo Predavatelji: strokovnjaki z gospodarskega področja in univerze Vodja seminaija: Elizej Prinčič Kraj in čas: Ljubljana, november 1991; 5 skupin ADMINISTRATIVNA DEJAVNOST UPRAVNO POSLOVANJE: Štiridnevni seminar Vsebina: Vodenje evidenc v knjižnici. Obdelava besedil z računalniki. Avtomatizirano upravno poslovanje. Sodobne distributorske metode v informacij-sko-dokumentacijski dejavnosti. Metode in oblike dela: frontalno in skupinsko delo, individualno Predavatelji: strokovnjaki višje upravne šole in drugi strokovnjaki Vodja seminaija: Elizej Prinčič Kraj in čas: Ljubljana; 1 skupina STROJEPISJE IN STENOGRAFIJA Uporaba sodobnih računalniških orodij na področju obdelave in oblikovanja besedil Šestdnevni seminar Vsebina: Osnove o strojni opremi. Utrjevanje strojepisnih prijemov z računalnikom. Programska oprema za delo z besedili in spoznavanje enega od novejših programskih paketov. Osnove namiznega založništva s spoznavanjem enega od programskih paketov. Priprava končnih izdelkov z urejevalniki besedil in namiznim založništvom ter primerjava med njimi. Arhiviranje na trajne medije in papir. Metode in oblike dela: Individualizirano delo z računalniki, teoretična predstavitev, demonstracije, ter diskusija Predavatelji: mag. Saša Grušovnik in drugi strokovnjaki Vodja seminaija: Elizej Prinčič Kraj in čas: Ljubljana, šolsko leto 1991/92; 3 skupine STROJNIŠTVO Vsebina: Teorija pouka didaktike v povezavi z ergodidaktiko. Osnove razvojne in pedagoške pisihologije ter pedagoške analitike dela. Specialna didaktika strokovnoteoretičnih predmetov s primeri za posamezne predmete. Osnove dokimolog;je. Metoda in oblike dela: Razgovor, razlaga, prikazovanje pisnih del, reševanje problemov, praktičnih del. Predavatelji: Strokovnjaki PF Maribor in Zavoda RS za šolstvo. Vodja seminaija: mag. Valentin Kubale Kraj in čas: Ljubljana, Maribor; oktober, november, december 1991, 5 skupin Delna kotizacija! METALURŠKA USMERITEV Nauk o materialih Enodnevni seminar za učitelje metalurških predmetov Vsebina: Pridobivanje kovin - novi postopki. Vrste novih kovin in nekovin. Laboratorijske meritve. Metode in oblike dela: frontalna, skupinska, individualna Predavatelji: prof. dr. Jakob Lamut: prof. dr. Vasilij Gontarev; prof. dr. Ladislav Kosec v Vodja seminaija: Franc Najdič Kraj in čas: Ljubljana, november 1991, 1 skupina ELEKTROTEHNIŠKA USMERITEV OSNOVE ELEKTROTEHNIKE - Nova učbenika ter metode dela pri predmetu. Enodnevni seminar za učitelje predmeta Vsebina: Predstavitev novega učbenika Osnove elektrotehnike II. Predstavitev novih metod dela pri predmetu OET ob uporabi učbenika in novih učil ter učnih pripomočkov. Področje elektromagnetike. Metode in oblike dela: Predstavitev učbenika, demonstracija, predavanje. Predavatelji: Zdravko Žalar, Marija Klemenčič. Vodja seminaija: dr. Tine Zorič; tel.: (062) 25-461. Kraj in čas: Ljubljana, 14. november 1991 PRAKTIČNI POUK - Nova zasnova programov. Enodnevni seminar za učitelje predmeta Vsebina: Predstavitev nove zasnove programov PP. Demonstracija dela pri praktičnem pouku v prvem letniku. Predavanje iz področja varstva pri delu ter varstva okolja. Ogled šolskih delavnic. Aktiv učiteljev praktičnega pouka. Metode in oblike dela: Demonstracije, predavanje. Predavatelji: Štefan Brezigar, Igor Gospodarič, Dušan Gabrijelčič. Vodja seminaija: Marjan Polanc Kraj in čas: Nova Gorica, 14. december 1991 KEMIJA Kemija z gradivi Dvodnevni seminar Vsebina: Spoznavanje novih materialov in obravnava le-teh s fizikalnega, kemijskega, metalurškega, elektrotehniškega vidika in z vidika strojništva. Metode in oblike dela: eksperimentalna. Predavatelji: prof. dr. Drago Kolar, prof. dr. Alenka Rožaj, prof. dr. Tatjana Malavašič, prof dr. Lado Kosec Vodja seminaija: Ela Teran, prof.; tel.: (061) 324-363; Dragica Posega, dipl. ing.: tel.: (061) 319-066. Kraj in čas: po OE; oktober, november 1991 DRUGI SEMINARJI Regulacije in krmilja Enodnevni seminar za učitelje predmeta REGULACIJE IN KRMILJA Vsebina: Pnevmatika, elektropnevmatika. Stikalna tehnika. Krmilni elementi. Vaje z demonstracijami. Metode in oblike dela: frontalna, individualna, skupinska Predavatelji: učitelji srednje kovinarske in cestno prometne šole Koper Vodja seminaija: Najdič Franc, tel.: 061 319066 Kraj in čas: Ljubljana, oktober 1991. 2 skupini Lasničarstvo Enodnevni seminar za učitelje PRAKTIČNEGA POUKA Vsebina: Izdelava lasnih vložkov. Metode in oblike dela: Predavatelji: strokovnjaki različnih inštitucij Vodja seminaija: Marija Tome, prof. Kraj in čas: Maribor, oktober 1991, 1 skupina. PRAKTIČNI POUK v programih strojništva: enodnevni seminar za učitelje Vsebina: Metode praktičnega izobraževanja: Učno in delovno mesto. Didaktična in pedagoška dokumentacija. Metode in oblike dela; frontalna, skupinska Predavatelji: strokovnjaki s Pedagoške fakultete Maribor Vodja seminaija: Anton Grebenšek, tel.: 061 319066 Kraj in čas: 12. oktober 1991, Pedagoška fakulteta Maribor, 26. oktober 1991 Zavod RS za šolstvo in šport. Poljanska cesta 28. 9. november 1991 Tehniška srednja šola Celje, 23. november 1991 Srednja šola tehniških strok in zdravstvene usmeritve Novo mesto. ENERGETIKA Enodnevni seminar za učitelje ENERGETIKA predmeta Vsebina: Energija in pretvorbe. Pretvorbe primarne energije. Novi sistemi za pridobivanje. Distribucija in potrošnja - trendi. Zaloge energije na zemlji. Metode in oblike dela: frontalna Predavatelji: Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Vodja seminaija: Franc Najdič Kraj in čas: Ljubljana; december 1991; 1 skupina ACAD računalniško konstruiranje tridnevni seminar za učitelje STROJNI ELEMENTI IN RAČUNALNIŠTVO - v programu strojni tehnik Vsebina: Osnove ACAD programskega paketa. Delo s programom. Metode in oblike dela: skupinska, individualna Predavatelji: ZŠ RS - sektor za učno tehnologijo, oddelek za računalništvo Vodja seminaija: Franc Najdič Kraj in čas: Ljubljana; 1991; 3 skupine Nove dimenzije učenja in poučevanja - sugestopedija, superlearning, sublimi-nalno učenje Dvodnevni seminar za učitelje, predvsem mlajše in pripravnike. Vsebina: Način doseganja »relaksativne budnosti« za boljšo koncentracijo, pomnenje in razvoj ustvarjalnosti; doseganje ter ravni z različnimi načini psihofizičnega sproščanja. Vloga glasbe, zveznega dihanja, zvoka - pomen avto in meterosugestije. Metode in oblike dela: Predavanje (grafoskop, video, kasetofon - audio kasete). Delo v skupinah v obliki učne delavnice. Preučitev možnosti za uvajanje v učni proces. Praktični poskus nekaterih psihofizičnih tehnik sproščanja. Prikaz domačih izkušenj na področju jezikovnega usposabljanja. Učitelj kot glavni vir sugestivne spodbude. Tuje in domače izkušnje pri uvajanju sugestopedije. Predavatelji: mag. Stanka Kušče Zupan, Branka Tomšič, Tadeja Tomšič. Vodja seminaija: mag. Stanka Kušče Zupan; tel.: (061) 319-066. Kraj in čas: Ljubljana, 9., 10. oktober 1991 ena skupina, 6. in 7. novembra 1991 druga skupina. ZA VZGOJITELJE V DOMOVIH ZA UČENCE SREDNJIH ŠOL Kontrola in kontrolni mehanizem Dvodnevni seminar Vsebina: Možnosti in omejitve kontrole v pogojih domskega življenja. Stimuliranje in omejevanje. Kaznovanje - nadzorovanje. Metode in oblike dela: Delo v veliki skupini (predstavitev teme), delo v malih skupinah, pedagoška delavnica Predavatelj: prof. dr. Vinko Skalar Vodja seminaija: Momčilo Jankovič Kraj in čas: Murska Sobota, 18. in 19. oktober 1991, 1 skupina. UNIVERZA V LJUBLJANI Računalniško konstruiranje Enodnevni seminar za učitelje predmetov TEHNIŠKO RISANJE, STROJNIH ELEMENTOV IN MEHANIKE Vsebina: Programski paket zeus. Programski paket mehano. Praktične vaje z demonstracijami. Delo učiteljev. Metode in oblike dela: skupinska, individualna Predavatelji: Albin Vrabič, dipl. inž., in učitelji Srednje kovinarske šole Velenje Vodja seminaija: Franc Najdič Kraj in čas: Velenje. Ljubljana; oktober 1991; 3 skupine STROJNIŠTVO Specialna didaktika Dvodnevni seminar za učitelje strokovnoteoretičnih predmetov INSTITUT »JOŽEF STEFAN«, LJUBLJANA, JUGOSLAVIJA 61111 Ljubljana, Jamova 39 / p.p. 100 / Tel.: (061) 214-399 Telefax: 219-385, 273-677 IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV Programi, ki jih bomo izvajali oktobra, novembra in decembra Izvajalec programa: Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana Koordinator seminaijev: Na Institutu Jožef Stefan je skupni koordinator prof. Marjan Kroflič, tel. (061) 159-199 ZAČETNI SEMINARJI IJS-l. UPORABA RAČUNALNIKOV PRI POUKU IN VZGOJI V ŠOLI IJS-5. SEZNANJEVALNI SEMINAR O MOŽNOSTIH UPORABE OSEBNEGA RAČUNALNIKA ZA RAVNATELJE US-6. UVODNI SEMINAR O UPORABI OSEBNEGA RAČUNALNIKA US-7. SEMINAR ZA OBLIKOVALCE IN UREDNIKE ŠOLSKIH GLASIL IJS-8. USPOSABLJANJE SVETOVALNIH DELAVCEV NA ŠOLAH ZA UPORABO OSEBNEGA RAČUNALNIKA PRI SVETOVALNEM DELU IJS-9. WORDSTAR - USPOSABLJANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV ZA UPORABO OSEBNEGA RAČUNALNIKA PRI PISANJU BESEDIL IJS-10. QUATTRO-PRO - USPOSABLJANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV ZA UPORABO OSEBNEGA RAČUNALNIKA PRI DELU S PREGLEDNICAMI IJS-11. dBASE IV - USPOSABLJANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV ZA UPORABO OSEBNEGA RAČUNALNIKA PRI DELU S KARTOTEKAMI IN EVIDENCAMI NADALJEVALNI SEMINARJI IJS-2. IZDELAVA PODATKOVNE BAZE UČNIH PRIPRAV IN KONTROLNIH VAJ IJS-3. ANALIZA KONTROLNIH VAJ S POMOČJO PODATKOVNE BAZE IJS-4. IZDELAVA STATISTIČNIH POROČIL OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA IJS-12. UPORABA STATISTIČNIH METOD PRI PEDAGOŠKO-RAZI-SKOVALNEM DELU Priporočamo predznanje v obsegu enega izmed začetnih seminarjev. OPOMBA: Seminarje bomo izvajali po dogovoru z udeleženci v skupinah. Za zaključene skupine (šole) se za termin in kraj izvedbe seminarja lahko v celoti prilagodimo potrebam šole. Seminarje, na katere se prijavljajo posamezniki, začnemo izvajati, ko se število prijavljencev zapolni. Prijavnice pošljite na naslov Inštituta. SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE 61000 LJUBLJANA, Gotska 18 telefon: (061) 198-251 fax: 191-120 Informacije o izobraževanju in izpeljavi programov dobite na Centru pri vodji izobraževanja mag. Lidiji Magajna. Rok za prijavo posameznikov in šol je 31. oktober 1991. Prijavljajte se izključno na prijavnicah za strokovno izobraževanje učiteljev. DALJŠI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ŠTUDIJSKA SREČANJA ZA ŠOLSKE SVETOVALNE DELaVCE Začetek: 18. 