Leto LXXV^ št. IGO
UREDNIŠTVO 1W UFRAVAl UAJBLJAMA, FPOC—Wl
izključno ZASTOPSTVO 9ft OfflAM li
un10n"E pubbljcita fT Al JAN A A.
pwMjlk.lt k <fi provod 1TATJANA 8. A.
ta
Le Sorze dell'Asse sostengono con tenace valore Vuvto nemico
Sestsibili perdite in earri armati ittflitte al cnercantile da la.^co tonnellate af&rstdato, tre
17 veli voli abbattuti
u
II QuartL-re Generale dellr Forze Armate rr.munica in daU di 16 lufclio il ScgUPnte bollettino di gucrra No 1147:
T>al!a --»sione rii Aurigento alla piana di Catania unitT ita'ianr e srermanirbe sosten-ffono con tenace valore il rontinuato ar to d; noderose forze avvorsarie. Sersihili per-ditr in carri armat sono stati inflitte al nemico. Nostri aerosiluranti. rinnovando srli attacciif ai me^zi navali e da sbarco. eolavano a pirro un mereaiitilr da 10 000 tonn. f colpivano danjieggiandolc, altre tre nnita per complessive 29.000 tonn.
Lrantro le rnst^ sud-orientali della S5«ilia bombardieri in rpiota e in picehiata italia-ni e ererr^anici a šivano con favorevole esi-to so naviglio anglo-amerieano. Nelle ope-razfoni. condotte in questi gromi dalPar-ma aerea. si sono porti col a m? en te sesrna-laii il 43° stormo da bombardamento. il 130 eruppo siiuranti e il 121' irrupp0 toffatori.
Napeli, Foprgia e Geno\-a sono state ob-bi efttHri   di   incursioni   aeree:   si deplorano
danni e vittime a Napoli. dove i nostri cacciatori  distruggevano 4 quadrimotori.
Anche su localita delle provincie di Aleksandri a. S.ivona. Bolotrna.. Parma e Rečeno Emilia sono state laneiate bombe e spe z zoni che hanno causato lievi perdite allc popola/ioni. Due quadrimotori colpiti dai mezzi della difesa, sono P recipitati. uno verso Traversetoli (Parma) e 1 altro presso Mirandola (Modena). Alcuni uomini de*li eqtiipaqrKi sono stati catturati. 11 aerosiluranti risultano abbattuti da u ni ta navali e da aerei di seorta ai nostri convogli.
Le incursioni citate dal bollettino odier-no hanno eav.sato le seguenti vittime fi-nora accertate:
A Naooli 204 morti e 390 f eri ti. a Fog-gia 15 feriti. ad Arquata Scrivia (Ale?san-dria) 1 morto e 6 feriti. a Savona 1 morto e 1 ferito. in provincia di Bologna 9 morti e 20 feriti. in provincia d »Parma 3 morti e 6 feriti in nrovincia di Peggio Emilia 1 morto e 4 feriti. Genova 1 morto e 3 feriti.
Močne sovražne skupine
o&koljene
Nadaljnji nemški napadi na bojišču P** Bjelgerodu — Sovjetski razbremenilni napadi cdfeit! — 530 sovjetskih
tankov in 49 letal uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. jul. Vrhovno po^/ol jništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Težki boji v srednjem delu vzhodne fronte so se tudi včeraj ob slabem vremenu nada ..Jeva! i. Napad naših čet severno od Bjelgoroda j< pridobil nadalje na prostoru in Je r*ovedel do obkoHtve močne sovražne bojne skupine. Sovražni protinapadi v leni odseku so zaradi dosedanjih težkih izgub popustili r moči.
Nasprotno so močne sovjetske pehotne in oklopne sile izvedle razbremenilne na-i ..de na vsej fronti od Kurska do Suhi-ničev. Povsod so bili krvavo odbiti in je bilo pri tem samo v odseku ene armade uničenih nad 250 sovražnih oklopnih voz.
Skupno so sovjetske Čete včeraj v veliki bitki izgubile 530 oklopnih voz. Letalstvo je kljub slabemu vremenu podpiralo boje kopne vojske in je sesrelilo 49 letal.
V južni Siciliji so nemške in italijanske Čete tudi včeraj odbile številne angleško-ameriške napade, ki so bili pndvzeti proti črti od Agrigenta do juga Catanije. in so prizadele sovražniku težke izgube oklopnih sredstev. Nemške in italijanske letalske sile »o podnevi  in  ponoči  napadale Z
dobrim uspehom zbirališča ladij pre<l si-cilsko obalo in potopile ali težko poškodovale več sovražnih transportnih ladij.
V času od 10. do vključno 14. julija je izgubilo sovražno izkrcevalno brodovje najmanj 52 ladij s skupno približno 3O0.000 br. reg. tonami. Mnogo nadaljnjih ladij in izkreevalnih čolnov je. bilo zadetih.
Pri napadu na nemški konvoj v Sredozemlju so zaščitne enote vojne mornarice in mornariško protiletalsko topništvo sestrelile 7 letal.
V pretekli noči so sovražne letalske skupine, kakor vedno s kršitvijo švicarskega ozemlja, napadle nekaj krajev v vzhodni .Franciji. Pri tem je imelo prebivalstvo znatne izgube. Posamezna motilna letala so preletela severno in južnozapadno ozemlje Nemčije. Protiletalske obrambne sile so včeraj in v pretekli noči sestrelile 14 ancleško-ameriških letal.
Nemška bojna letala so prodrla v noči na  16. julij  nad  področje Londona.
Podmornice so potopile v napadih na konvoje in posamezne ladie. ki so bile močno zavarovane od leta! in mornariških edinic, 8 ladij s skupno 51.000 br. reg. tonami   in   1   transportno jadrnico.
Besni, a brezrspesni sovjetski napadi
Be-rtju. 16. jul. s. O operacijah v zadnjih dneh na odseku Bjelgorod—Orel se doznava, da sovjetski razbremenjeval ni napadi nikakor niso presnet:li nemškega po-veljrtištva. 2e sovražne priprave zbiranja novih sil in močne topniške priprave so izdale tri stožere sovražnega napada, to je vzhodno rd Orla. v odseku zapadno od Be-leva in končno v odseku Suhimičev. v tem zadnjem področju so boljsevTki. ko so si utrli pet preko zapor ž4^nih ovir in min vdrli 11. julija nn področje, ki ne prinaša nikomur ter so spustili na prvo nemško črto točo granat. Sledeči sovjetski nana-i ob podpori tankov in voinjh letal je odb la neka nemška divizija v hudih borbah z bajoneti. Dne 12. julija zjutraj je sovražna pehota, ki jc bila hudo preizkušena v brezuspešnih napadih, opust:k? SVOJO namero ter prepustla topništvu, da je tri ure zaporedoma obdelovalo nemške črte. V slei°-čih močnih napadih, izvedenih s štirimi divizijami in z dvoma brigadama tankov, je Sovjetom uspelo navzlic srditemu odporu Nemcev in uporabi skupin letalstva vdreti v črte branilcev, ki so popoldne istega dne vzpostavil j glavno črto.
Tudi v odseku zapadno od Beleva je sovražnik prešel v napad z močnimi silami (štiri divizije strelcev protj eni nemški d1*-vizijn po močni topnški pripravi. Kliub slabemu vremenu je bil sovražnik ustavljen in tako je bil vržen s točk, kamor mu je uspelo prodreti. Ob podpori silovitega topniškega, ognja so Sovjeti obnovib; naslednj« dan svoje napade na širok? fronti ter vdrli v nemške črte. ne meneč so za najhujše iz-sr.ibe. Nemške rezerve, ki so' bjle takoj dovedene v ogrožene črte, so ponovno pt c-gnale sscvražnika z najtežjimi protinapadi.
Tretj: razbremenjevaJni napad sovražnika je imel sa nevralgično točko odsek vzhodno od Orla. Dvojni sovražni vdor v področje, ki s.a £a držala dva nemška polka, je bH takoj odstranjen z intervencijo nemsTdh rezerv, ki so v borbah trajajoč'h ure, zadali »cvražniku krvave izgube.
13. julija so bol.iševikj vrgli v boj nove pehotne sile in tanke ter osredotočili svoje napade zlasti vzhodno in severovzhodno od Orla. N*č manj Kot oeem divizij sovražnika se je pognalo proti četam enega sam e-ga nemškega armadnega zbora. V prejšnjih
dneh ;e sovražn"k skušal utrd;ti in razširiti lastne" postojanke, teda čete branilcev so zoperstavile sili soviažnika svojo neupogljivo voljo do odpora in so strle sleherni novi poizkus. Tar.ki, težko orožje in letalske bombe so naredile prehod med sovražnim: oklopnimi skupinami medtem ko je ogenj strojnic [n rečnih granat nemšk'h pešakov uničeval skupine boljševiških izbranih strelcev. Nad 200 sovražnih tankov je bilo uničenh na bojišču, katero je p"^-sejalo na t'soće padlih boljševikov. Nemški protinapad se je medtem razvil na podroe-ju^ kjer so se nemški pešaki v nekaj dneh srrHtesra  odpora žilavo branili.
1.110 sovjetskih tankov uničenih v 10 dneh
Berlin, 16. jul. s. Na področju Bjelgo-roda so Sovjeti izgubili včeraj, kakor je bilo javljeno, nad 530 tankov, tako da celotne izgube tankov, ki jih je utrpel sovražnik v zadnjih desetih dneh. presegajo rekordno število 3330. Navzlic velikim množicam moštva in sredstev Sovjeti niso dosegli svojega namena, da bi zaustavili nemški protinapad pri Bjelgorodu in razbremenili to fronto.
Živahno
Borlin, 16. jul. s. Nemška bojna letala so danes ponoči bombardirala važne vojaške objekte. Nekaj angleških letal je izvedlo danes ponoči nadlegovalne polete nad severno in zapadno Nemčijo. Štiri angleška letala so bila sestreljena. Doznava se nadalje, da so včeraj lovci in nemško protiletalsko topništvo zrušili nad zasedeno Francijo 10 ameriških letal.
Glede operacij na vzhodni fronti je nefn-ško letalstvo tudi včeraj napadlo z močnimi skupinami nasprotne sile »everno od Bjelgoroda In doseglo odlične nape j*. Nemški bombniki so nadalje učinkovito bombardirali in iz nizine obstreljevali a strojnicami sovražne obrambne napade na obrambni fronti Orla. Med letalskimi dvoboji ao Sovjeti izgubiti 40 letal.
Sile Osi junaško zadržujejo sovražni sunek
Občutne izgube sovražnika fjen, trije poškodovani —
Glavni   stan   italijanskih   Oboroženih sil
je objavil 16. julija naslednje 1147. vo^io poročilo:
Od področja pri Agrigentu do ravnine pri Cataniji vzdržujejo italijanske in nemške čete 7. žilavo hrabrostjo stalni pritisk močnih sovražnih sB. Sovražniku so bile prizadete občutne izgube oklopnih voz. Nasu torpetina letala so obnavljala napade na prevozna in izkrcevalna sredstva, potopil:! trgovsko ladjo 10.000 ton in zadela ter poškodovala S druge enote s skupno •-J9.000 ton.
Vzdolž .fužnovzhodne sicilske obale ao italijanski in nemški bombniki iz višine in v st nnoglavnem poletu napadali z dobrini uspehom angleško-američke pomorske enote. V operacijah letalstva teh dni so se zlasti odlikovali: 43. jata bombnikov, 130. skupina torpednih letal in 131. skupina potapljačev.
Neapelj, Foggia ui Genova so bile cilj sovražnih letalskih napadov. ITgotovljena. je
— Mimo tonski parnik potop-Sestreljenih je bilo 17 letal
bila škoda in irtve v Neaplju, kjer so naAi lovci pokončali 4 štirimotomike. Tudi na kraje v pokrajinah Ale&snndria. Savona. Bologna, Parma in Regglo Emilia so bile vržene bombe, ki so povzročile lahke izgube med prebivalstvom.
Obramba je sestrelila '2 štirimotomika. ki sta se zrušila, eden pri Traversetoliju (Parma), drugi pa pri Miraniloli (Mot'ena). Nekoliko mož posadke je bilo njetih. Pomorske enote in letala, ki spremljajo naše konvoje, so sestrelila 11 torpednih letal.
•
Napadi, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so rx>vzročili naslednje doslej ugotovljene žrtve: v Neaplju 204 nirtvi in 390 ranjenih, v Foggiji 15 ranjenih, v Arquati Scriviji (Alessandria) 1 mrtev. 6 ranjenih, v Savoni 1 mrtev, 1 ranjen, v pokrajini Bologna 9 mrtvih, 20 ranjenih, v pokrajini Pcirma. 3 mrtvi, 6 ranjenih, v Reggiu Emilia 1 mrtev. 4 ranjeni, v Modeni 1 mrtev. 3 ranjeni.
Terpedni čoln potopil sovražni rušilec
Rim, 16. jul. s. Akeija torpednega čolna ladijskega podporočnika Tedeschija. ki ga omenja vojno poročilo štev. 1146, je potekla vnoči na 14. t. m. v vodah vzhodne Sicilije. Neka, skupina naših torpednih letal je. čeprav je bila možnost akcije zaradi jasnosti ogrožena, nastopila proti sovražnim edinicam, ki so kiižarile med Si-racuso in Augusto. Torpedni čolni, katere so št- ilne sovražne edinice na zaščitnem patruliranju opazile v znatni razdalji in prestregle, so z odločno akcijo premagali črto  in  napadli   neko  pomorsko skupino.
Torpednemu čolnu mornariškega poročnika TedeschJja je uspelo navzlic izredno siloviti sovražni reakciji in luninem svitu, zaradi katerega je bila majhna edinca popolnoma vidna, doseči v najmanjši razdalji neki sovražni rušilec in sprožiti torpede. Torpedni rušilec. ki je il zadet v spodnjem delu, je v trenutku eksplodiral z ogromnim truš^em. Naša tCrpedna letala so se navzlic silovitemu protinapadu ost a. lih anglešk'h rusilcev oprostila sovražnikov in se vrnila v redu na oporišča.
Vzgledu© zadržanje hierarbov v Neaplju
Scapcli, 17. juL s. Z zadržanjem, ki je nad vso pohvalo in katerega kaže prebi\alstvo, ki se ria vsako novo barbarstvo sovražnika še bolj utrdi v železni volji po odporu za vsako ceno in za dGscgc končne zmage, se ujema akcija r.c sebičnosti in vi^okegj duha odgovornosti tistih mož. ki za\zernaj<> hierarhične feicžaie od najvišjib do najbolj skromnih, akcija, ki se razvija vedno tr-n. kjer je tveganje največje. Ob .-adnjih napadih- ko se je sovražnik najhuje razbesnei m»d mestom, je prebivalstvo lahko ugotovilo, da so bili takoj navzočni in
da so naglo intervcn:ra!; *k\adristi: Marcello Vaccari, pretekt; Savcrio Snrscalchi, zvezni tajnik; Vinccnzo Viliani. zvezni podtajnik, konzul Mario Negri, inspektor cestne milice za južno Italijo; Salvatore Mofica, zvezni inspektor, in mnoei druqi viioki h'.crarhi. ki so se skupno z ostalimi fašist; brez mehan čnih sredstev, samo s silo svojih m>ic. ne meneč se za napade. po^aH tja, kjer je besnel oceni, in ne meneč se /a svoje življenje, reševali velike količine potrebščin, ki bi sicer bile žrtev plamenov.
Rimsko delavstvo na braniku domsvisie
Rim. 16. jul. s. Fašistična pokrajinska zve/a industrijskih delavcev je sklicala zborovanje gradben h delavcev v Rimu. katerega se je udeležilo več tisoč de!avce\, k* so hoteli s s-voiim resnobnim in odločnim zadržanjem dokazati svoje duhovno sodelovanje v zgodovinskih dogodkih, ki jih preživlja italijanski narod. Po poročilu vodje skupine o vpra^anj'h. ki se tičejo te kategorije, je neki delavec predlagal naslednje dnevno povelje, ki je bilo odobreno ob mogočnem odobravanju :n poslano Ouceju:
Delavci, zidarii in pripadniki sorodnih strok v Rimu. zbrani na skupščini, v tem trenutku, ko je sleherno razpravljanje odveč, znova potrjujejo svoje prepričanje v zmago domrvine nad demokracijami, ki bi rade oplemlc in zasužnjile 45 milijonov Italijanov, pozdravljajo svoje tcvarile delavce na Siciliji, ki branijo z vero, krvjo in junaštvom svoje hiše, svoje žene in svoje otroke. Braneč pred sovražn;kom ped za pedjo svete zemlje domovine, zagotav-
ljajo Duceju. prvemu gradbeniku Ita!";e. k(r-valcu največjih socialnih reform, tla dela\ci i/ Rima zahtevajo samo to, da se borijo in dajo Italiji v žaru slave mesto, ki ji pripada na svetu.
Nato je govoril tajnik zveze, ki je izpričal, da vse rimske delavce danes preveva ena sama strast: bran'ti svobodo dela in neodvisnost domovine. Besede govornika so bile sprejete z velikim navdušen jem in z vzkliki Duceju.
Pratest turlttske univerze proti angleškemu barbarstvu
Turin, 16. jul. s. Na kliniki kraljeve univerze jo bilo davi pod pre~3aedniStvoni rektorja veliko zborovanje v?eučil!£kih profesorjev z manifestacij d globoke og-« učenosti proti sovražnemu barbarstvu, ki se vedno bolj očituje v uničevanju kulturnih usrtanov po angleškem letalstvu. Zborov nje se je zaključilo v  gorečem patriotLnom
Položaj na vzhodni fronti se razvila po načrtih nemškega vrhovnega poveljstva
Berlin. 16. jul. s. Obravnavajoč položaj, ki je nastal na vzhodni fronti, izraža voja*ki sodelavec DNR prepričanje, da je razvoj bitke na področju Bjelgorod—Orel potrdil stališče, ki ga jc zavzelo ncm;ko povcijništvo. da so bili Sovjeti prisiljeni k vcl'kemu ofenzivnemu nanoru spričo udejstvovanja Anglo-Amcriča-nov. Z druge strani so nemški protinapad, ki se jc pričel pretekli teden, in sledeči dogodki pokazali, da sc nemška poveljništva streme-a 6amo po tem. da vsilijo sovražniku razvitje vseh njegovih sil. Ravrvoj položaja bo v nadaljnjem pokazal, ali bodo nem-ki cilji, ki so skrajne važnosti za bodoči razvoj vojne na vzhodni fronti, v celoti doseženi. V splošnem se kaže do sedanjega trenutka, da se je nemški glavni stan navzlic vsem vabitvam. k' so se nudite doslej v tej faz; bifke. strogo držal svojih načrtov in dosegel uspeh, k ise že zdaj izraža v številkah o sovjetskih izgubah in ki je sam na st-bi največjega pomena 9 strateškega gledi>ča. Oč;tno je. da skuša sovražnik, čeprav primoran po sili razmer, napraviti svoj korak, propagandno izkoristiti položaj ter označuje za »zmagovit pohod«* razbremenjevalne operacije, ki so se pričele z močnimi silami v odseku od Orla do Suhiničev. To je v ostalem tembolj nujne*, v kolikcT bi ne bilo mogoče drugače opravičiti pred sovjetsko javnostjo rekordnih izgub boljševikov v bitki, ki se se razvija.
S pristojne nemške strani se omejujejo na izjavo, da vesti o hipotetični sovjetski zmagi ne ustrezajo stvarnim dejstvom, res je pa, da ao bili z nemškimi protinapadi zadane Sovjetom najhujše izgube. Samo v odseku, kjer ao Sovjeti osredotočili svoj napor, so včeraj izgubili nadaljnjih 530 tankov, kar zadošča za dokaz, da imajo boljševiki nasproti sebi čisto drugačnega nasprotnika, kakor bi njih
h poročila
računajo na nemški strani s tem- da pode,- zelo kmalu fe drup odseki vzhodne fronte vključeni v b:tko.
Premoč nemškega oražja
Berlin, 16. jul. s. Iz pobiašcenega nemškega vira 3e je doznalo, da je bil sovjetski tank >T .>4 preurejen zaradi hudih izg-ub boljševikov. Tank *T 34- je opremljen zdaj z oklopno kupolo izceli., pa tudi njegova armaturi je bila znatno ojađena Kljub temu izboljšanju sanrjetaki t?rtk ni na višini nemškega protitankovskega orožja in velika izrat>ljevaina bitka, ki se bije v odseku Bjelgorod—Orel. vsak dsn dokazuje superiornost Nemcev, ki so v 11 dneh uničili 3.400 sovjetattifa tankov.