10. 1991 ob ll.uri (3 ure) Vsebina: dr. A. Mikuš Kos: Življenje in spoprijemanje z motnjami in težavami - IX. kongres otroške in adolescentne psihiatrije, London 1991 Kraj: Svetovalni center, Ljubljana Opomba: Program drugih študijskih srečanj bo objavljen kasneje. TRENING VEČJE UČINKOVITOSTI UČITELJEV Izvajalca: mag. Janez Bečaj, Jože Škrlj Število ur in izpeljava: Trening bo potekal kot začetni strnjeni del (petek popoldan in sobota dopoldan), nadaljeval pa se bo s šestimi tedenskimi srečanji ob sredah od 17. do 19. ure. Kraj: Svetovalni center, Ljubljana Čas: Začetek kot strnjeni del bo 18. 10. 1991 od 16. do 20. ure in 19. 10. 1991. od 9. do 13. ure. Nadaljnja tedenska srečanja se začnejo 23. 10. 1991 od 17. do 19. ure. Rok za prijave: do 15. 10. 1991 (2 skupini) Namenjeno učiteljem osnovnih in srednjih šol, šolskim svetovalnim delavcem. UČENJE BRANJA IN PISANJA, ALTERNATIVNI NAČINI POUČEVANJA IN SPECIFIČNI KOREKTIVNI NAČINI Izvajalke: Tereza Žerdin, prof. defektolog (vodja seminarja), mag. Lidija Magajna, mag. Livija Knaflič Število ur in izpeljava: 30 ur Namenjeno: učiteljicam razrednega pouka (predvsem L razred), vzgojiteljicam v mali šoli. Kraj izpeljave je na osnovnih šolah in vrtcih. Rok za prijavo: 15. oktober 1991 SEMINARJI INDIVIDUALIZACIJA PRI POUKU MATEMATIKE IN FIZIKE V OSNOVNI ŠOLI Izvajalke: Anica Uranjek. spec. klin. psih. (vodja seminarja), prof. Terezija Uran, Marija Kavkler, prof. defektolog, učitelji matematike in fizike Število ur in izpeljava: 14 ur Kraj: Svetovalni center, Ljubljana Čas: 2. in 3. 10. 1991 (začetek ob 9. uri) Namenjeno: predmetnim učiteljem matematike in fizike INDIVIDUALIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA NA ŠOLI Izvajalki: Anica Uranjek, spec. klin, psih.. Marija Kavkler, prof. defektolog Število ur in izpeljava: 14 ur Kraj: Osnovna šola Komen (Antona Šibelja-Stjenka) Čas: 18. in 19. 10. 1991 KOMUNIKACIJ A MED UČITEUI IN UČENCI Izvajalka: Anica Uranjek, spec. klin. psih. Število ur; 7 ur Kraj in čas izpeljave: po dogovoru na šoli KOMUNIKACIJA MED UČITEUI IN STARŠI Izvajalka: Marja Strojin, dipl. psihologinja Število ur: 8 ur Kraj in čas izpeljave: po dogovoru na šoli DELO Z VEDENJSKO PROBLEMATIČNIMI UČENCI IN ŠOLA Izvajalci: mag. Janez Bečaj Število ur: 14 Kraj in čas izpeljave: po dogovoru na šoli MOTORIČNA DELAVNICA Izvajalca: Anica Uranjek, spec. klin. psih. (vodja), prof. Aldo Rupel Število ur: 24 Kraj in čas izpeljave: 25., 26. in 27. oktober 1991. po dogovoru so mogoči drugi roki. Celje (sprejem prijav - Združene osnovne šole Celje). Namenjeno: učiteljem, vzgojiteljem, svetovalnim delavcem. 21 OSNOVNA ŠOLA »MAJDA VRHOVNIK« £■ 1 ■ LJUBLJANA, Gregorčičeva 16 telefon: 061/224-640 221-166 A) Ob petkih bodo seminaiji z naslednjo vsebino - hospitacija pri uri: • predstavitev MODEL I (INTEGRIRANI POUK V KOMBINACIJI Z NI-VOJSKIM DELOM) 1., 2. razred • predstavitev MODEL II (NIVOJSKI POUK V KOMBINACIJI S SAMOSTOJNIM DELOM) 3., 4. razred • predstavitev MODEL III (POSEBNA OBLIKA NIVOJSKEGA POUKA - 6., 7., 8. razred - MA, SL. J., ANG. J.) - predstavitev inovativnega dela na šoli - pedagoške delavnice - analiza ure in razprava o posameznih MODELIH. B) Seminaiji ob sobotah: za učitelje od L do 4. razreda (prvo in tretjo soboto) Vsebina: - strokovno predavanje o INTEGRIRANEM POUKU, O NIVOJSKEM OCENJEVANJU - predstavitev INOVATIVNEGA DELA na šoli - pedagoška delavnica (MODEL I, MODEL II - video posnetki) Za učitelje 6., 7., 8. razreda - matematika, slovenski jezik, angleški jezik (drugo in četrto soboto) Vsebina: - strokovno predavanje o FLEKSIBILNI DIFERENCIACIJI, O NIVOJSKEM OCENJEVANJU - predstavitev INOVATIVNEGA DELA na šoli - pedagoška delavnica MODEL III (videoposnetki) C) Vsako soboto: računalniško usposabljanje Vsebina: spoznavanje računalnika, tipkovnice, pisanje teksta z urejevalnikom CHI WRITER. oblikovanje besedila, izpis na tiskalnik, popravljanje besedila, delo z bloki, pisanje indeksov, potenc, risanje tabel, delo z datotekami ... Vsak u.deleženec dobi slovensko navodilo za uporabo programa z zbirko vseh glavnih ukazov. Spoznavanje računalniških programov EUIDUC in USPEHUC, ki vsem olajšata spremljavo evidence učencev, njihovega uspeha, statistike - to pa je nepogrešljiva pomoč pri izdelavi najrazličnejših poročil. 22 VZGOJNA POSVETOVALNICA MARIBOR MARIBOR, Tomšičeva 13 Vzgojna posvetovalnica Maribor razpisuje tele začetne seminarje: TRENING VEČJE UČINKOVITOSTI UČITELJEV TRENING VEČJE UČINKOVITOSTI ZA RAVNATELJE SEMINAR ZA UČITEUE V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA PEDAGOŠKE DELAVNICE ZA UČITELJICE 1. RAZREDOV TEČAJ KREATIVNEGA PISANJA ŠOLA ZA STARŠE Tudi v tem šolskem letu organizira Vzgojna posvetovalnica Maribor v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in šport, enote v Mariboru, začetne seminarje za učitelje, ravnatelje, elementarke, ki jih bo po programu dela Vzgojne posvetovalnice financiral Oddelek za družbene dejavnosti občine Maribor, Ruše in Pesnica. Kotizacij ni! Seminarji se bodo začeli v prvem tednu oktobra 1991 (predvidoma od 30. 9. do 4. 10. 1991). Potekali bodo enkrat na teden po tri šolske ure v prostorih vzgojne posvetovalnice; vodili jih bodo strokovni delavci te posvetovalnice. Prijavnice za posamezne seminarje pošljite najkasneje do 25. 9. 1991. Natančen dan in uro vam bomo sporočili kasneje, po oblikovanju skupin. Vzgojna posvetovalnica Maribor organizira tudi tele oblike izobraževanja: Trening večje učinkovitosti učiteljev II, III in IV. Nadaljevalni seminar za učitelje v oddelkih podaljšanega bivanja Socialne igre v razredu, začetni in nadaljevalni seminar. Trening spretnosti v medsebojnih odnosih. Vse druge informacije dobite v Vzgojni posvetovalnici v Mariboru. Obvestilo MESTNA ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO LJUBLJANA Ljubljana, Komenskega 7 Telefon: 311-940 RAZPISUJE V ŠOLSKEM LETU 1991/92 tele seminarje za učitelje tehnične vzgoje: L 30-urni seminar za ROBOTIKE Kraj: Mladinski tehnični center, Ljubljana, Kersnikova 4/III Čas: L polletje - predvidoma XI-XII/91 - popoldan Pogoj: znanje jezika Basic. Seminar za UTV Ljubljana sofinancira - Enota za raziskovanje SM Ljubljane. Cena: Učitelji Ljubljane 2.000,00 din, zunanji 10.000,00 din. 2. 90-urni seminar na temo MODELARSTVO KOT ENA OD METOD ZA RAZVIJANJE USTVARJALNIH SPOSOBNOSTI POSAMEZNIKA Kraj: Mladinski tehnični center, Ljubljana, Kersnikova 4/III Čas: pričetek 15. oktobra - nato vsak torek od 12.-15. ure skozi vse šolsko leto. Sofinancira SM Ljubljana. Cena: Učitelji Ljubljane 2.000,00 in. zunanji 12.000,00 din. ZAVOD ali ŠOLA: na: Učitelji Ljubljane 500,00 din, zunanji 2.000,00 din. ■ Enodnevni seminar spoznavanja uporabe in predstavitev električnega1! Tl dja BLAKE & DECKER v vzgojno-izobraževalnem procesu I 3. 20-urni seminar iz KONSTRUKTORSTVA (FT) Kraj: Mladinski tehnični center, Ljubljana, Kersnikova 4/III Čas: predvidoma JANUAR 1992 - popoldan in sobota. Sofinancira ; Ljubljane. Cena: Učitelji Ljubljane 1.000,00 din. zunanji 8.000,00 din. 4. Nadaljevalni 30-urni seminar za mentorje FOTOKROŽKOV Kraj: Osnovna šola Ledina, Ljubljana, Komenskega 9 Čas: NOVEMBER-DECEMBER 1991 - 1 krat na teden Cena: Učitelji Ljubljane 500.00 din, zunanji 2.000,00 din. 5. dj Čas: FEBRUAR 1992 - točen datum določen kasneje Cena: Učitelji Ljubljane 300,00 din, zunanji 800,00 din. 6. 30-urni seminar iz RADIOAMATERSTVA Kraj: Radio klub Ljubljana, Drenikova 32 Čas: pričetek NOVEMBER - 1-krat tedensko Cena: Učitelji Ljubljane 1.500,00 din, zunanji 4.000,00 din. 7. 20-urni seminar VIDEOTEHNIKA (presnemavanje, montaža, nanašanje zvoka) Čas: FEBRUAR-MAREC 1992 Cena: Učitelji Ljubljane 1.000,00 din. zunanji 3.000,00 din. 8. 15-urni seminar OSNOVE PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC Kraj: Mladinski tehnični center, Ljubljana, Kersnikova 4/III Čas: OKTOBER 1991 Cena: Učitelji Ljubljane 1.000,00 din, zunanji 2.000,00 din. 9. 