Izjalovljen napad pri Šliselburgu
Berlin, 16. jul. s. DNB poroča, da 90 Sovjeti po dogem rnirovajiju včeraj zjutraj napadli nemške postojanke južno od šliselburga. Pred akcijo jc bil močan topniški ogenj. Izvedena je bila s kontingenti čet, ki spo na nekaterih točkah dosegali efektive treh bataljonov. Trden odp >r nemški hčet je zlomil vse poizkuse sovražnika m tu pa tam je bil sovražnik v protinapadih odbit, številni ujetniki in vsrko-vrstno orožje je padlo v nemške roke.
Pariz, 16. jul. s. Eskadre angloameriških letal ao ponovno bombardirale mesta v severni Franciji Prizadeta so bila zlasti Aubelle in Amiens. Bile so žrtve med civilnim prebivalstvom in nastalo je nekaj
ozračju z vzWBd KraTJu m Cesarju ter r>xreju. Brzojavka, ki priča o pr«r>r*»v jn strnjeni odločnosti turinske^a vseučilišči je bila poslana rniniatru za narodno vzgoja.
poštne
Rim, 16. jul. s. Danes je 18. ooietnica ustano\-itve pođrtnot&l e^rriitfičrbe irriiLoa. 18 let v službi domovin« in fašizma, v vsakodnevnem junaAkem naporu je poteklo Konzul general Tanese, poveljnik, se je ob tej priliki podal na generalno poveljnietvo milice s šte\-ilniin. zastx>p6rt.\'Om oficirjev ter je  položil  lavorjev  venec  na votivno žaro
P1 d lih legionar jev. Sef glavnega stana milice je nato raportiral oficirje. Ko jim je izražal svoje zadovoljstvo za vnemo in čut
odgovornosti, ki jih prešinja, je vzpodbudil vse, naj bodo in ostanejo na višini hude in slavne ure. ki poteka. Vsak napor je lahek, je zaključil general G^lbiati, kaviar vera podpira voljo. Nič ni važnega danes, razen življenja domovine, ki mora zm: gati in bo zmagala z rimskimi ki-epostmi srvo-jega ljudstva.
Novi zakonski načrti
Rim, 16. jul. s. Pod predsednLšrtvom senatorja Giurintija in ob navzočnosti drža vne?a podtajnika za vojsko se je sestala komisija Oboroženih sil v senatu. Pred pričetkom dela je predsednik naglasu, da bo komisna obravnavala točke dnevnega reda z običajno mirnostjo, toda misel vseh navzočih je naperjena na dogodke na Siciliji. Srca vseh so blizu borcem, ki na tej zemlji brini jo pravico in zlasti čae?t domovine. Nato je bil odobren T vzklikom osnutek zakona o navzočnih pod zastavami (poročevalec Giurati); odobreni so bili tudi brez sprememb zakonski načrti tičoči se i/.rednegra rekrutiranja sub»a1ternih oficirjev v stalni efektivni službi (poixx-evaleč Tua), upokojitve albanskih državljanov oripadajočih kraljevim kara b in i erjem (poročevalec Clerici). pravnega <rtanja oficir-jev (noi*očevaleč Giurati). imen(n ania pod-oficirjev pilotov in oficirjev pilotov v lav '..i tvu (poročevalec Lombardi). vojaške sodne službe (poročevalec Mormino). oficir je\^ častnega staleža (poročvvalec Pioe-ca>, pripravljalne izobrazbe m uvrstitve oddelkov Gila (poročevalec Sanoi in rekrutiranja oficirjev kraljeve vojske (poročevalec Graziosi).
Sovražne bedastoće
Rim, 16. jul. a Med rrmogirni fantazijami, katere širi sovražna pVOgMfjpnAa* sa izplača objaviti zaradi neverjetne bedastoće, kar pLse *Daily Stetch": Generali C>-riati, eden izmed Mussolinijevih ekspertov, se je v strahu pred vdorom pola.1 v Letalu na Sari ini jo. i :upno z nekim uatBieaovtU nim nemškim geneialom, da prvvzum« skupno r^v'eljnišLvo. Rimska propapajKina služba je bila prenesena v Bologno, kamor sc bodo pi'eaelili tudi nevtralni no\inai*ju Zatrjuje se, da je Mussolini zapustil Rim.
Angleška hinavščina
Berlin, 16. juL. s. Glede preiskave, katere rezultati so bili z londonske uradne strani objavljeni, tičoči se letalske kata-stn»fe, pri kateri se je smrtno ponesrečil Sikorski. piše ^Volkischor BeobatJiter:, da ne more nihče reči, da je bila ski-ivnost. ki obdaja umor Sihorskega, pojasnjena. Imamo vtis, da Anglija, ni imela, drugogn. namena kot obdari s senco dogodek, I ca kor se je v ostalem vsakokrat zgodilo, ko je Secret Service ubil svoje žrtve. Edina očlt^ na stvar je, da je angleška tajna s'užba delala s skrajno veščino in da je tudi Churchill sodeloval v komediji hlineč svojo žalost v radiofonskem govoru poljskemu, narodu.
Novi varuhi bivšega jugoslovanskega kralja Petra
Lizbona, 16. jul. s. Lažne begunske vlade, ki prebivajo v Londonu, kar naprej vsaic dan dovajajo hrano kroniki in čvekanju političnih krogov v angleškem glavnem mestu. Po nedavni preosnovi bogurv ske jugoslovanske vlade je prišlo do sprememb, ki jih listi označujejo za »važne«, med člani spremstva kralja Petra. Med drugim so štirje majorji, ki so tvorili nekakšen tajni kronski svet. nenadoma de-misionirali in za prvega pribočnika zelo mladega vladarja je bil imenovan šef e=kadre Arhibald Dunlop Maokenzič, ki naj bi bil kot zaupna oseba Angležev nekakšen varuh kraljev. V družbi je to povzročilo najbolj obupne komentarje, kajti v nekaterih krogih bi radi spravili ministrske spremembe, katere je angleška vlada odredila v zvezo z demisijo štirih oficirjev, katerih odnosi z na gnani m i ministri, katerih vpliv na kralja Petra je bil velik, so splošno znani. Dejstvo je, da člani vlad. ki jih je fabricira! Churchill, žive precej razgibano, ker morajo izpolnjevati spreminjajoče se m vedno večje zahteve angleškega gospodarja, obenem pa skrbeti, da vsaj navidezno rešujejo svoj u?led.
Roosevelt ne drži svojih obljub in zagotovil
Budimpešta, 16. juL s. Zadnji divja*3ci sovražni letalski napad na Turin. piše pol urad ni »Budapesti Ertesito*. dokazuje razen barbar-&kih metod anglosaškega letalstva tudi lažnost zatrdil predsednika Roosevelta. Ta je namreč v poslanici zagotovil papežu, da bodo Anglo-A merica ni prizanesli cerkvam, umetniškim spomenikom in cerkvenemu premoženju. V Tu* rinu, dodaja list. je bilo zadetih sedem cerkva ter eno sirotice in zavod »Gottolengo«. Vso to kaže, da divjaški napadi anglosaškega letal-stva ustrezajo v naprej podrejenemu načrtu in da se Rooseveltove obljube, kakor \*c obljube tega lažnivega m krivoprtsežaega denta, ne izpolnjujejo.
»SEOVEMSgl MARON, sobota. w. Juffja ms-sa.
Sfev. 1W
Sadje na živilskem trgu
Za sadje je največje zanimati}« — Napraflsj sa prva jabolka in hruške
Ljubljana, 17. julija.
Že nekaj let pred vojno je bila kupčija 0 sadjem na živilskem trgu zelo živahna. Na Pogača rj? vem trgu so prodajali sadje na debelo prodajalcem in včasih se je tam rakupič lo na dan po več vagonov blaga. Tudi številke o uvozu živil v Ljubljano so kazale naraščanji? porabe sadja od leta do leta. Zato je razumljivo, da vlada tudi v zadnjih lotih veliko znimanje za sadje in da ga ni nikdar preveč napredaj.
Dokler je bil letos čas za pomaranče, smo jih vneto kupovali. Nadomestovale so dobro drugo sadje, zlasti zimska jabolka. Ki so bila tedaj že razprodana. Ko ni bilo ved pomaranč, smo se tolažili, da bedo kmalu naprodaj črešnje in jagode. Crešnje so bile letos vselej razprodane sproti, tako da prodaja ni bila tvegana, saj se blago ni nikdar pokvarilo na stojnicah. Domačih čreSenj jo bilo zelo malo. Večina blaga je bilo uvoženega. Razumljivo pa je, da ni trlo mogoče uvažati posebno mnogo čre-šenj, saj morajo trgovci kupovat? tudi po-vrtnino. Da bi prodajalci sadja na drobno ki j;h jp v Ljubljani zelo mnogo, saj ffadje predajajo tudi v trgovinah po mestu, ne le na trgu — prejeli koliker mogoče enakomerne količine sadja, je tedaj mestni tržni urad začel razdeljevati mrd prodajalce nakaznice. Prcdajalel na drobno so prejeli blago od trgovcev na drobno le, če so se izkazali z nakaznico. Zdaj pa že nekaj tednov ni več uvoženih čre-šenj. Pač pa je bilo tu in tam še nekaj
domačih.
Zdaj smo že težko čakali drugo pp.rljr. odkar ni bilo črešenj. Poslej uvažamo fcreskve, a seveda ne tako velikih količin kakor črešnje. Razumljivo je. da so zaradi tega vse poš'ljke breskev kmalu raz. predane. Nekoliko zdaj še sadje nadome-stuje ribez, ki ga pa vendar ni toliko na trgu naprodaj, kakor bi pričakovali, saj v Ljubljani precej pridelujejo. Naši sadjarji pa najbrž porabijo ribez sami za vkuhavanje. Doslej je bilo še vsak dan vsa nekaj borovnic. Poslej jih bo čedalje
manj.
Zato smo se tem bolj razveselili prvih jabolk in hrušk na trgu. Razumljivo je sicer, da zdaj še ni izvrstnega blaga, toda prvo sadje budi upanje, da bo trg vendar založen z jabolki in hruškami. Prva jabolka seveda niso namizno blago, a uporabna za kuho. čeprav so precej kisla. Precej boljše so pa bile hruške, zato so jih razprodali že včeraj. Poslej smemo prt. čakovati, da bo od tedna do tedna naprodaj več saciia. Kmalu bo začelo zoreti tudi domače sadje, a menda bo tudi hrušk in
jabolk naprodaj več uvoženih kakor do-
mačih.
Danes je bilo naprodaj še nekaj jabolk, ki so ostala nerazprodana včeraj. — Mnogo večje zanimanje je bilo za borovnice kakor za jabolka in kupoavalke so se zbrale
pri tržnih mizah, še preden so prispele pro.
dajalke.
Sicer pa je bilo danes nenavadno živahno na vseh tržnih prostorih že ob 7. Do csmih je bilo razprodane že večina domače povrtnine; gospodinje so davi prišle tako zgodaj na trg zaradi nakupa mesa. — Zdaj je prehodna doba, rko ni več toliko letne solate, jesenskih pridelkov pa tudi še ni mnogo, zato prodajalkam ni t^eba ponujati blaga. Solata je zdaj najprej razprodana. Toda tudi drugi pridelki gredo zelo dobro v denar. Danes so gospodinje kupovale z največjo vnemo domači streč-ji fižol. Čeprav je zdaj domačega stročje-ga fižola naprodaj precej več kakor prejšnje tržne dni. vendar je povpraševanje po njem mnogo večje. Na zeleniadnem trgu je zdaj najprej razprodano naslednje blago: solata, stročji fižol, cvetača in pesa. Potem ostane se nekaj korenja in zelja. Tudi zelene kolerabe ne ostaja več neprodane. Pese prvega pridelka ni več mnogo. Trg bo bolje založen s peso zopet, ko bo zrasla tista, ki so jo začeli saditi v zadnjih tednih. Za vse potrebe je pa dovolj čebule, pač zaradi tega, ker so branjevci tako dobro zaleženi z njo. Nekateri prodajajo samo uvoženo čebulo že nekaj tednov.
če re bo pa prijavilo dovolj slušateljev, bo
otvorjen tudi tretjj letnilc, docim četrtega letnika v šolskem letu 1943/44 ne bo.
— Priložnostne znamke za ustaftko mlačno. Prometno ministrstvo je podaljšalo rok, določen za prodajo priložnostnih, znamk za ustaško mladico, kakor tudi Čas frankaturne vrednosti, do Vštetega 15. julija. V promet bedo prešle male pole priložnostnih znamk s PoglavniKovjm likom. Znamke so v vrednosti 5 plus 3 in 7 plus 5 kun.
— Novi predsednik Novinarskega društva. Za nevega predsednika hrvatskega Novinarskega   društva   je   bil imenovan
glavni urednik »Hrvatskega Naroda- Ivan Bogdan, za tajnika pa urednik ^Hrvatskega Naroda« Milan Lavicki.
— Tretja jadralska gola. V Zagrebu je bila otvorjena tretja jadralska šola ustaške mladine, gola kaže zanimanje mladine za pouk v gradnji letalskih modelov, na drugi strani pa tudi skrb države, da se zagotovi čim večji letla^ki naraščaj.
Bresti in njihova usoda
Izmed brestov, ki jih je ekrog 26 vrst, sta pri nas najpogostejša poljski in gazdm
Ljubljana, 17. julija. Pred dobrimi 50 leti se je jela ukvarjati  ljubljanska  mestna  vrtnarija  z gojitvijo  brestov,  teh tako v  mestu samem
kakor njegovi neposredni okolici, najsi bc na polju, travm?kih ali v gozdovih, reokih dreves, v večji množini. Mislili in upali no v trdnem prepričanju, da bo mogoče z njimi kot okrasnim drevjem, ki utegne tičakati veliko starost, najuspešnejše saditi nove drevorede in mašiti v že obstoječih vrzeli, nastajajoče posebno zaradi Čedalje bolj hirajočih in susečih se kostanjev in deloma  tudi lip.
Bresti, ki jih pozna svet okrog 26 vrst, %»v> ali drevesa, visoka do 35 m, ali pa grmi. Nanje naletimo od severne Afrike navzgor po vsej Evropi in prav tja do Sibirije. Bresti spadajo v veliko rastlinsko družino, ki ima latinski naziv ^ulmaceae« ter sestoji iz približno 130 vrst. katere delijo učenjaki v tri glavne skupine z latinskimi imeni: *eeltis<r, »ulmus«. s-celco-«3a« in rasto v zmernem pasu severne zemeljske £c»oble.
Pri nas sta najnavadnejša bresta poljski <ulmus campestris) m gozdni (ulmus mon-tana).
Prvega opisuje pokojni naš znanstvenik Alfonz Patil'n v svojem ?Prirodopisu rast. linstva«. izšlem leta 1898., kratko In jedrnato takole: >Poljski brest je visoko drevo z jako vejnatim deblom in širokim, košatim vrhom. Deblo pokriva črnikasto, aaa drobno razpokano lubje. Poševno stoječe veje poganjajo dvoredno razvrščene vejice in so mnogokrat porastle s plutasti-mi letvami. Tudi kratkopecljati. preme, njalni listi stoje dvoredno po vejicah. Po-dolgastojajčasti, kratko priostreni listi so neenako dvakrat napil jeni in imajo \-egasto dno. Majhni, dvospolni cveti so šopasto združeni in se pokažejo prej nego listi. Posamezni cvet sestavlja zvonast, petero-krp, zelenkast perigon. ki obdaja pet praš-nikov in ploščnato plodnico. Ta nosi dve razkrečeni brazdi in se razvije v ploščnat-okroglast. z mrežastožilnato kožico okriljem orešek, ki kmalu odpade.«
Poljskemu podoben je gozdni brest z večjimi enošilastimi ali trošilastimi listi, ki so zgoraj često mehko kosmat.
Striben brestovine je rjavordečkast. mehki njen les pod lubom, ki je boljši in volj-nejši od lipovega, pa je rumenkastobel. Brestovino uporabljajo s pridom strugarji in kolarji. graditelji mlinov spričo njene trpežnosti v vodi kakor tudi izdelovalci raznih lesenih strojev in glasbil. Posebno dragocena je brestova grča vina, ker se dasto najrejati iz nje na primer puškino oblesje in zelo mnogotero okrasje. Kot kurivo enači brestovina hrastovini.
Največja brestova dvostranska drevoreda sta bila zasajena v Ljubljani v zadnjih štirih, petih desetletjih na povsem novozgrajenih cestah: Bleivveisovi, zdaj Vitor-ja Emanuela II., od velikega vhoda v Ti-vofi do železniškega prelaza na cesti, držeči proti Jezici, in Kuhnovi, pozneje Mizice vi, a dandanes Peruškovj (od Zarni. Jcove ulice do Domobranske ceste). Toda več aH manj brestovih dreves imamo seveda tudi v mestu raztreseno, na primer v tivolskih nasadih, na Gradu in za njim pred zatvornico na Grubarjevem prekopu <že močno oslabljenih) ter še drugod tu in tam, a brestove grmiče opazimo predvsem le v živih mejah.
Brestova drevesa so pri nas kaj lepo rasla in prospevala precej časa, dokler ni-so pričela posamezna obolevati, hirati in ginevati. K nam je bila zanesena namreč rastlinska bolezen, ki grozi uničiti čim več brestov bodisi katere koli vrste. Najpo-pred se je pokazala ta bolezen okoli leta 1920. na Nizozemskem, od koder se je jela Siriti bolj in bolj proti zahodu. Zlasti ob. čutno škodo je povzročila baje doslej že y zahodni Nemčiji, kjer jim je pokončala nestevilne krasne brestove drevorede. — fikodljivka se pojavi na brestu takorekoč
kar nenadoma. Ven'ti začno listi poedinih vej ali pa Judi celotne drevesne krone, nato pa sledi kajpada neizbežna posušitev bresta. Bolezen povzioča glivica »graphium ulmic, ki se vtihetapi pod lubom v mehke lesne žile ter se jame razširjati potem sila množinski s konidijami ali glivičnimi klicami.
In kakor vse kaže. tudi pri nas. zlasti V Ljubljani, ne bo drugače glede uničevanja brestov po omenjeni glivici. Konec poprejšnjega meseca je dala mastna uprava med več drugimi posušenimi drevesi raznih vrst odstraniti tudi vse usahle breste v drevoredu na Peruškovi cesti. S tem se je njihovo število, kakor dosledno že več zapovrstjo, zopet znižalo, tako da se je dolga vrsta nekdaj zelo lepih teh dreves znova zredčila. Na Cesti Viktorja Ema-nuela II. sta bili letos posekani menda samo dve drevesi, ki sta doslužili že lani. Prav v zadnjem času je pa začelo neverjetno hitro hirati toliko brestov, posebno na dolenjem koncu te ceste, da je kar ču-cio. Medtem ko so postala docela gola, kakor da smo že sredi jeseni, nekatera drevesa, prikazuje precej drugih že vsa znamenja poginulosti bližajoče se jim neogibno.
Zategadelj se zdi človeku, da je n-f10 treba, takoj ne le suha drevesa posekati, marveč tudi vsaj količkaj bolehava natančno pregledati ter jih po potrebi prav tako odstraniti. Zakaj le tako bo nemara še mogoče drevoredu ohraniti vsaj nekoliko brestov nekaj let. Ako se nasvetovano zgodi, se pa mora seve vse vejevje in lubje nemudoma napraviti neškodljivo, t. j. sežgati na primernem kraju ali pa kvečjemu podariti siromakom za kurivo z izrecnim naročilom, da ju čimprej porabijo, ker le tako se utegne najbolje odvrniti še večja škoda.
Iz Hrvatske
— Okrog 9000 knjig so Prodali. Uspeh dnevov hrvatske kulture je v vsakem pogledu zadovoljiv. O tem priča tudi predaja knj g. Matica Hrvatska je prodala nad 1000 v vrednosti 118.C00 kun. Hrvatsko knjževno društvo sv. Jeromma 1000 knjig v vredrosti 115.000 kun, kn'žnica »Preporod* 1811 v vrednosti 124.142 kun, založništvo Evropa 1784 knj'g v vrednosti 111.620 kun, založništvo Vveisek nad 6C0 knjig v vrednosti 170.000. sodobna knjž-nica 846 knjig v vrednosti 169590 kun. hrvatski založniški bibliografski zavod 595 knjig v vrednosti 121.515 kun. knjižnica Horvat okrog 500 knj g v vrednostii 50.000 in knjižnica Kugli 560 knjig v vrednosti 68500 kun.