15-urni seminar LOGO Kraj: Mladinski tehnični center, Ljubljana, Kersnikova 4/III Čas: MAREC 1992 Cena: Učitelji Ljubljane 1.000,00 din, zunanji 2.000,00 din. 10. Na željo udeležencev bodo organizirani tudi krajši 3-dnevni seminaif posamezne modelarske dejavnosti (najmanj 10 udeležencev) v zimskih p'* D E čas; stat sko tih raši duš ajai ajai in gač nos Pri aln nicah. Cena: Učitelji Ljubljane 1.000,00 din, zunanji 3.000,00 din. Vsi seminarji so organizirani tako. da se učitelji praktično usposobi]0 vodenje tehničnih interesnih dejavnosti. Na seminar se lahko prijavijo1 učitelji, ki niso v Ljubljani - vendar plačajo za vsak posamezni sefl1'1 ekonomsko ceno. Prosimo, da izpolnjeno prijavnico pošljete na Mestno zvezo organizacij tehnično kulturo Ljubljana, Komenskega 7, najkasneje do 30. septe' 1991. Prispevek za seminar nakažite do začetka seminarja na žiro račun: 5010H Zli 49105 - Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana, Komensk in 7. Vsi prijavljeni bodo pismeno obveščeni o začetku seminarja. tile kol bol kil kul (Šii joč klc ni) sp( :l»i 10: Obvestilo ENAJSTA UNIVERZA d. o. o. Gornji trg 24. P. P. 134 61101 LJUBLJANA INFORMACIJA O STROKOVNEM POSVETU ENAJSTA UNIVERZA d. o. o. organizira strokovni posvet z našlo'0 Šolska doktrina na sodobni preizkušnji. Posvet spada v drugi del raziskovalno-razvojnega projekta, ki bo v &}1 ... končan konec leta 1992, in je namenjen predvsem ravnateljem vseh vzgoj,’i Zi izobraževalnih inštitucij in strokovni javnosti ter vsem zainteresiranim. K' u alizaciji posveta, ki bo 8. in 9. novembra 1991 v Ljubljani ali na B*Ut. (odvisno od števila interesentov in drugih izvajalskih okoliščin), namerav.' pritegniti tele domače strokovnjake: dr. Z. Medveša, dr. Veljka Rusa. dr. Pečjaka, dr. D. Štrajna, dr. S. Zakrajška, dr. B. M. Zupančiča, dr. Grmiča, dr. J. Krašovca, dr. M. Bergantovo, Marka Pogačnika in morda nekatere. Vsem vzgojno-izobraževalnim inštitucijam bomo poslali nadrobnejši dol s tematsko usmeritvijo posveta, izhodiščno gradivo pa bo objavljeno v našle nji številki Prosvetnega delavca. ZBRAL IN VSEBINSKO UREDIL: svetovalec za permanentno izobraževanje in štipendiranje učiteljev JOŽE ŽLAHTIČ NAROČILNICA ->š PROSVETNI DELAVEC 61104 LJUBLJANA Poljanski nasip 28 Naročam se na Prosvetnega delavca in prosim, da mi g* pošiljate na naslov: Priimek in ime ........ Ulica in hišna številka Poštna številka in kraj Datum ................. Podpis ^ n P o naslov: telefon: V S< PRIJAVNICA ZA SEMINAR STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA UČITELJEV NASLOV SEMINARJA:________________ IZVAJALEC:_____________________ Čas izpeljave: od________________ SEMINARJA SE BO UDELEŽIL(a) ime: z C g c s t do 2 r primek: Datum: ŽIG: Podpis odgovorne osebe: Osnovna šola Majda Vrhovnik Ljubljana organizira v šolskem letu 1991/92 > seminarje na treh ravneh: Prijavnico pošljite izvajalcu. Z isto prijavnico prijavljajte le po enega udeleženca! ga' Razraščanje osebne, družbene in kulturne patologije Ca« 'zmed posebnosti našega stSa vsekakor to, da vsaj po si, lst'čnih podatkih v industrij-| (j^0 'n gospodarsko najbolj razvi-r-v.^želah skoraj ves čas na-dij 0<^stotek ljudi z različnimi . evnimi in vedenjskimi mot-(s psihosomatskimi mot-Jairii, z nevrotskimi motnjami fia/e^avam'' s ta^^no a*‘ ^ru" ' ° r>o obliko osebnostne mote- st>). zlasti pa odstotek ljudi, ^ 1 katerih se pojavlja t.i. soci-tunca Patologija (kriminal, prosti- iz il , , • j'm lahko rekli vedenjska ali kultUr 1^“, zasvojenost z mamili, al- • ^j°h,Zl p> ki bi jj j,. ;Jrna dekadenca in patologija 'Tlenje pornografije, narašča-o1 [j levilo različnih spolnih od-:fli' .^njenosti in perverznosti, spol- ad , ;-../,em, samomori idr.). Še , ■ 1 hitro pa se množijo pojavi. zlorab - otrok in mladih. Polne razupščenosti in razuzda- etl obr' a*' Promiskuitete, različne )l-i 2i'x^e nasilniškega vedenja, ra-asl' in^n' P°iavi kulturnega razkroja dekadence v umetnosti, mi-v.lenju, osebnem in socialnem Jvljenju, zabavi, športu itd.). evilnj takšni pojavi naraščajo |.Uc'1 pri nas v Sloveniji, v alkoho-?,mu in samomorih pa je Slove-'la žal celo v zgornjem delu ie-v'ce v svetovnem merilu. ..k-eprav so vzroki za vse te ra-'ene oblike človeške izravnote-tenosti različni, je vendarle eba reči, da ima pri nastanku evilnih motenj ali odklonjeno-1 veliko vlogo okolje, v kate-em posameznik živi, posebej pa l°lje, v katerem živi otrok ali ladostnik, pri katerem nastane jji otnja. Medtem ko je splošno ^‘Pano, da se pri otrocih vrsta jjjMvrotskih in vedenjskih motenj v# vazv'ie zaradi nezdravega doma-lr- družinskega okolja, pa se Prernalo zavedamo dejstva, da ["di nezdravo šolsko okolje !ahko povzroča resne druševne cel' dot in vedenjske motnje pri otrocih mladih, ki jih potem lahko sPremljajo vse življenje. Ker gredo vsi normalno razviti otroci Solo in dolgo let preživijo v šol-^'h klopeh, lahko nezdravo šol-ozračje ali drugače duševno neugodne šolske razmere ali jProkove šolske izkušnje zelo 'varno vplivajo na otrokovo in ["'udostnikovo duševno zdravje 1,1 splošno življenjsko prilagoje-n°st ali uspešnost. To še posebej Ve*Ja zaradi tega, ker je šolski asPeh ključnega pomena za na-^aljnje poklicno napredovanje in a celoten življenjski potek. Ker učitelji in starši tega dobro ,avedajo, pogosto uporabljajo Zredno hude pritiske, da bi otroka spravili skozi šolo in do poklica. Pri nekaterih otrocih in mladih se to posreči brez opaznih škodljivih posledic, pri drugih pa takšni pritiski lahko povzročijo hude duševne ali vedenjske in tudi osebnostne motnje. To še posebej velja v šoli, kakršna je slovenska, ki ne upošteva dovolj ogromnih medosebnih razlik med otroki in mladimi ter obravnava skoraj vse le po enem kopitu. Poleg številnih drugih vzrokov v moderni družbi (razkroj družin, alkoholizem in druge oblike osebnostne ali vedenjske patologije v družinah, razkroj fradicionalnih družbenih in moralnih vrednot, številne oblike socialne in kulturne patologije v družini in v širšem okolju, poklicna prezaposlenost številnih staršev in prepuščenost otrok samim sebi in cesti itd.) je tudi otrokom neprilagojena šola najbrž eden glavnih povzročiteljev ali pospeševalcev duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladih. Moralo pa bi biti nasprotno: Zaradi ogroženosti številnih otrok s tolikšnim številom neugodnih vplivov v domačem in širšem okolju bi ravno šola morala biti okolje, v katerem bi vsi, zlasti pa še ogroženi otroci, našli človeško prijazen in zdrav prostor, ki bi jim pomagal pri zdravi rasti in po potrebi tudi pri premagovanju ali preraščanju neugodnih učinkov domačega in širšega družbenega okolja. Zato je popolnoma nedopustno, da šola ostaja eden od povzročeval- cev duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih. Morala bi jih odpravljati ali blažiti, ne pa še sama povzročati ali sopovzročati in stopnjevati. To je posebno pomembno poudariti zato, ker ima šola vpliv na skoraj vse naše otroke in torej njeni kvarni vplivi prizadenejo ogromno otrok, tako kot bi njeni ugodni vplivi lahko zelo pomagali vsem otrokom. Če torej želimo razvijati zdravo človeško družbo, bi bilo treba zastaviti vse sile za to, da bi šola postala resnično prijazna za vse. ki vstopajo vanjo, in da bi pri otrocih in mladih z vsem svojim delom pospeševala zdravo notranje ravnovesje, harmonične medčloveške odnose in zdravo človeško rast k pristni človeški kulturi. Pri tistih, ki bi že v šolo prišli z različnimi motnjami, ali bi se med šolanjem srečevali s kvarnimi vplivi družine in širšega okolja, pa bi prav šola morala zelo pozorno skrbeti, da bi kar najbolj blažila neugodne učinke domačega in/ali širšega okolja in pomagala otroku, da bi kljub takšnim kvarnim vplivom našel zadovoljivo notranje ravnovesje in kolikor toliko zadovoljivo vključenost v zdravo socialno okolje. To bi vsekakor moral biti eden od glavnih ciljev vsega šolskega dela in bolj temeljen cilj šolske dejavnosti kakor posredovanje besednega faktografskega znanja. Isto velja za pojave socialne in kulturne patologije, le da je treba reči, da bi imela šola še Carlo Schmelzer: Virus II, 1989, TH 00 40-LETNICI ŠOLSKIH ODDELKOV UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA večje možnosti prav pri preprečevanju ali premagovanju pojavov kulturne patologije. Kot je bilo že rečeno, kulturna patologija pomeni, da kdo ni našel vstopa v svet pristnih človeških vrednot in da potem postane plen raznih popačenih ali perverznih idej in vrednot ter neustreznih vedenjskih ali živjenj-skih vzorcev ali pa pade nazaj v dekadentne ali tudi barbarske načine mišljenja, doživljanja in ravnanja. Prav šola pa ima izjemno priložnost, da odpira otrokom in mladim vstop v svet pravih človeških vrednot, prave človeške kulture. To bi vsekakor morala biti ena od njenih poglavitnih nalog. To, da se v tako širokem obsegu razraščajo razne oblike nekulture in barbarstva ali tudi kulturne patologije, kaže, da je odpovedala ravno šola. To ne velja samo za slovensko šolo. temveč tudi za mnoge šole številnih drugih gospodarsko zelo razvitih držav v sedanji