— Prodaja sočivja samo na javnih trgih. Zagrebško mestno poglavarstvo ;'e prepovedalo vrtrarjem vsako prodajo sočivja na področju občine neposredno z vrtat ali kjer koli na javnih trgih.
— Omejitev porabe električnega toka. Zagrebška industrijska zbornica je razposlala svojim članom okrožnico> ki jih v njt prosi, naj ji čimprej sporoče svoje mnenje glede omejitve porabe električnega toka v zagrebških gospodarskih podjetj h. Na sestanku, sklicanem na pobudo min,-strstva narodnega zdravja, je b'l sprejet predlog, da se po v s cd tam. kjer je to mogoče, izpremeni delovni čas, da bi tako prihranili čim več električnega toka. Podjetja, ki delajo v eni smeri in zaposlujejo delavce in podjetja, ki zaposlujejo delavke, naj bi uredila svoj delovni čas med 8.30 in 16.30.
— Nova tovarna. V Zagrebu je bila nedavno ustanovljena nova tovarna, ki se imenuje »Proizvodnja kotenine ing. Julius Plackerc. Podjetje se bo bavilo z obrtnim izdelovanjem kotenine.
— Nemška trgovska akademija v Zemunu. 1. a\*gusta bo ctvorjena v Zemunu nemška trgovska akademija. Pouk bo zaenkrat samo v prvem in drugem letniku.
Razpis glasbenega natečaja
Ljubljana, 17. julija Glasbena  Matica v  Ljubljani razpisuje glasbeni natečaj za posamezne moške ali mešane zbore, ki so zloženi na izvirno slovensko besedilo, in sicer:
a) za štiri zbore sreinje težke izvedljivosti in trajanje posameznega zbora naj bo najmanje tri minute.
Nagrade: I. 700.—, II. 600.—, III. 500__,
IV. 400.— Ur.
b) za deset zborov lažje izvedljivosti brez ozira na trajanje in posamezne nagrade so določene po 200.— lir.
Predložiti se morajo nova dela, ki do sedaj še niso bila objvljena, ne nagrajena in tudi ne izvajana.
Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji. Vsak udeleženec mora označiti svoje delo z geslom in v posebni kuverti, označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tuli naslov kamor se naj vrne nenagrajeno delo, vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana v partituri kot priporočena pošiljka na naslov Glasbene Matice. Ljubljana, Vegova ulica 7. najkasneje do 31. oktobra.
Glasbena Matica si pridržuje pravico prve izvedbe vseh n-grajenih zborov v teku dveh let po ob j? vi uspeha natečaja ter pravico prve naklade, ki izide v sporazumno določenem številu v teku dveh let po objavi natečaja. Nagrade se izplačajo nagrajencem v teku 14 dni po objavi uspeha. Razsodišče je artistični odsek G'asbene Matice. Vsi ostali pogoji in postopek natečaja so razve lni iz prsebnega pravilnika, ki se na zahtevo pržlje vsakemu interesentu. Zoper odločitev r~:rso lišća ni priziva.
V Ljubi j: ni, dne 15. juli;a 194o.
Gia>bena Mat5ca
Iz pokrajine Trieste
— Ooz poletje se zapre zavarovalna razstava. Kakor vsako leto, tako ostane tudi letos zavarovalna razstava zaprta od sredine julija do oktobra. Omenjena, razstava je bila svoj čas orgnmzirana v okviru zavarovalne družbe Adriatica. V tem čaeu bo razstava na novo preurejena in izpopolnjena z novim zavarovalnim razstavnim gTadivom.
— Umrl je velik ljubitelj glasbe. Te dni
je umrl v Triestu znani primari j v bolnišnici Kraljice Helene dr. Lovrenc Loren— zutti. Pokojnik je bil nad 20 let ravnatelj
občinskega urada za javna dela. Svojo pozornost je posebno posvečal kulturnemu življenju. Zanimal se je predvsem za. literaturo in glasbo. Skozi dve desetletji je predsedoval družbi Minerva ter je napisal zelo posrečeno sestavljeno knjigo o starem Triestu. Pokojnik pa je bil tudi zelo vnet ljubitelj glssbe. Posečal je vse koncerte in vse operne predstave. Znana je njegova večkratna izjava, da bi hotel poslušati glasbo do smrti. In ko je zaslutil konec, si je zaželel okrepčila, da je lahko Še nekaj trenutkov poslušal klavirsko igro svojega prijatelja virtuoza. Pokojnik je bil ravnatelj higijeničnega in profilaktič-nega laboratorija za triestinsko pokrajino. Triestinsko občinstvo je odličnega zdravnika v velikem številu pospremilo na njegovi poslednji poti.
— Umrli so te dni v Triestu SOletni Lovrenc Lorenzutti, 52!etna, Evelina Fanfa_ nin, 321etna Romilda Gruden, 721etna Justina Lavrencic vd. Skerl ter Toletni Josip r*izzarello.
U LJU'LJ'LlUiLJiLijUiLJ
IE1BHE MOŽ KRIZA
(LUOMO DALLA CROCE)
V filmu »M02 KRIZA«, ki ga je zrežiral Robert Kos-aellini, ostvaril osebno Asvero Gravelli, daje italijanski kino posebno častitljivo spoštovanje duhovniku v sivo-zelenem, klicujočem v čudoviti umetniški stvaritvi, na žrtvovanje premnogim vojnim kuratom, ki žrtvu-
jejo lastno plemenito kri, ter življenje
goreče čistoče in ljubezni do bližnjega. Pri izdelovanju filma so pomagali z nasveti vojaški strokovnjaki. — Glavni vlogi igrata Alberto Tavazzi in *lio«ivita Schmidt. E. N. I. C. ga bo predvajal v kratkem italijanskemu občinstvu.
Spodnja štaferska
— Prva sauni; na Spodnjem žtajr»-«.!»em
Na povab lo dcželrr ra svetnika trhovcli-skega okrožja dr. r rohnerja je bila v navzočnosti zveznega mcio Steindla m dru-g'h dostojanstven krv v Trbcvl.ah otvorjena prva sauna kot vzorec, ki naj bi opozoril prebivalstvo rudarskega revirja ra koristi in dobre strani finske saunc, te na Finskem tako razširjene kopeli.
— Pijanost o pravem i-asu. 35 letni Andrej Jazbec iz Lcpate pri PiUta-nu s« ga je oni dan pošteno nalezel in pijanost mu je prišla zelo prav. P';e la ga je namreč strupena kača in taknj .so ga prepelali v celjsko bolnišnico, kjer se je pa :zkazal'j, da to sploh ni bilo potrebno. Znano je. da je. alkohol najboljši pretistrup v takem primeru. Jazbeca so že drugi dan odslovili iz b^inišn-ce.
— Odlikovanje. Korporal Alojz Fornczzi iz Sv. Lovrenca na Prhorju jc bi odlikovan za hrabrost na vzhodnem bojišču z železnim križcem IT. stopnje.
— Kulturna tekma v Mariboru štajerski Heimatbund priredi od 25. septembra do 31. oktobra v Mariboru kulturne tedne. V okviru teh prired tev stopi prvič pred javnest tudi odsek za ljudsko kulturo kot celotna organzacija. Prirejera bo V3-lika kulturna tekma in s'cer 25. in 26. septembra. Tekma bo obsegala nastope ljudskih gledaliških cdrov, plere. pevske in glasbene prireditve ter mar onetno gledališče.
— Solnograško marionetno gledališče v
Mariboru. V Stcdo je gostovalo v Mariboru marionetno gledališče S7. Solncgrada. Gostovanje je vzbudilo med maribersko mladino veliko ZTnimanje.
— Novi grobovi. V Celju so umrli Veronika Paušer roj. škrbee, stara 29 let; Avgust čr^pinšek! star* 31 let in Frančiška Priutc roj. Pišek. stara 72 let; vs! iz Celja, dalje Rudolf Jager iz G^mil?kega. star 69 tet; Janez Poznič iz Zgor. Kraš pri Gornjem gradu. Antonij?. Rudobreznik roj. Jevšek iz Bel;h vod rr; Šoštanja, stori 43 let: Rozaliia Cestmk roj. Knapič iz Rečice ob Savnii. stara 42 let in Mihael Kraj-šek iz Prožinske vari pri Laškem, star 27 let.
— Gostovanie ce!jske?a gledaTSča v Voj-nikn. V nedeljo jo gostovalo celjsko glo-daljšče v Vojniku, kjer je uprizorilo kmečko igro i Mlat;lnica«. V dvorani se je zbralo 250 gledalcev, ki so celjsk m igralcem navdušeno ploskali.
— Nesreče. V brzini Luč se je prpetila težka prometna nesreča. Avto ie zavozil v jarek ob cesti. V njem sedeči 17 letn' Frarc Mirnik fa Loke pri Mozirju je zadob 1 gio-beko rano in izbilo jjiu je vse zobe iz gor-nie čeljusti. 33 letni nameščenec Franc Klausner iz Marije Snežne je padel s kolesa in se hudo pobil po glavi. Med premikanjem vagonov ra postaji Grobelno je lokomotiva podrla železničarja Franca Pali-erja. ki se je močno pcb 1 po glavi in si zlomil roko. 62 letni posestnik Karel Stra-šek iz Ncve vas« pri gt. Juriju ;*e šel v stalo pokladat živini pa ga je vol vrgel ob tla da s* je zlomil nogo. 24 letni Avgust Prislan iz Brsslovč je zab'jal pilete in se udaril po nogi tako močno da je izgubil mnogo krvi. Šofer Janez M'lec iz Škofje vasi je zr-JSel med tovorni in priklopn« avto. Strlo mu je ključnico in zlonvlo več reber. Med sušenjem sena je skočil 18 letni Stanislav Bučar iz Celja tako nerodno čez jarek, da si je zlomil nego. V velenjske-n rudniku si je 35 letn-; Frarc Curenta zlonVl roko. Ponesrečence so prepeljali v bolnišnico.
Radio Ljubljana
NEDELJA,  18. JULIJA  1943 XXI.
S.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert izvaja Ferruccio Vegnajioli. 11.00: Prenos pejte maše iz Bazilike Sv. Pavla v Rimu. 12.00: Razlsga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). 12.30: Poročilo v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila. Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Simfonična glasba. 13.30: Operetna glasba.. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sija-ncc. — Slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Dr. Žibert širne; Nalezljive bolezni pri domačih živalih v vojnem fesu. — Predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert \iolinista Karla Rupla. Pri klavirju L. M. škerjanc. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved Časa. — Poročila v italij-nščini. 20.20: Simfonični koncert vodi dirigent Capuana. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.30: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.00: Operetno gLsr-bo vodi dirigent Gallino. 22.35: Pesmi. 22 45: Poročila v italijanščini.
PONEDELJEK,  19.  JULIJA 19i3/XXI.
7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved £?,sa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasbi. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10; Poročila Vrhovneg-D, Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Kl£sični orkester vedi dirigent Manno. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: koncert Radijskega oikestra, vodi dirigent D. M. fcijanec. — O.-kesrralna glasba. 15 00: Poročila v slovenščini. 17.00: Ncpoved č?a. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert Malega orkestra, vodi dirigent Stane Les jok. 17.45: Pisana glasba. 19.00: ^Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentsr v slovenščmi. 20.00: Napoved čssa. — Poročila v italijanšč ni. 2020: Lahko glasbo vodi dirigent Gallino. 20.40: Komorna glasba. 21 00: Koncert Radijskega m-keslr^. vodi dirigent D. M. šijanec, sodeluje so»pra_ nistka Ksenija Vidali. — Operna glasba. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Koncert Ljubljanskega Komornega tria (M. Lipovšek - klavir, A. Dermelj - violina. C. Sedlbauer _ čel-.). 22.35: Valčki in ma-zurke. 22.45: Poročila v italijanščini.
Rosvita Schmidt — Antonlo Marlerti v filmu: »Mož križa«, produkcije Continental-cine, reprodukcije E. N. I. C.
DOM A XI AL CIXE JUTRI V KINU
SLOGA
Obe reprezentančni cmijstorici sta zelo močni in bosta morali Mladika in Ljubljana n. vse sile, da bi*>ta uspoil Zanimiva bo zlasti glavna tekma, ki nam bo nudila vsekakor zanimiv, borben nogomet. Nedavna podobftfl re-
firczcntanena tekma med kombinacijama Ljub-jane in Hermesa in igealcev, ki .so igrali prej v klubih Spod. Štajerske, je ostali vsem* ki jo videli, v najboljšem ipojninu, Podobno bo tudi jutrišnja glavna tekma med Ljubljai reprezentanco prvega razreda na \ i-Uj letošnje
nogometne sezone
Tekmi bosta na igrišču I.jubthtne. Uvodna tekma med Mladiko in reprezentanco drugega razreda se bo sačefa oh 17 . med L/u6//ano in reprezentanco prvega razreda pu ob 1&30. — Vstopnina bo od" 2 tlo S lir.
KOLEDAR Danes: Sobota. 17. julija: AleS. Jutri: Nedelja, IS. julija: Friderik, Miroslav, Kamil.
DANAŠNJE   r K I K E DIT V E
Kino Matica: Velika senca. Kino Slogu: ]U<ž križa. Kino Inion:  N'n .Antilih. Kino Moste:  Dekle z nasprotnega nic^ra. in Jekleni orli.
PRIREDITVE  V NEDELJO Kinematografi nespremenjeni.
D E 2 U K N E LEKARNE Danes in jutri: Mr. Bakarčič,  Sv. Jakoba trg- 9: Ramo:, Miklošičeva cesta 20; Murrnaver, Sv. Petra cesta 78.
Nedeljsko dežurno zdravniško Muil>o bo opravljal od s-bote od 20. do ponelei;.. do S. zjutraj    mestni   zdravnik dr. Gvi.io Debelak, Ciril Meto lova 62, telefon 27-29.
Športni pregled
Iz Kočevja
Mladinski turnir SK Marsa
Jutri se bo začel mladinski turnir SK Marsa, ki se ga udeležuje ^est moštev. Pr.rcditelj je želel izvesti to mladinsko nogometno tekmovanje že pred tremi tednu moral ga je pa tedaj odrediti, ker so bdi vsi termini oddani. Takrat snubila vsa moštva zaposlena ;e s pr\en>tvcm Ker je sedaj prvenstvo v glavnem zaključeno, je turn r izvedljiv.
Na prirediteljev poziv so se prijavila naslednja mladinska mOŠTva: Vič, Kcrotan, Mladka. Hermes, Žabjak in Mars. Razen Ljubljane torej vsa moštva, ki so sodelovala v prvenstvu. Med njimi tudi glavna tekmeca za prvenstveni zmagovalni naslov: Vič in Hermes. Tako bo ta pokalni turmr nekaka hitra ponovitev prvenstvenega tekmovanja. Ker bo odločala trenutnu dispoz;cija. seveda ni nujne, da bo končni izid isti. V tem turnirju se lahko uveljavi moštvo, ki v prvenstvu ni doseglo najvidnejšega mesta.
Turnir bo odigran po sistemu na točke brez povratnih tekem. V mo*t\ih lahko nastopijo vsi igralci, ki so rojeni od leta 1929, vključno, naprej. Verifikacija ni pogoj.
SK Mars jc za zmagovalce pripravil lepa darila. Na razpolago sta dva pokala in plaketa. Pokal za zmagovalca in plaketo za tretjcplasi-ranega je darovala rvrdka Spektrum, pokal za drugoplasirane moštvo pa SK Mars.
V nedeljo bodo na igrišču SK Marsa za Kolinsko tovarno odigrane prve tri tekme v ekviru tega mladinskega turnirja. Urnik tekmovanja ie naslednji: ob 16.: Mladika—Hermes, ob 17.: Zabjak—Vič in ob 18.: Korotan —Mars.
Dve reprezentančni tekmi
na igrišču Ljubljane
Nogometna zveza je pripravila za ljubitelje nogometnega športa dve zanimivi tekmi Sestavila je dve •eprezentančni moštvi, ki bosta nastopili jutri proti prvakoma obeh razredov: Mladiki in Ljubljani. Proti Mladiki bo nastopila reprezentanca drugega razreda, sestavljena iz igralcev vaeh drugorazrednih klubov razen Mladike. Proti Ljubljani pa bo nastopilo moštvo, sestavljeno 'z najboljših igralcev Hermesa, Marsa in Tobačne tovarne.
_ Matura na gimnaziji v Kočevju je
preložena za dva dni in se bo pričela šele v torek 20. julija (ne že 18. julija). — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata.
Zlogsvnica št^ 31
a — ad — an — ca — ca — ček — čr! — da — de — de — der — di — di — dnik
— e — fe — g^i — gal — sra — hrid — i
— ja — ja — ji — kar — kli — ko — kra
— kre — li — li — lje — ma — me — men — mla — na — na — na — nei — ni
— ni — nje — no — no — o — o — pro
— ra — ra — ri — ri — ri — r: — ro — sla — smir — sor — spo — sre — Me — ti — tu —u — va — ve — ve — vent —
vo — vor — zla. Iz teh zlogov sestavi 24 besed • pomenom: 1) ljubljanski okrni. 2) mesto ob balkanskem jezeru. 3) pokrajina v Rusiji, 4) reka v Baltljsko morje. 5) glavno mesto v Južni Ameriki. 6) vrh v Julijskih Alpah, 7) otoćje v Egejskem morju, 3) mesto v Srednji Italiji. 0) Italijansk i pri rod osi o-vec (u. 1T0S). lm doba cerkvenega leta, 11) ljubljanski športni klub, 12) reka v Mali Aziji (okrasek), 13) mc=to v Mali Aziji, 14) glodavec. In) zdravilna voda, 16) podnebje (tuj.). 17> svetopisemski očak, 18) trg na Štajerskem, 19) vr*+a škržatov, 20) naslov učiteljem viSiih šol. 211 slovenski planinski pisatelj, 22) slovenski pesnik, 23) mesto v Bosni, 24) reka (slap) v Sev. Ameriki.
Prve in tretje črko vsake besede (16 besedi prve tri črke) zvrst orna brane, povedo citat iz Prešernove pesmi.
Rešitev z!o<roviiice št. 30
1) Teheran. 2) B okovo. 3) Polževo, 4) Girgenti, 5) Belgija, 6) Lip:glav, 7) Rečica, 8) Tiziano. 9) Kosovo, 10) Solferino, 11) Sevnica. 12) Doncc. 13) Valona. 14) Staroslav, 15) Reaumur, 16) Hanibal, 17) Govekar. 18) Rimske toplice.
»Tebi pog bel preti, ko sosedova streha gori.*
ORIJIBA JE OBLJTTOA
Oče vpraJa nadebudnega sinka, če je pojedel za potico pripravljene orehe. Obljubi mu. da ga ne bo našeškal, če mu bD odkrito priznal.
— I>a, oče. — odgovor: sinko.
— No. s čim si jih pa tolkel?
— S stoja žepno uro, — odgovori sinko.
ZADOSTUJE
— S sedemdesetimi leti se hočete omo-
žiti? Za to je potreben zrel preudarek.
— Saj že petdeset let o tem premišljujem!
_
Sfev. 160
aSEOVENStCT V AR OD«, sobote, Yr. Julija i**-xxi.
Stran S
Avg. Strindberg: Nevesta s krono
Velika itac'stiatea pvmvmJUn* drama v prav dobri
uprizoritvi iit ©prcad
Ljubljana, 17. julija. »Nrbena umetnost ni tako zvezana z nacionalnostjo kakor igralska umetnost«, je zapisal Avgust Strindberg v svoji Dramaturg^]. Prav isto načelo je izrazil Romain Bolland in povedal cel program nacionalnega gledališča.