zahodni civilizaciji. Kaže, da so se tudi drugod prenekatere šole usmerile skoraj samo k prenašanju raznega faktografskega znanja, zanemarile pa kultiviranje skoraj vseh drugih glavnih plati človeške narave. Posledica tega je naraščajoča poplava barbarstva in družbene ter kulturne patologije. Videti je, da se tega začenjajo zavedati tudi v nakaterih drugih evropskih državah, ki zdaj pripravljajo načrte za to, da bi kultura dobila pomembnejše mesto v večini šolskih programov. Za našo šolo je treba reči, da je doslej še bolj kot številne druge evropske šole zanemarjala vzgojo in pomoč, otrokom pri ohranjanju (ali, kjer je potrebno, pri iskanju in vračanju) zdravega notranjega duševnega ravnotežja, ki bi jim omogočalo, da bi se v svojem življenju lahko izognili različnim oblikam osebne, socialne ali kulturne patologije. Dobra šola v sedanjem času bi morala prav zaradi ogroženosti otrok in mladih z različnimi oblikami psihološke patologije v domačem in širšem okolju posvečati toliko večjo pozornost posredovanju pristne in žlahtne človeške kulture. Zdrava telesna hrana in dobra prehranjenost čisto lahko preprečita telesno okužbo, če pa ta že nastane, lahko prepreči izbruh bolezni ali ublaži trajanje in ostrino bolezni. Isto velja za zdravo duševno hrano, torej za pristno in dragoceno človeško kulturo, ki bi jo otrokom in mladim morala dati šola. Iz knjige Janeza Svetine Znamenje časov in šola Bolnišnična šola - kaj je to? nekaj let ugotavljamo, da so aa^i kolegi učitelji na osnovnih šolah Plenečem ob ugotovitvi, da na oddelkih ljubljanskih bol-d' ruC ^e'ujej° osnovnošolski od-eJki v sklopu osnovne šole Ledina. Zgodovina teh oddelkov sega leto 195’, ko je na pobudo profe-,?rja dr. Marija Avčina prva učite-llca iz osnovne šole Ledina začela Poučevati hospitalizirane otroke na v |1Verzitetni pediatrični kliniki j i jubljani. V tem času so bile le-ne dobe (čas hospitalizacije) izra-. .° dolge, pri kroničnih bolnikih °let0 ali več. Otroci so tako izgubljali šolska leta, stežka so napre-vali iz razreda v razred, hkrati t P®1 Pa so pediatri ugotavljali hospi->Zem, nesmotrno izrabo prostega a itn. To so bili poglavitni razlogi, radi katerih se je Pediatrična kli-ka obrnila na osnovno šolo Ledina želi°, da bi dobili učitelja. V raz-e(oma kratkem času so ugotovili, Je potreben učitelj tudi na drugih locnih oddelkih, in tako je leta I k,!1?3 na Univerzitetni ortopedski ■ ,n'ki, leta 1974 pa na Pediatričnem udelku kirurških strok (otroška ki-rgija). Dolga ležalna doba je zah-: f.T’3 a reden šolski program - ta je : “Urgočal izdajanje spričeval tistim i |ej om’ ki so pri nas končali šolsko začela poučevati tudi prva uči- Z razvojem medicine in hkrati s tem tudi s krajšanjem ležalne dobe so se razvijali in spopolnjevali tudi program in metode dela. Tako imamo danes 16 šolskih oddelkov z dvajsetimi učitelji »»tehle otroških oddelkih: - na Univerzitetni pediatrični kliniki na vseh oddelkih za šoloobvezne otroke - na Pediatričnem oddelku kirurških strok - na Univerzitetni dermatološki kliniki - na Univerzitetni kliniki za vročinska stanja in infekcijske bolezni. V enem šolskem letu je bil torej pretok učencev od 2300 do 2600 (pri tem je treba upoštevati, da je ležalna doba zelo različna, od enega tedna do nekaj mesecev), vsako leto pa je tudi nekaj otrok, ki končajo šolsko leto pri nas. Čedalje več pa je tudi povratnikov, torej otrok, ki se v določenih časovnih presledkih vračajo na zdravljenje in s tem v našo šolo. Posebno pozornost potrebujejo otroci kronični bolniki, ki del šolskega leta preživijo v matični šoli, del časa pa pri nas. Zato je temeljna zahteva našega dela timsko delo in zelo dobra povezava z matično šolo. saj mora biti delo usklajeno, da otrok ob vrnitvi v matično šolo nima hujših težav. Tako imamo oblikovana predvsem dva vzgojno-izobraževalna cilja, ki sta enakovredna: • otroku omogočiti, da sledi programu redne osnovne šole, da se po končani hospitalizaciji lahko brez težav vključi v program svoje matične šole; • preprečevati in blažiti negativne posledice hospitalizacije in pripomoči k ozdravitvi otrok. Vzgojno-izobraževalno delo s hospitaliziranimi otroki zahteva skoraj popolno individualizacijo; otrok je namreč zaradi bolezni delno omejen v svoji psihofizični kondiciji, to pa ne pomeni, da ne zmore slediti programom osnovne šole. Pogosto je prav vzgojno-izobraževalno delo tisto, ki otroku omogoča, da se po vrnitvi v matično šolo in svoje okolje ne počuti drugačnega, oviranega v vsakdanjem življenju. V bolnišnični šoli. kjer so delovne razmere vendarle drugačne kot v drugih osnovnih šolah. kjer so metode in oblike dela raznolike, kjer je izbrano temeljno znanje in kjer se mu učitelj kar najbolj posveti, je marsikateri otrok uspešnejši kot v oddelku svoje šole. To je zanj tudi velika spodbuda pri nadaljnjem delu v domačem okolju. Ravno zaradi teh posebnosti pa je sodelovanje z matičnimi šolami zelo pomembno. Le s sodelovanjem z matično šolo lahko oblikujemo individualni, prilagojeni program, ki otroku omogoča, da lahko uspešno preide na pouk v svoji šoli. Dobro sodelovanje je način in pogoj za uspešen pretok informacij in dober dosežek. Poleg pouka pa izvajamo v nekaterih oddelkih naše šole tudi posebne programe tako imenovane terapevtske dejavnosti, ki omogočajo otroku, da se lahko izrazi m razvija področja, za katera ima posebna nagnjenja. Te dejavnosti so precej uveljavljene na onkološkem in nevrološkem oddelku. Prav za otroke na teh oddelkih pa ugotavljamo, da se precej težko vključujejo v matične šole, zato smo se po angleškem vzoru odločili pripraviti brošuro, ki naj bi učiteljem in staršem omogočila boljše razumevanje bolezni ter možnosti za otrokovo šolanje po končani hospitalizaciji. Vsaka bolezen po svoje usmerja otrokovo šolanje, skupni cilj nas vseh pa je, da otrok s čim manj ovirami šolanje konča. Zato v letu, ko šolski oddelki v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru praznujejo 40-letnico svojega delovanja, želimo čim več dobrega sodelovanja z drugimi šolami. ANITA TRNAVČEVIČ Kie vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Intenzivno učenje slovenskega jezika Govor in jezik sta pomemben del človekove osebnosti. Dobro razvit jezik pomeni veliko prednost, tako kot slabo naučen in razvit jezik pomeni hudo prizadetost. Tu mislim na jezik, ob katerem raste in v katerem se izobražuje osnovnošolski otrok. Jezik omogoča biti »in«, ali pa se zaradi njega znajdeš »out«. Vse prednosti na tej začetni stopnji daje materni jezik; jezik, s katerim smo zrasli, v katerem lahko mislimo. Priučen ali le priučevan jezik kot da ni v nas, ni del nas, ne omogoča razumevanja in razlikovanja drobnih tančin, izrazja v prenesenem pomenu, zmanjšuje besedno manevriranje. Slabo priučen jezik pa je sploh huda prizadetost za posameznika, ki je od jezika odvisen. Na nekaterih slovenskih šolah ali v razredih je kar polovica otrok neslovenskih staršev. Njihov materni jezik ni tisti, v katerem se morajo učiti, v katerem naj bi oblikovali misli, da bi jih potem z besedami izrazili- Mnogi med njimi se zahtevanega jezika priučijo le površno, ker zanj nimajo ustreznega zgleda. Učenje slovenščine je prepuščeno neslovenskim staršem in otroški družbi; taki, kakršna pač je. Odvisno je od osebne pobude, ambicioznosti in ekspanzivnosti otrok in njihovih družin. Iz skupine neslovencev bi lahko naredili dve podskupini. Eni so prišli zato, ker so iskali boljše, drugi le manj slabo od slabega. Želje in ambicije prvih so višje. Za svoje otroke želijo, da bi izrabili prednosti, ki se jim ponujajo. Ponavadi so že njihove izhodiščne možnosti boljše kot pri podskupini, ki ji gre zgolj za preživetje. V Svetovalni center prihajajo eni in drugi. Prvi prihajajo ponavadi na svojo pobudo in želijo izrabiti, kar je ponujeno, drugi se tako želijo le zavarovati in prihajajo na željo ali zahtevo šole. Za vse pa je značilno, da so povezani s »prizadetostjo dvojezičnosti«. Tisti, ki imajo zaradi dvojezičnosti prednost, naše pomoči ne potrebujejo. Jezikovni primanjkljaji se kažejo v siromašnem in tudi neustreznem besednjaku, v slabem pomenskem razumevanju besed, v pomanjkljivem slovničnem oblikovanju besed in stavkov. Jezik je torej prizadet na vseh ravneh: leksiki, semantiki, morfologiji in sintaksi. Le fonetičnih težav ponavadi ni, prizadetost zaradi slabšega razumevanja se najbolj kaže pri učenju iz učbenikov, prizadetost v izražanju pa pri samostojnem pisanju. Ustni govor je lahko tekoč in gostobeseden, razumevanje vsakdanjega ustnega jezika neokrnjeno. Pred kratkim sem se srečala s takim petošolcem. Ima željo, voljo, intelektualne zmožnosti; nima pa spodbude, zgleda in pomoči. Z mamo sta prišla prosit, da bi ga dali v lažjo šolo, to je v šolo s prilagojenim programom. Njegove utemeljitve za prešolanje so bile tako jasno izražene in pametne, da smo že po tem lahko presodili, da ne spada tja, kamor želi. Njegovi stavki pa, ki jih je napisal, so bili tako obupni, da bi se človek zjokal; brez repa in glave, brez pike in velike začetnice, samo mislim, ki so se mu pletle iz glave, se je dalo slediti. Iz izkušenj vem, da je ta jezikovni del mogoče nekoliko izboljšati, če se trening usmeri v ta cilj. Za pomoč takim otrokom bi predlagala intenzivne krožke slovenskega jezika. Nekoliko se zgledujem po švedskem vzoru. Ne glede na to, od kod prihaja otrok, koliko je star, kaj so njegov starši, koliko znanja ima, koliko časa bo ostal, ga pritegnejo v intenzivni pouk švedščine. Vse drugo izobraževanje je popolnoma podrejeno cilju učenja jezika. Traja od nekaj tednov ali mesecev do celega leta, toliko časa, dokler ne presodijo, da bo ta posameznik lahko sledil pouku. Prepričana sem, da bi tako intenzivno učenje slovenskega jezika pomagalo učencem pri napredovanju v šoli, učitelji pa bi zaradi boljšega razumevanja laže delali. Le malo časnikov ima takšno tradicijo kot Prosvetni delavec. Toda starost še ni vse. »Prosvetni delavec« čaka na prenovo in tudi na vaše predloge. Naš časopis ima že desetletja isto ime: Prosvetni deiavec. Udomačilo se je med nami, pa vendar nekateri menijo, naj bi ga preimenovali, posodobili. Kako? Svetujte. Sl Po kakovosti blizu Evropi Vsak uporablja toliko matematike, kolikor je zna, potreboval pa bi je mnogo več. Malo preoblikovana misel našega velikega matematika Josipa Plemlja je bila motto dveurne razprave za omizjem o matematičnih učbenikih na blejskem posvetu Učbeniki danes in jutri. Možnost, 0 da bo imel vsak slovenski učitelj za svoj predmet na voljo več različnih vsestransko dobrih, sodobnih in lepo opremljenih učbenikov; % da bo lahko izbiral med različnim dodatnim gradivom za učenca; # da bo lahko v ustrezni strokovni literaturi našel odgovore na svoja vprašanja o poučevanju zahtevnejših vsebin; • da bo vsak slovenski učenec od države brezplačno dobil vsako leto v trajno last vse potrebne učbenike, se zdi trenutno nedosegljiva. Ni pa nedosegljivo hotenje matematikov: avtorjev, učiteljev, svetovalcev in založnikov, da kmalu dobi učitelj prenovljene in manjkajoče učbenike in razno gradivo, ki mu bodo v oporo pri poučevanju. Učbenik je prešel več razvojnih faz. klasični učbenik le z besedilom podaja predpisano učno snov in se opira le na ustrezno znanstveno sistematiko; učbenik nove šole poudarja le usposabljanje za konkretne naloge in je bolj delovni zvezek kot učbenik; sodobni učbenik poudarja predvsem dobro zlitje strokovno neoporečne in sistematično podane snovi ter njeno vpetost v premišljen proces poučevanja (vpeljevanje, podajanje, utrjevanje, preverjanje). O tem, kakšen naj bo v prihodnje matematični učbenik, katere učbenike in gradivo trenutno najbolj potrebuje učitelj in kakšna naj bo oblika sodelovanja med avtorji in založniki, da bodo zamišljeni visoki cilji čimprej in čim bolje uresničeni, so govorili za okroglo mizo o matematiki na Bledu. Učitelji matematike vemo, da številne zadrege in težave ob učbenikih in gradiva ne izvirajo samo iz trenutnega gospodarskega položaja. Velik delež krivde zanje je treba iskati v desetletju in več trajajočem drobljenju matematike na razne programe in podprograme in v nenehnem spreminjanju teh programov ter - navsezadnje z odnosom družbe do šolstva nasploh. Tu ne kaže ponavljati vseh znanih vzrokov, ki bremenijo učitelja matematike že več let. Ne kaže naštevati vseh pozivov poslanih prek Društva matematikov, fizikov in astronomov, posameznih šolskih aktivov in sindikatov, kako pomagati učitelju, da ne bo zajemal vseh moči le iz svoje pedagoške zagnanosti. Vsi jih dobro poznamo. Tako vemo, da so se skoraj vsi učitelji, ki niso učili na naravo-slovno-matematičnih ali pedagoških usmeritvah po učbenikih F. Križaniča oziroma po učbenikih P. Legiše iz leta v leto otepali s težavami, kaj vzeti v roke. Noben učbenik namreč ni povsem ustrezal vsebinam predpisanih učnih načrtov. Učbenik matematike ostaja klub novim načinom poučevanja od uporabe delovnih lističev do računalnikov in videokaset še zmeraj temeljni pripomoček pri učno-vzgojnem procesu. Iz šolske rabe so tako izginjali dobri učbeniki, tisti ki so bili, pa so se večkrat spreminjali in se pojavljali razdeljeni na posamezna poglavja v obliki snopičev. Okrogla miza je nadalje ugotovila, da se pri matematiki le počasi obrača na bolje. Število različnih programov se že manjša in upati je, da se bo tudi v majhni Sloveniji kmalu pojavilo več različnih kompletov učbenikov za vse predpisane programe. Za notranjo diferenciacijo posameznih vsebin pa naj bi bilo na voljo raznovrstno dodatno gradivo. Prizadevanja je mogoče uresničiti, saj imamo Slovenci že nekaj matematikov, ki so napisali zelo dobre učbenike, še veliko pa je najbrž takih, ki jim doslej ravno neurejene razmere v šolskem sistemu niso dajale potrebne spodbude za zahtevno in tudi ne ravno hvaležno delo, kot je pisanje učbenikov. K izboljšavi kakovosti in bogatejši ponudbi učbenikov bi veliko pripomogel tudi spremenjen način nastajanja učbenikov. Upati je le, da ministrstvo tokrat spet ne bo mlelo prepočasi in da bo novi predpis kmalu začel veljati. Metoda, da tisti, ki učbenik razpiše in spremlja ves njegov nastanek, tega končno tudi potrdi, je bila doslej naša posebnost, ki je razvitejši svet ne pozna. Zato si v prihodnje želimo, da bodo avtorji skupaj z založbami pripravljali učbenik in se skupaj trudili, da bo učbenik kar se da dober. Končno sodbo o njegovi kakovosti pa naj bi izrekla od celotnega nastajanja učbenika popolnoma neodvisna strokovna komisija. Tudi blejsko srečanje avtorjev učbenikov matematike, naravoslovja in družboslovja, ki sodelujejo z Državno založbo Slovenije, potrjuje optimizem. Glede na vsebino številnih predavanj in razprav lahko trdimo, da se vsaj glede kakovosti učbenikov približujemo Evropi. Počasneje pa se ji bomo približali v vsem drugem. Srečanje se je izkazalo za potrebno in koristno. Vsi sodelujoči matematiki smo živahno razpravljali še po končanih predavanjih. Utrnilo se je veliko misli, vaše predloge in želje pa pričakujemo na Državni založbi Slovenije. MILENA STRNAD Spoštovani bralci! V uredništvu Prosvetnega delavca si prizadevamo, da bi časnik čimbolj prilagodil vašim željam in potrebam. Veliko razmišljamo o njegovi vsebini pa tudi obliki. Kaj menite o Prosvetnem deiavcu vi? Že dalj časa je slišati - in tega se zavedamo, da je samo ime časnika že kar arhaično, iščemo torej lep, vsebini primeren naslov. Predlagajte in izbirajte! Prehmino olidohie v učbeniški politiki j Pravilnik o potrjevanju in izdajanju učbenikov še nastaja Začetek šolskega leta je že ponavadi čas, ko zbujajo učbeniki v javnosti dosti pozornosti: Kdaj in kako naj pridejo učenci do njih, koliko stanejo, kaj bo novega v tem šolskem letu, katerih učbenikov sploh ne bo in podobno. Čeprav gre za vprašanja, ki imajo korenine globoko v šolskem sistemu in jih sproža stopnja nejgove (neorganiziranosti, zanimanje za rešitev tovrstnih vprašanj kmalu zamre - do naslednje sezone. V začetku septembra so se na posvetovanju Učbeniki danes in jutri na Bledu zbrali avtorji in nekateri drugi sodelavci Državne založbe, da bi se ozrli na opravljeno delo in obenem naprej. Včasih se zdi, kot da se založba ne odziva dovolj hitro spremembam in napredovanju znanosti ter pedagoške teorije in prakse; po drugi strani pa doživljamo očitke, da se učbeniki prehitro in nenehno spreminjajo. Avtorji učbenikov so poleg obli- kovalcev učnih načrtov seveda najbolj izpostavljeni tej dilemi, veliko pa jim je tudi do tega (nimajo zmeraj tudi možnosti), da bi ponudili šoli najboljše. Kje smo danes z naravoslovnimi učbeniki v primerjavi s svetom, kako z učbeniki slediti razvoju šolskega sistema, kaj prinašajo v pouk alternativni učbeniki, je bila osrednja vsebina posvetovanja. Avtorji pa so s svojimi strokovnimi pogledi na nerešena vprašanja dejavno sodelovali za Knjiga, ki ne zastari Pojem kakovosti učbenika si predstavljamo zelo različno. Eni mislimo na vsebino, drugi na likovno in oblikovno zasnovanost, tretji na kakovost tiska in papirja, pa spet na dolžino besedil in izvlečkov. Predvsem pa bi moral učbenik združevati vse to tako, da bi ga vsak otrok z veseljem uporabil tudi doma v prostem času, kot zanimivo branje. Nekaterim razmišljanjem se pridružujejo tudi učitelji Osnovne šole Trnovo v Ljubljani. Menijo, da je samo en učbenik za določeni predmet premalo, da bi učitelj na podlagi tega lahko pripravljal učne ure tako, da bi upošteval otrokovo individualnost. Resnično bi ga torej lahko uporabljali tudi pri različnih oblikah pouka (diferenciranem, integriranem). Učbenik bi moral pomagati učitelju pri njegovem ustvarjalnem delu in ta naj bi imel kljub temu na voljo vse dobre in stare učbenike ter drugo literaturo, iz katere bi izbiral posamezne vsebine. Strinjam se z nekaterimi avtorji, ki pravijo, naj učbenik vsebuje veliko več. kot mora otrok znati in je zapisano v učnem programu. Prav tako menim, da bi morali učitelju pustiti izbiro, po katerem učbeniku bo delal, zato bi moral trg to možnost tudi ponujati. Pri nekaterih predmetih so naši učitelji to možnost z veseljem sprejeli. Izbrali so učbenike. ki so bližji otrokovemu življenju in razmišljanju in podajajo snov privlačno za prav vsakega otroka (npr. SND za 3. razred, večja izbira literature za angleški jezik). Pri matematiki pa