»Problemi,  ki  jih prikazuje današnje gledališč?, so variante zakonoloma, majhni erotični konflikti, skoro nikoli pa ne etična vsečloveška zadeva. Teater je danes vse, samo ne moralična hiša, kakor jo je zahteval Schiller. Nobena strastnost, globoka pretresljivost ne izhaja iz te igrive umetnosti v globine naroda. Ali vsaka dramatska umetnost, ki se oddaljuje od jedra naroda, od ljudstva, je brez koristi in celo škodljiva. Prav ljudstvo ima največ smisla za  resnične heroične probleme Gledališče, ki je pozabilo na socialne probleme, naj.važnejše novega časa in se bavi le z erotičnimi igrarijami, ki zanimajo samo sito, leno. pLitko. buržuazijo, ne pa zdravega delovnega ljudstva, to gledališče mora poginiti, ker njegove korenine ne segajo več v večno plodno prst naroda. Dramatske umetnost more ozdraviti njene malokrvnosti le narod; gledališki feminizem bo izginil le z živo zvezo z   ljudsko   mno/Jco.   Kajti   gledališče, če hoče biti nacionalno, ne sme biti luksuzni produkt   zgorenjih   de?ettisočev, temveč mora  biti   moralična  hrana   množice in, samo produktivno, mora pospeševati plodnost ljudske duše.«
Ob izjavah teh dveh velikih dramatikov se na zaključku sezone z nevoljo spominjamo dolge vrste plitkih erotičnih igranj ter vsaj d'Annunzijeve »Jorijeve hčeri« in Strindbergove »Neveste s krono« s polnim zadovoljstvom. Zdi se, da sta italijanski in švedski dramatik v duhu Rollandovih načel enako črpala svoji snovi iz ljudstva za ljudstvo, enako stremeča za nacionalnostjo svojih umetnin in iščoča resnično heroičnost v moralnem jedru svojega ljudstva.
Ako se pri Nevesti s krono spomnimo Goethejeve Margarete in Mefista, pa Shakespearovega rodbinskega sovraštva okoli Romea in Julije, ne moremo prezreti tudi mnogih sličnosti z Jorijevo hčerjo. Kakor drama M:le di Codra je obdana drama Kerstina s folkloristično mistiko, dogajanje pod svobodnim planinskim obzorjem, čim bliže divji prirodi, nam kaže v obeh tudi divjost ljudi, strašnih kakor naturni elementi in v obeh je tragična usoda žene, ki kliče gledalcu, naj spozna, da so človeštvu za mir in- srečo najbolj potrebni medsebojno odpuščanje, dobrotnost in ljubezen. Mrko, težko in moreče je dejanje izpred davnih časov v obeh teh dramah, zanimivih snovno in oblikovno, dramatično močnih in po vseh grozah končno ostavljajočih občutje, da vzhaja sonce, ki razžene temo in mraz.
Bivši naturalist in strastni, brezobzirni sovražnik ženskosti, ki pa brez nje ni mogel živeti, niti v tej svoji pravljični igri ni mogel prikriti svoje mržnje do ženstva, a hkratu svojega zaničevanja do moških. Vse ženske so tudi tu zlobne, hudobne, brezsrčne, skoro vsi moški slabiči, šleve in edini župan je kakor mrzel paragraf, vsaj  pravičen,  čeprav le grozo zbujajoč.
Kakor IVIontecchi in Capuleti se dve šVedski rodbini Mlinarskih in Morilskih med sabo krvoločno mrzita in celo morita V pradavnim so se celo v cerkvi klali, in cerkev se je pogreznila ter jo je zalilo jezero.
Toda mehki Mats Mlinarski se skrivaj ljubi z divjo planšarko Kersti ter se jima celo narodi sinček. Upornika proti stoletni mržnji rodov se hočeta poročiti in kar sama opravita na planini poročni obred. Pred Bogom sta torej zakonca. Toda Kersti, zbadana po lastni materi in ljudeh, hoče imeti tudi pravico do krone čiste neveste na javni svatbi. Vsi sumijo, da je Kersti brez venčka, brez kranceljna, kakor pravimo, in da bi ta sum zatrla, izreči Kersti sinčka brez vednosti Matsa babici.
Ta babica spravlja otroke na ta svet, če kakšna mati želi. pa na oni svet. Kakor Mef sto s kopitom se ta bsbica z lisičjim repom pojavlja skrivnostno, celo iz peči, pošastno vrešči in poskakuje, je fantastično oblečena ter je v vsem pravljična pr,kazen, poosebljena zločinskost, simbol zla in hudobnosti.
Nasprotno pa se pojavlja Povodni mož kot poosebljena dobrotnost, simbol plemenitosti. Ali dočim je babica aktivna, je Povodni mož pasiven in ne dela ničesar proti zločinu, temveč le na kar pobrenka in poje vedno iznova: »Jaz zaupam, da moj Zveličar me reši.«
Tretje čisto pravljično bitje je otrok, »Belo deter, ki tolaži, boža. naposled celo z besedami bodri Kersti. Menda je švedska pravljična pojava in tudi neki simbol.
Bodrila je Kersti pač potrebna: Mats je izsilil od svojcev pristanek, da se poroči s Kersti, a na zaroki je nihče ne ogovori m vsi ji obrnejo hrbet in tudi ko se vrneta ženin in nevesta s poroke, ji, sedeči v krasni poročni obleki sredi sobe na nekakem prestolu, vsi izražajo zaničevanje. Matsova sestra Brita celo pljune pred njo. Vsi jo mrze in slutijo zločin. Edini Mats zvesto neveden vztraja ob ženi Kersti. Čudno, niti ne vprašuje, kam je izginil sonček in ga ne poišče.
Ali ves čas igrajo tudi stvarni pravljični elementi: nevidna moč ziblje zibelko že v 1. dej., mlinsko kolo se vrti narobe in kolovrat se vrti brez predice, zvonovi po jo zmedeno v 2. dej., mrtvi sinček se dvigne iz odprtine pred nevestinim prestolom, a ga babica vrže zopet nazaj v odprtino, da ga vidijo vsi svatje. Tista odprtina v sobi je nad reko, ki dere pod mlinom, kjer je svatba v 3. dej. Kako da reka trupelca ne odplove, je zopet pravljično. Skratka: Kersti pobegne iz mlina, a izgubi krono z glave, ker je padla v vodo. Zločin je nekako razkrit. Mlinarjevci prekolnejo Kersti, pozo\'ejo župana sodnika, a hudobna Brita jo vklene v okove. Da je ne branijo Morilci in da ne gane s prstom zanjo niti Mats, je najbolj grozna 'kazen za Kerstin, prav za prav pa bab i čin zločin.
V 4. dej. čaka Kersti pred cerkvijo na svojo usmrtitev in Mats prinaša krsto s sinčkom pred pogrebnim sprevodom. Babica prigovarja Kersti — kakor Mef isto Margareti v ječi — naj zbeži in se reši. Toda Kersti je priznala zločin, se v ječi očistila, sprejela kazen kot zasluženo in ada j tudi odkloni babičin nasvet. Torej bo ali obglavljena: rabelj je že tu in
škodoželjnih zijal vse polno naokoli cerkve. V tem trenutku prinese župan kraljevsko pomilostitev na ječo namesto usmrtitev.
V 5. dej. zvemo, da prihaja Kersti enkrat na leto, in sicer na Veliko nedeljo iz ječe: takrat jo sorodni Morilci sočutno ogledujejo, Mlinarjevi pa se ji v podedovani mržnji posmehu je j o. A led na jezeru nad nekdanjo cerkvijo začne pokati in sovražni rodbini se že pogrezata Tedaj čujemo, da je pravkar vračajoča se Kersti utonila! Prineso tudi njeno truplo, in ob njem se po prestanem groznem strahu rodbini pobotata in končno za vselej spravita.
Dolga, predolga je ta pravljična igra velikega dramatika in praktično velespret-nega teatralika Strindberga. Tudi je zanimiva, ali — odrito povedano — s svojo mrkostjo preveč moreča, v marsičem ne-umljiva, v simbolnosti prisiljena in v pravljičnosti izkonštruirana.
Njeno ponovno uprizoritev pa zadovoljni sprejemamo, ker je druga tehtna nova drama repertoarja dramske sezone 1942-43 in ker je dala Saričevi končno zopet veliko primerno vlogo v resnično močni odrski zgradbi. Ciril Debevec je kot režiser in nrevodilec »Neveste« zapored postavil dve veliki novosti in kakor «. opero ».vlrtve oči« tudi v drami žel uspeli svojega truda.
S a riče v a kot Kersti je ponovno dokazala svojo zrelo psihološki prečuteno in premišljeno umetnost s prepričevalnim podajanjem spočetka divje upornega in brezmejno častihlepnega planinskega dekleta, ki se zlemi v kesanju n» negumno
nosi vse posledice zločina. Fizično težko nalogo   je   obvladovala   posebno naravno
od 1 do 4. dej., a višek je dosegli v strašni duševni borbi na prestolu. Njena mimika, govorica in kretnje so tu vzgledne.
Zopet je močna in porazno zla Brita Mira Danilova, ginijivo prisrčen mehki Mats Jan, silna je Kerstina mati Kraljeva, imenitna v karakterizaciji in zvonki govorici, s krasno masko je odličen v vedenju, gledanju ua dikciji TJatsov ded Cesar, Milan Skrbinšek je živ paragraf — župan, tople tone in prikupne kretnje nahaja Nakrst za pastorja, a IVa-karjeva ima izjemno težko vlogo z babico, tem ženskim Mefistom škratovske zlobne pontglavosti.
Povodnega moža poje sam C. Debevec, apartno maskiran in dobro pri glasu, Ko-šič pa je ribič pripovedovalec v 5. dej., režijsko pač najtežji, a posrečeno izvršen odrski problem. Sodelujejo še Potokar (Kerstin oče), Gale (njen ded). Starčeva (Matsova stara mati). Presetnik (Matsov oče), GabrijelČičeva (Matsova mati) in Si-ardova (njegova ml. sestra). Prav dober v igri je bil ml. Bratina, v govorici pa dekletce, ki predstavlja Belo dete.
Vse hvale vredne so dekoracije Skruž-nega (na planini, v mlinu, pred cerkvijo in na morišču ter na zledenelem jezeru). Zopet pa moram pohvalno opozoriti na delo Jele Vilfanove, ki je poskrbela, da so b;le osebe kostumirane kolikor možno v stilni pravilnosti švedskih ljudskih noš. Krona vseh teh zanimivih noš je poročna oprava, ki jo nosi Kersti pri poroki in na svatbi. Kostum je res lep in slikovit.
Končno je še omeniti nacionalno značilno glasbo Strindberg Balatkovo pod vodstvom B. Adamiča
Tako smo se lepo poslovili od Drame, njenih marljivih členov in režiserjev, ter se poslavljam z zahvalo od njih tudi
Fr. G.