poleg osnovnega učbenika omogočajo diferenciacijo in individualizacijo zbirke tekstnih nalog (Vaje iz matematike), ki so sestavljene zelo domiselno ter so prijetne za reševanje. Otroci zelo radi rešujejo tudi naloge iz zbirke Matematični orehi. Računanje je igra..., ki največkrat takoj dajo vrnitveno informacijo v obliki slike ali kako drugače igrivo. Pomembno je, da si učitelj lahko izbere tak učbenik, do katerega ima pozitiven odnos, in tako posredno otroku približa knjigo, ki jo bo ta z veseljem sprejel tudi kot neobvezno berivo. Predlagam anketo, s katero bi učitelji in učenci izrazili mnenje o učbenikih; na taki podlagi bi ustvarjalci vsebinsko in oblikovno laže izdelali nove učbenike. Učitelji menijo, da poleg alternativnih učbenikov primanjkuje didaktičnega gradiva, ki bi učni proces ponazorilo in popestrilo, učiteljem pa prihranilo čas, ki ga porabijo, da si vse to izdelajo sami. Predlagajo tudi tiskanje učbenikov in delovnih zvezkov na reciklažni papir. Dobro bi bilo, če bi vse debelejše učbenike imeli v šoli in tako razbremenili že tako pretežke šolske torbe. Več pozornosti moramo nameniti tudi oblikovanju učbenikov, zato da bodo za otroke še privlačnejši. Učbenik naj ima trajno vrednost, ki spada po koncu šolskega leta na police domače ali šolske knjižnice, in ne med star papir. TEJA VALENČIČ ALTERNATIVNI UČBENIKI Izziv za učenje in poučevanje Alternativni učbeniki so koristni, če so, kar zadeva kakovost, konkurenčni, če izhajajo iz različnih podmen o znanju, poučevanju... - tako da lahko učitelj izbira to, kar mu bolj ustreza. Alternativni učbeniki lahko pomenijo izziv za doseganje višje kakovosti v učenju in poučevanju, vendar morajo biti v ta namen izpolnjeni nekateri pogoji: • Potrebni so učni načrti, ki niso usmerjeni samo v vsebine pouka, temveč tudi v procesne cilje (razmišljanja, reševanja problemov, pridobivanja raznih spoznavnih spretnosti...). Potem tudi učbenik ne bo le razširjena vsebina učnih načrtov. Tudi zato se najlaže uveljavljajo alternativni učbeniki na področjih. kjer je pomembno pridobivanje spretnosti, in ne le znanja (matematika, tuji jeziki, delno naravoslovje). • Podobno morajo biti širše opredeljeni tudi načini in merila preveijanja znanja (raznolikost načinov!), zlasti kadar vpeljujemo »eksterno preverjanje«. Sicer bo učitelj izbiral jjredvsem učbenik, ki »bolje pripravlja na končne teste«! • Pomemben prvi pogoj pa je tudi dobro zasnovano izobraževanje in spopolnjevanje učiteljev, ki te pripravi na smotrno izbiro in ustvarjalno uporabo učbenika, tako da ne sledijo pasivno »receptom« (učitelj kot »razmišljujoči praktik«). Gre za izobraževanje nasploh, pa tudi za tisto, ki je neposredno vezano na vpeljevanje novega učbenika. Učitelj mora biti seznanjen s podmenami, ki vodijo pisce in z navodili za uporabo (spremna beseda, priročnik...). BARIČA MARENTIČ-POŽARNIK okroglimi mizami, za zgodovino in družboslovje, za matematiko in za naravoslovje. Vloga in pomen učne tehnologije sta v vsaki družbi odvisna od njene splošne kulturne in materialne razvitosti, od načina organiziranosti in izvajanja pouka, usposobljenosti in ustvarjalnosti učiteljev, od strokovnega angažiranja pri pripravi učne tehnologije in še česa. Tokrat je bil govor o učbenikih. Mnenja o zasnovi sodobnega učbenika so se razlikovala in dopolnjevala. Učbenik prav gotovo ni več edini vir znanja, zato je poleg vsebine (didaktično transponirana znanost) pomembno njegovo povezovanje z drugimi viri znanja. Dober učbenik danes navadno nastane s skupinskim delom strokovnjakov - ustvarjalcev in založbe, zato je toliko potn^i h nejše prizadevanje založbe j popolno samostojnost prip(! Ijanje učbenika, to pa po^ tudi popolno odgovornost opravljeno delo. Dve stvari sta bili neposre" pobuda posvetovanja na Bl^, 1.) Dejavnost kataloške Pj daje učbenikov Modri Janez j*1, širja stike z učitelji in šolam'*! eni strani ter z avtorji učbenik na drugi strani. 2.) Šolske založbe (med r.f, DZS pripravlja polovico vSi slovenskih učbenikov) si že 'J let prizadevajo za ureditev iZn janja učbenikov. Cilj je bolj C nolika ponudba učbenikov 1 svoboden trg; to pa seveda j pomeni anarhije, temveč delo fične podobe učbenikov. ✓ |1LANET v kritičnem trenutku svoje zgodovine Gala, modri planet pri založbi Mladinska knjiga ■zšlo od°Va sP°Znanja znanosti, ki se ujPlrai° Z razvojem sveta in no-h,jP0^r°čij delovanja, prinašajo ai Potrebe po novi in drugačni r°kovni literaturi. Tako so svetu le nekaj časa, pri nas pa veda nekoliko pozneje, začutili ,°trebopo ekološki literaturi, po J^ri, ki skuša človeka ozave-lt‘ ab mu, kolikor je pač mo-u-l’ PrePrečiti,da bi popolnoma nicil naravo in do skrajnosti po- ravnovesje na planetu, kjer O- In izid enega takšnih del pospremljen prejšnji teden rUŠil . Živim, ie bil _ _____ ^ hs kov no konferenco, ki jo je Pripravila zalotba Mladinska Knliga. Skupina strokovnjakov, od Predavateljev z različnih svetov-. univerz, sodelavci pomemb-ejših svetovnih ustanov, razi-ovalci, časnikarji, zgodovinarji .n > cel team pristojnih ljudi torej , sodeloval pri pripravljanju ekološkega atlasa Gaia, modri P,anel, ki ga je v izvirniku uredil orrnan Myers. O tej knjigi sicer S°vorimo kot o atlasu in jo tako °šnačuje tudi sam podnaslov, vendar to ni atlas v navadnem Pomenu besede. Zbir besednega P slikovnih prikazov daje glo-umi vpogled v sistem dogajanja a. Zemlji, prikazuje in analizira Pianet v njegovi zdajšnji podobi lu stanju. Številni podatki o oko-iu, statistične napovedi in pogo-s,° nasprotujoča si mnenja so raZporejana v sedem poglavij 'Kopno, Ocean, Elementi, Evo- lucija, Človeštvo, Civilizacija in Upravljanje, vsako od njih pa je obravnavano iz tehle zornih kotov: potencialni viri, krize in alternative pri upravljanju, besedila vpeljujejo zlasti v poznavanje delovanja ekosistemov, njihovo odvisnost in prepletenost. Knjiga Gaia, modri planet, širi bralcu pogled na sodobni svet, in ga opozarja na to zapleteno več-disciplinarno problematiko. Pri založbi jo namenjajo za dopolnilno študijsko gradivo srednješolcev in študentov ter vseh, ki spremljajo razvoj naravoslovnih znanosti, koliko pa bodo znali bralci spoznati njeno ne le vsebinsko, pač pa tudi etično vrednost, koliko se bodo ovedli, kako občutljiv je ta planet in v kako kritičnem času njegovega obstoja Živimo, pa je drugo vprašanje. Knjiga obravnava Gaio, Geo ali Gejo, kakor že hočete, predvsem kot živ in občutljiv organizem, ki se nenehno spreminja. Sama tematska delitev atlasa v sedem poglavij pa tudi tridelna obravnava vsakega od njih veže posamezna poglavja z istim namenom: tako strukturirana naj bi omogočila natančen pregled nad njimi, obenem pa ponuja v premislek in opozarja na možnosti, ki jih imamo, na napake, ki jih delamo, in nakazuje mogoče rešitve iz zdajšnjega položaja z alternativnimi ukrepi. Besedilo z vso urejenostjo množice podatkov, fotografij, preglednic tematskih Ekologija z biologijo m ' sprejemanju in prenavlja- " ^lu. Programov v srednjih šolah Je močno spremenila tudi zaspanost biologije v različnih jftiereh in na raznih stopnjah izobraževanja. Ob korenitih pose-S'h v učne načrte - takšen je bil na primer že vpeljevanje »modre Verzije« v gimnazije leta 1973, je naša stroka spremenjene načrte najprej preskusila na manjšem Vz°rcu šol in potem dopolnjeno gradivo pred vpeljavo v šole Predstavila učiteljem ter jih pridobila in usposobila za spremembe. Evalvacija srednjega usmerjena izobraževanja pa je pokala, da so nekatere vsebine Predmeta biologija v sklopu , VlO za manj zmogljive učence ln nekatere programe prezah-..Vne, zato je predmetna komika za biologijo pri Zavodu Re-Pnblike Slovenije za šolstvo, ki je vodila pedagoška sveto-valka Danica Kmecl, maja 1990, Pripravila osnutek novega uč-'*! na načrta in predlagala po-M skusno vpeljevanje na treh sred-ti p'*1 Poklicnih šolah v Sloveniji. “°d naslovom Ekologija z biologijo (70 oziroma 105 ur) so ta Projekt v šolskem letu 1990/91 'bajale profesorice Minka Vi-n, na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, Meta Kejžar v Iskri, pednji šoli elektrotehniške in kovinskopredelovalne usmeritve ^rarj, in Ana Hartman na Sred-nji kovinarski, strojni in metalurgi Šoli Maribor. Zavod RS za šolstvo je sprejel strategijo načrtovanja predmeta strategijo vpeljevanja v prakso in metodologijo evalvacije. .Pripravljen je bil katalog zna-tlJa. Vanj so bili uvrščeni smotri različnih kognitivnih ravneh diferencirano za dve zahtev-nestni stopnji, od katerih bi bila v,sja primernejša za preskušanje ^ štiriletnih poklicnih šolah. Nadrobneje pa so bili smotri obli-kpvani in preskušeni v omenje-mb triletnih poklicnih šolah. Na-11 je zaradi dostopnega gradiva, Smiotnih možnosti za delo na strokovnih šolah, usposobljeno-r.1 učiteljev in aktualnosti vsebine izhajal iz četrtega poglavja •• ^.nega načrta biologije: Živa w bitja so odprti sistemi. Ob nara-t' v°slovnem pogledu na ekologijo le zajel razbremenjen pregled najpomembnejših življenjskih Procesov. Načrt predvideva po- vezavo s stroko glede na panogo, za katero šola izobražuje. Izhaja iz organizma kot osnovne enote živega, povezanega z okoljem in od njega soodvisnega. Vaje, ki zavzemajo velik del pouka, omogočajo učencem samostojno pridobivanje temeljnih spoznanj in jih seznanjajo s temeljnimi metodami dela in pripomočki. Načrt zajema posamezne ekosisteme v Sloveniji, terenska vaja pa predvideva ogled vira onesnaževanja in čistilne naprave. Po poskusni vpeljavi predmeta so se izvajalke redno sestajale in usklajevale delo. Večkrat so na sejah predmetne komisije nadrobno poročale o učinkih novega prijema ter prinašale zglede priprav na vzgojno-izobraže-valno delo, učil in poročil učencev. Do jeseni bo pripravljeno evalvacijsko poročilo, učiteljice, ki so poskusno izvajale predmet, pa naj bi ga predstavile na uvajalnem seminarju. Pridobljene izkušnje in gradivo bodo le deloma koristili pri izpeljavi zdaj predpisanih obveznih izbirnih vsebin v srednjih strokovnih šolah, saj vpeljevanje predmeta na vseh šolah, ki je bilo predvideno v projektu za šolsko leto 1991/92, ne bo uresničeno. Za štiriletne strokovne šole pa je Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje konec maja 1991 potrdil med drugim tudi učne načrte za predmet ekologija z biologijo. Ker evalvacij-skega poročila še ni bilo, mu je bil za te šole predložen le osnutek učnega načrta, ki je bi! pripravljen za poskusno vpeljevanje v triletnih smereh: o tem so bile šole junija 1990 obveščene v Obvestilih srednjim šolam za delo v triletnih in štiriletnih smereh izobraževanja v šolskem letu 1990/91 (brošura Zavoda RS za šolstvo, Ljubljana, junij 1990). Osnutek kataloga z dvema zahtevnostnima ravnema, ki ga je predmetna komisija sama od sebe k sreči le pripravila, pa bo zdaj lahko le olajšal to spremembo. Problem, ki ga opisujemo, je sicer ožje strokovne narave, vendar posega v celotno šolsko problematiko. V opisanem primeru ustavljanje dela ne more biti koristno. G. CANKAR in A. SOJAR zemljevidov, legend, ilustracij in statističnih prikazov opozarja na množico^ ekoloških problemov, tudi takšnih, ki se nam iz urbanega sveta morda prvi trenutek ne zdijo tako usodni - na erozijo, izsekavanje gozdov, izredno hitro širjenje puščav in izginjanje rodovitne prsti. Opozarja tudi, da povzroča planetarno krizo prepletanje treh dejavnikov: naraščanje prebivalstva, zastoj eksponentne rasti in rasti trošenja naravnih virov ter velikanska izraba tega planeta. Kljub temu je atlas pisan optimistično. Za uresničitev tega upanja pa bo treba izpolniti več pogojev, zlasti pa usmerjati razvoj tako, da bo temeljil na spoznanjih sodobne ekologije in termodinamike. Upoštevati bo moral zlasti ohranjanje sposobnosti razvoja biosfere, ekosistema ter dedne raznolikosti. Knjiga je namenjena predvsem novemu bralcu, bralcu z višjo zavestjo, ki sveta ne dojema več Z logiko moči, nadvlade, strahu, pač pa z razumevanjem. In treba bi bilo razumeti predvsem poglavitno misel knjige, da lahko modro uporabljena Zemljina bogastva še vedno zadostijo potrebam človeštva. Atlas poudarja novo etiko - etiko ohranjanja in odgovornosti, ki naj bi jo upošteval sodobni človek ob spreminjanju sveta okoli sebe. Toda - koliko je ta etika, ki temelji na visoki stopnji človekove zavesti, sploh uresničljiva v časih, v kakršnih je recimo Slovenija zdaj? Zdajšnji časi, je povedal v svojem razmišljanju na tiskovni konferenci ob izidu knjige dr. Dušan Plut, znova niso naklonjeni ekologiji. Vse posege v naravo naj bi namreč spremljala ekosistemska presoja, v Sloveniji pa sploh nimamo razvojne strategije, ki bi lahko vplivala na omejitve skromnih naravnih virov, ki jih ima naša država; ta strategija bi morala postati sestavni del gospodarskega razvoja. To pa je tudi poslanstvo predstavljene knjige. VLASTA KUNEJ Hermina Klun 1934-1991 Hermina Klun-Dreo je bila rojena v Mariboru, umrla pa je v Ljubljani. V Mariboru je končala šolo za medicinske sestre, višjo šolo za zdravstvene delavce v Ljubljani, s Prešernovo nagrado za diplomsko delo je diplomirala na oddelku za sociologijo na ljubljanski univerzi. Začenja se novo šolsko leto in mnogi kolegi in kolegice se bodo spomnili svoje sodelavke Hermine Klun, ki je odšla od nas spomladi, ko se je drugo polletje nagnilo h koncu. Prof. Hermine Klunove se spominjamo njeni nekdanji sodelavci na Šoli za medicinske sestre - babice v Ljubljani kot izjemne osebnosti, ki je bila najprej ob dolgoletnem ravnatelju prof. dr. Vitu Lavriču nepogrešljiva pomočnica ravnatelja, po njegovi upokojitvi pa je postala prva ravnateljica - ženska, saj so več kot 200 let vodili šolo zdravniki porodničarji. Prav gotovo ni bilo naključje, da je leta 1978 začela voditi šolo, saj je zanjo živela od začetka svojega službovanja in ji s predanim delom in življenjsko vedrino dajala ton. Zbirala je okrog sebe in v profesorski zbor podobno misleče ljudi, predvsem strokovnjake za določena področja - učili so tudi magistri in doktorji znanosti. Pedagoške konference so bile prijateljska srečanja, saj so se jih udeleževali redno tudi številni honorarni predavatelji, kajti sprejemala jih je in upošetevala prav tako pozorno kot nas, redne člane učiteljskega zbora. Glavna skrb gospe Klunove je bila poleg izobraževanja vzgoja učenk babic. Za sprejem na šolo ni bilo dovolj le dobro spričevalo, prof. Klunova je v pogovorih iskala posebne osebnostne odlike prihodnjih učenk, kot so predanost sočloveku, sočutje, skromnost in veselje do dela z materjo in dojenčkom. Bila je odlična pedagoginja tudi v razredu, saj je ves čas tudi poučevala. Svojo strokovnost je spopolnjevala 1. 1956/57 v Angliji, ko je imela štipendijo Bri-tish Councila, leta 1960 pa je delala v Maternity Hospital Uni-versity of Chicago. V strokovnih člankih in knjigah je prenašala svoje znanje najprej svojim učenkam in javnosti. Že leta 1973 je izdala Ždravstveno vzgojo nosečnic, ki je bila še štirikrat ponatisnjena. Knjiga podaja sodobne poglede na varstvo ma- tere in otroka, koristila naj bi predvsem sestram babicam pri delu v zdravstvenih domovih in posvetovalnicah za žene ter pri organizaciji materinske šole. Vneto je raziskovala tudi šolanje babic v svetu in o tem je tudi pisala. Pomemben je tudi njen prispevek k Zgodovini zdravstvenih šol v Sloveniji 1. 1970, v kateri je predstavila razvoj ljubljanske babiške šole od njene ustanovitve 1. 1753. Z občudovanja vredno vztrajnostjo je vse do zadnje moči pisala svoje poslednje delo - knjigo Pripravimo se na porod, ki bo verjetno izšla letos jeseni. Toda kljub temu, da je bila prof. Klunova resnično sončen človek, polna ustvarjalnega duha, ji življenje ni bilo naklonjeno. Časi srednjega usmerjenega izobraževanja so bili zanjo usodni, saj so novi pogledi v vzgoji in izobraževanju ter organizaciji šol zatrli babiško šolo v Ljubljani, ne glede na to, da je slovela po svoji tradiciji tudi zunaj naših meja. To jo je globoko prizadelo. Tudi ona sama, kljub izobrazbi in bogatim pedagoškim izkušnjam ter strokovni neoporečnosti »ni bila dovolj dobra«, da bi se lahko posvetila na novo ustanovljeni srednji zdravstveni šoli - smela je biti le eno leto v. d. ravnatelja SZŠ v Ljubljani, potem pa se je umaknila v popolnoma drugo usmeritev - v drugačen tip šole, v litostroj-sko šolo, predavat zdravstveno vzgojo. Ko smo se letos maja zbrali nekdanji profesorji, zdravniki in višje medicinske sestre - učiteljski zbor nekdanje Šole za medicinske sestre-babice na svojem rednem letnem srečanju, smo se poklonili spominu naše ravnateljice tako, da je vsak izmed nas napisal misel o njej na spominski list. Ta list, brez podpisa avtorjev, je bil iskren dokaz njene priljubljenosti v kolektivu, zato spomin nanjo v nas ne bo zbledel. Profesorica Klunova ostaja nepozabna tudi mnogim učenkam babicam, ki jih je materinsko vzgajala, učila in spremljala tudi pozneje njihovo življenjsko pot. V naših šolah bi bilo dijakom lepše in topleje, ko bi jih učili in vodili lahko taki pedagogi, kot je bila prof. Hermina Klunova. SLAVICA NA VINŠEK Ali berete Prosvetnega delavca ali ga samo prelistate? Bi ga tudi brali, če bi bilo v njem več... Sporočite nam - lahko tudi po telefonu na številko 061 315585 ali še raje - pisno. Karel Kordeš Tik pred začetkom šolskega leta je umrl človek, ki je bil z vsem svojim bitjem vse življenje globoko povezan z zemljo. Sledove te svoje ljubezni je pustil povsod, kjer je živel in ustvarjal: na svojem domu, na svoji šoli in njeni okolici, ki jo je 26 let neutrudno spopolnjeval, lepšal in za-sajal. Rodil se je leta 1927 v Lobnici ob Dravi, v delavski družini. Preživel je hudo otroštvo, saj je Že zgodaj izgubil starše. Po vojni je končal kmetijsko šolo in višjo pedagoško šolo na predmetni skupini biologija-kemija. S svojo ljubeznijo do branja in iskanja kulturnih vrednot svojega naroda si je vse življenje širil znanje in svoj prirojeni estetski čut in tako zorel v moža izredne kulturne razgledanosti. Služboval je v Halozah in Rušah, na osnovno šolo Karel Destovnik Kajuh, Šoštanj je prišel leta 1965. Njegova izjemna delavnost ter human in topel odnos do otrok in kolegov na šoli sta utrdila njegov ugled, da mu je bilo po smrti ravnatelja Kosa leta 1966 zaupano mesto ravnatelja šole, le-to pa je zgledno vodil vse do svoje prezgodnje smrti. Njegov nenehno snujoči ustvarjalni duh je iskal in našel rešitve za posodabljanje šole, učil in širjenje pedagoškega znanja svojega kolektiva. Znal je tkati pijateljske vezi z drugimi šolami in številnimi kulturnimi delavci po vsej Sloveniji. Sprejemljiv za vse pobude je omogočil razcvet Kajuhove bralne značke in ob njej kakovostno in obsežno rast knjižnega fonda in ureditev knjižnice na šoli. S posebno ljubeznijo je s sodelavci zbiral gradivo za Kajuhovo spominsko sobo in našel stike s preživelimi člani Kulturniške skupine XIV. divizije. Z njimi je ostal v prisrčni povezavi vse do zadnjega. Tako ima šola danes tako rekoč majhen muzej enega od obdobij slovenske zgodovine iz druge svetovne vojne. Stalna slovenska razstava Likovni svet otrok, ki je bila zasno- Edo Kmecl vana na naši šoli pred 23 leti in je bila vsako leto odprta s skrbno izbranim kulturnim sporedom, je obogatila estetsko doživljanje mnogih otrok ter omogočila sa-mopotrditev njim in njihovim likovnim pedagogom. Ta ga je popolnoma zaposlila za več mesecev in še nad zadnjo - letošnjo - je hotel bdeti, čeprav so bile njegove moči že pri koncu. Navezoval je prijateljske stike s šolami zamejskih Slovencev, posebno s šolo Karla Destovnika Kajuha, Gropada - Padriče pri Trstu in omogočal medsebojna srečanja. Osebno se je trudil za razmah Prušnikove bralne značke, da bi naši učenci bolje spoznali boj koroških Slovencev za priznanje njihove samobitnosti v Avstriji. Pod njegovim vodstvom je bila šola velikokrat prizorišče zglednih nastopov, ki so se jih udeleževali učitelji celjske regije. Za svoje ustvarjalne pedagoške in kulturne dosežke je prejel več nagrad in priznanj, najpomembnejša so: Žagarjeva nagrada in Žagarjevo priznanje šoli, Kajuhova nagrada, Šilihova plaketa in priznanje Zveze prijateljev mladine. Naš ravnatelj Karli je bil enkratna osebnost izjemnih človeških lastnosti. Topel, preprost človek, spoštljiv do slehernega človeka, tako otroka kakor odraslega. Bil je rojen pedagog, kazen mu je bila tuja. V vsakem človeku je iskal in našel najprej dobre lastnosti, ker je bil dober tudi sam. Z učenci je ravnal očetovsko - kakor da bi bili njegovi otroci. Ljubil je slovensko pesem, slovensko zemljo, planine - in spoštoval slovenskega kmeta. Zato je užival v svojem kolektivu spoštovanje in ljubezen. Poslavljamo se od njega žalostni in pretreseni, z zavestjo, da nam bo ostal v spominu kot plemenit človek, dober tovariš in izvrsten pedagog, ki je naredil v življenju mnogo več, kot veleval mu je stan. NEŽKA MLAKAR Tiho se je poslovil od nas Edo Kmecl, predmetni učitelj v pokoju. Pred triinosemdesetimi leti se je rodil v Celju. Po končanem učiteljišču je služboval in se že leta 1945 preselil v Velenje. Tu je bil več let ravnatelj osnovne šole in nižje gimnazije. Prav tako uspešno je vodil tudi kmetijskq gospodarsko in obrtno šolo. Velenje je tiste čase doživljalo izreden razvoj. Edi Kmecl "je z vsemi svojimi močmi pripomogel k današnji podobi mesta. Po končani višji pedagoški šoli je predaval zemljepis. Dosti je potoval in je zato znal učencem včasih suhoparno znanje geografije približati in popestriti. »Bil je dober učitelj,« pravijo še danes. Starejši Velenjčani se ga tudi danes radi spominjajo. Za vzgojna prizadevanja je prejel tudi Silihovo nagrado. Ohranili ga bomo v spominu, in kadar nam bo pri delu z mladino težko, bomo ohranjali njegovo vedrost, njegov pedagoški optimizem. V. Š. SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI SLOVENIJE 61000 Ljubljana - Dalmatinova 4 - telefon (061) 131-212, telefaks (061) 312-464 Republiški odbor SVIZ Slovenije, Republiški odbor, in Delavska hranilnica razpisujeta ugodna posojila za člane SVIZ Slovenije (70 posojil), in sicer: - višina posojila lahko znaša do 7.000 din na prosilca - letna obrestna mera je 90%, rok odplačevanja je 6 mesecev Sindikati zavodov naj naslovijo vloge posameznih prosilcev do 15. 10. 91. na RO SVIZ Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, p.p. št. Pri prosilcih za posojilo naj upoštevajo gmotni in socialni položaj (po Pravilniku o dodeljevanju posojil članom DELAVSKE HRANILNICE, ki je bil objavljen v Poročevalcu DE, št. 1 z dne 6. 9. 1991)7 V vlogi naj navedejo tudi številko članske izkaznice. Če bo vlog veliko, bo o dodelitvi odločal IO RO SVIZ Slovenije. Posojilno pogodbo bo sklenila Delavska hranilnica. Za odplačevanje skrbi finančna služba zavoda. Glavni tajnik RO SVIZ Slovenije Vladimir Tkalec, prof. Učiteljski stavki na rob 23. 9. 1991 smo učitelji sporo-, čili svoje zahteve občini Črnomelj po svojih sindikalnih zastopnikih v sindikalnem odboru. V zbornici smo nestrpno čakali njihovega poročila. Vrnili so se razočarani in užaljeni. Poročali so o pripombah, ki se mi zdijo žaljive. Pišem v svojem imenu, ~ prepričana pa sem, da se večina počuti prav tako. Zelo neprimerna se mi zdi pripomba, naj nezadovoljni učitelji odidejo drugam. Poznam primere, ki so dobri učitelji in profesorji zares odšli. Sledi sklep, da je za otroke črnomaljske občine škoda dobrih učiteljev! Odgovarjajo nam že 30 let, da je ta občina gospodarsko zelo nerazvita, obenem pa dovolijo (morda celo želijo), da strokovnjaki zapuščajo podjetja. Ali še niso ugotovili, da sta napredek in znanje tesno povezana? Brez šol ne bo znanja, brez znanja ne bo strokovnjakov, brez strokovnjakov ne bo gospodarskega napredka. Temelj za pridobivanje znanja pa da vendar šola! Kdo je odgovoren za gospodarski razvoj občine? Trideset let poučujem, moje delo mi pomeni veliko, opravljam ga po svojih najboljših močeh. Dostikrat sem zaradi njega prikrajšala svojo družino in žrtvovala svoj prosti čas. Velikokrat je trpelo tudi telesno zdravje. Koliko nalog sem popravila! Težko bi jih preštela! Koliko večerov sem presedela ob strokovnih knjigah! za vse to mi ni žal, saj je to moja dolžnost! Hudo pa mi je, ko vidim, da moje delo nima vrednosti, da je moj osebni dohodek manjši od plače polpismenih in nepismenih! Z denarjem, ki ga dobim, si ne morem privoščiti počitnic v zdravilišču, še manj pa kakšno potovanje po Evropi za svojo razgledanost in izpopolnjevanje! Verjemite, da bi se tudi učitelji znali ukvarjati s prekupčeva- njem, goljufanjem, skratka - z biznisom, toda naš način razmišljanja in naša etična usmeritev nam tega ne dopuščata. Zelo neprimerna se mi zdi pripomba, da so direktorji gospodarskih podjetij proti našim zahtevam. Primerjajte, dragi gospodje direktorji, moj osebni dohodek s svojim. Tudi jaz imam visoko izobrazbo, tudi jaz nosim odgovornost za znanje naših otrok, tudi jaz ne delam samo tisti čas, ko sem v šoli. Poleg tega da redno spremljam razvoj naše stroke in pedagoške znanosti, moram dobro premisliti kako bom s svojimi borimi tisočaki družini omogočila najnujnejšo življenjsko raven in zagotovila hčerki šolanje ter jo prepričala, naj nikar ne gre po moji prosve-tarski poti. Kmalu se bom poslovila od šole, najbrž z grenkobo v srcu in z željo, da bi bil mladi rod pametnejši in revolucionar-nejši. ANA SNOJ Kako bo s srbohrvaščino v šoli? Ali naj bo poučevanje hrvat-sko-srbskega jezika v osnovni šoli še naprej obvezen učni predmet v 5. razredu osnovne šole s po dvema urama na teden ali pa naj se pouk opusti kot obvezen predmet in vpelje kot fakultativen - neobvezen, enakopravno z učenjem drugih tujih jezikov naših sosedov? O teh vprašanjih je v četrtek. 3. 10., dolgo in tehtno razpravljal Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, ni pa se približal rešitvi toliko, da bi lahko odločil. Pred seboj ni imel izdelanih strokovnih argumentov, številne zahteve staršev pa tudi niso mogle prevladati. Zato je sklenil po- daljšati čas za presojo, zavod za šolstvo naj pripravi temeljitejšo analizo pouka sosednjih in drugih tujih jezikov - s srbsko-hrvat-skim vred - s predlogi za boljšo rešitev od zdajšnje. Problem pouka srbohrvaščine (kaj ta beseda sploh pomeni?) v osnovni šoli pa naj se obravnava tudi v javnosti - strokovni svet pričakuje besedo univerzitetnih učiteljev, slavističnega društva, kulturnih in drugih javnih delavcev, sploh vsakogar, ki želi sodelovati. Precej razpravljalcev je iskalo pot iz izhodišča, da jezik ni kriv za strahote, ki se dogajajo v tem trenutku. J. S. »Sonček« vabi Sonček, center za varstvo, vzgojo in usposabljanje otrok in mladostnikov v Ljubljani, na Hošiminhovi 3, pripravlja ob letošnjem tednu otroka več različnih dejavnosti, obenem pa si boste med 7. in 13. oktobrom lahko ogledali likovno razstavo otrok in mladostnikov iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. C. ZVEZA DRUŠTEV ZA CEREBRALNO PARALIZO SLOVE N l| E SVET NA DLANI Gea je poljudnoznanstvena revija, ki odkriva življenje. Kdor jo enkrat spozna, ta ji ostane zvest, kajti revija nima tekmecev. GEA - revija generacij za vse generacije. GEA -12 številk na leto, vsak zadnji teden v mesecu. GEA za naročnike 10 % cenejša Ime in priimek Naslov Naročnino bom poravnal(a) po prejemu položnic. Naročilo velja do moje pisne odpovedi! Datum: Podpis: Cena posamezne številke za naročnike je 90, v prosti prodaji 100 din! Naročilnico pošljite na naslov: Mladinska knjiga, d. d., SOK, 61000 Ljubljana, Šmartinska c. 152. Kdo razprodaja učiteljeve