VNE VESTI
— Predsednik italijanskega središča ameriških študij   predava v Berlinu. Na
nemškem zavodu za študije o zunanji politiki v Berlinu je predaval prof. Albert Asquini, predsednik italijanskega središča za ameriške študije, o Evropi" in Združenih državah. Ob sklepu predavanja, ki so mu prisostvovali številni berlinski predstavniki, je izrekel znhvalo središčni ravnatelj prof. Six. ki je podčrtal itali-jansko-nemško bojno ter življenjsko skupnost.
;—    Odlikovanje    rimskega novinarja.
Rimskemu novinarju Viktorju Querelu, ki se je udeležil kot pehotni častnik bojev na vzhodnem bojišču, je biln podeljeno odlikovanje brenčne svetinje in vojnega križca za vojne zasluge.
— Rahle potresne sunke so začutili dne 14. julija ob 5.20 v Curinu in nekaterih drugih švicarskih mestih. Potresno središče je bilo verjetno v gorovju Jura.
— Poplave zaradi nalivov. Iz Uiivdeka poročajo, da so bili v okolici več dni hudi nalivi. Nastale so poplave, ki so povzročile občutno škodo na poljih. Tudi nižji mestni deli so bili pod vodo.
-j Nemško priznanje italijanskemu sli-KarJu. iz Florence porečejo: Predsedstvo ustanove Kiinstlerhaus je podelilo slikarju Primu Contiju preko zunanjega ministrstva zlato znamenje lovorjevega lista, ki je najvišje umetnostno odlikovanje. ' Na znamenju je vtisnjeno ime italijanskega umetnika; priloženo je pergamentno posvetilo. V tem posvetilu se navaja najnovejši odlikovančev uspeh na dunajski razstavi.
— Javne knjižnice, v navzočnosti prosvetnega ministra Bigginija se je sestal odsek sveta za nac. vžgejo, znanost in umetnost. Sestanku je predsedoval akademik Francesco Ercole. Ciani odseka so razpravljali o raznih in važnih vprašanjih, ki se nanašajo na javne knjžnice. Najpreje je izčrpno poročal o tej stvari generalni ravnateh akademij in knjižnic Sacrada-maglia. Nato je spregovoril minister Big-gini, ki je prikazal delo. ki je bilo storjeno za ohranitev dragocenih knjig javnih knjižnic. Dal je točna navodila glede teh prizadevanj. Toplo je pohvalil vse osebje italijanskih javnih knjižnic, zlasti osebje knjižnic v mestih, ki so bila predmet sovražnih letalskih napadov.
— Zasedanje dveh senatnih komisij. Pod predsedstvom senatorja Guadagninija sta se sestali v Rimu senatna komisija za notranje zadeve in pravosodstvo. Proučeni in odobreni so bili zakonski osnutki, ki se nanašajo na organizacijo dej na rimskem polju (poročevalec Anselmi), na obveznost prijave dejstev, ki spadajo v delokrog javne varnosti (poročevalec Loffre-do). na ustanovitev posebnega nac. delovnega zavoda za slepce (poročevalec Mos-so). na častnike agentskega zbora javne varnosti (poročevalec Giovara), na sprejem preseljencev v razne socialne in vzgojne zavode (poročevalec Macarini-Carmigna-ni). Razprave so se udeležili komisijski predsednik, poročevalci ter senatorji Ba-stianelli. Galli, Giovara. Mosso, Conci, Spolverini. Morelli, De Ruggiro, Pericie, Cardinale in Sabini.
— Umetnostna razstava in revija mladih v Faenzi. Da podčrta keramično, glasbeno in slikarsko tradicijo Faenze, je organiziral Dopolavoro v Faenzi v sporazumu s poveljstvom G. I. L.-a razstavo slik, keramičnih del in novih skladb, obenem tudi revijo izvajanih novih glasbenih del. O kvaliteti skladb in umetnosti izvajalcev bo razsojalo posebno razsodišče. Določilo bo skladbe, ki bodo izvajane na javnem koncertu.
— Sest sinov pod orožjem. Zakonca Sa-bato Aquino in Lukrecija Nastri imata od 21 rojenih otrok še devet živečih. Od teh je sedem sinov in dve hčerki. Šest sinov je pod orožjem. Gerard je pešec (rojen 1910). Arnaldo je kaporal (rojen 1912). Alfred pionirski narednik, Anton pionirski kaporal. Oba sta rojena leta 1920. Rafael je pionir, rojen 1921, Carmine pa letalec, rojen 1923. Vsi so na različnih bojiščih.
— Cerkveno ostrešje se Je zrušilo med mašo. v portugalskem mestu Ćavilha se je med mašo zrušilo cerkveno ostrešje. 7 vernikov je bilo ubitih. 23 pa ranjenih.
— CeŠČenJe blažene Marjete Ogrske. V Vatikanu so se zbrali te dni kardinali obredne kongregacije. Razpravljali so o češčenju blažene Marjete Ogrske, kneginje ogrske kraljevske hiše Arpadov, ki je bila samostanska sestra na donavskem otoku na področju ogrske prestolnice. Otok una po njej svoje ime. Na imenovanem
KINO SLOGA
Apoteoza vojaka brez orožja v viharju bojev
Mcž križa
Film posvečen v vojni padlim vojnim kuratom! V glavni vlogi: Albert o Tavazzi, Rosvita Smidt Predstave ob 14., 16., 18. in 20. uri
KINO UNION
Kako čudovita so pota ljubezni, nam prikazuje napet in zanimiv film
Na Ant lih
Olga Cehova in Kari Ludwig Diehl
Predstave danes ob: 16.30, 18.30 in 20.30 uri; jutri ob: 10.30, 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30 uri
KINO MATICA Heinrieh George, Heidemaric Hathe-yer in Will Quadflieg v odlični drami iz igralskega življenja
Velika seaca
Moderna vsebina, globoko in doživeto dejanje
Predstave ob delavnikih ob: 16., 18.30 in 20.30: v nedeljo ob: 10.30, 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30 uri
Razdeljevanje rachfttlranlli živil
Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani poziva trgovce in zadruge v mestu Ljubljani, da dvignejo nakaz.'la za racion'rana živila, potrebna za mesec avgust, v Gosposki ulici 12, I. nadstr.. po naslednjem abecednem redu: A—F dne 19. julija, G—Km dne 20. julija. Ko—Me 21. julija. Mi—P 22. julija. R—TJ 23. jul., V—Z 24. julija; peki pa 26. julija Vsak trgovec naj se zglasi tečno cb določenem terminu in v jutranjih urah. k?r se zamudnikom ne bo naknadno nakazovalo.
otoku so še razvaline nekdanjega samostana, kjer je živela Marjeta Ogrska. Samostan so porušili Tatari. Kongregacijskemu zasedanju so prisostvovali obredni prefekt kardinal Salotti ter kardinali Granito di Belmonte. Verde. Rossi ter Mercati.
— Pes je rešil delavčevo iivUenje. 48-letni delavec Tino De Salvo iz Borghetta Santo Spirito pri Savcni dolguje svojemu psu hvaležnost za rešitev življenja. Ko se je De Salvo spustil v globino vodnjaka, ga je prijela slabost. Pričelo ga je dušiti. Na robu vodnjaka je stal De Salvov psiček, ki je opazil, da ni z njegovim gospodarjem vse v redu. Lajal je tako dclgo, dokler ni priklical dveh mladeničev, ki sta potegnila onesveščenega De Salvo iz vode in ga lešila.
— Marccnijev sodelavec je doživel 101. leto. Vrtnar Anton Marchi je bil dolgo vrsto let vnet sodelavec izumitelja G. Mar-conija. Prisostvoval je prvim radijskim telegrafskim poizkusom v Vik« del Griffone. Te dni je praznoval Anton Marchi 101. letnico rojstva. Sedaj živi pri svojem sinu, obkrožen od svojih številnih vnukov in pravnukov. Slavljenec je še izredno bister in seka vsak dan drva.
— Nad 109 vnukov in pravnukov ima 104-letni Alojz Bertoni iz Sommogroppa pri Parmi. Slavljenec. ki je obhajal te dni svojo 104-letnico rojstva, je izrazit pred-stavnik zdravega apeninskega gorskega rodu. • -
— 27.O60 čistilk rita. v milanski pokrajini je bilo ori letošnjem čiščenju riža zaposlenih 27.000 čistilk in luščilk riža.
— Z italijanskega knjižnega trga. V zbirki, ki je posvečena velikim italijanskim umetnikom, je izšlo te dni delo Helene Bassi. Nova publikacija je posvečena italijanskemu umetniku Antonu Ca nov i, ki je živel od 1757 do 1821. Delo H. Bassi obsega 50 strani in je opremljeno s 150 ilustracijami.
Anita Accettova — sestdesefretotea
Ljubljana, 17. julija. Iz benečanskega Belluna je dospel leta 1850 v Ljubljano preprost, a bister in podjeten italijanski zidar Giusto Accetto. Bi! je še samec. Takoj si je na^c^delo. v katerem je bil vešeak, in ker mu je ugajalo življenje med Slovenci« si je naglo poiskal ženo Slovenko, Me'ovrho-vo v Kožarjih. Dobro je delal, dobro zaslužil. In rodila se mu je dolga vrsta otrok. Ko je 92 let star umrl, sta bila njegova sinova, Jakob in Valentin, že po Ljubljani in okolici ugledna zidarska mojstra, spoštovana stavbenika, solidna poštenjaka. Tudi njuni sinovi so se večinoma vsi posvetili stavbarstvu, in čc čujemo ime Accetto, moramo takoj misliti na zidanje hiš, hotelov, šol. Pa menda bcllunska žilica deda Giusta še dolgo ne bo prenehala utripati v rodbinah Accettovih.
Zakaj tudi Jakobov sin Ferdinand, zdaj mestni višji tehnični inšpektor, deluje kakor njegovi bratranci in bratje, pa tudi žc njegovi
in nj:hovi sinovi v stakni stroki od mladosti. Bcllunska dedičnost se uveljavlja torej med na..'.: naravnat vzgledno in po d^dovem vzgledu jemljejo vsi Accetti za žene vrle Slovenke.
Prav te dni bo lahko Ferdinandova žena, ne le po Bežigradu in Ljubljani, temveč daleč po deželi debro znana gospa Anita praznovala svojo OOlefnico v velikem krogu otroli, vnukov, nečakov in t.-rudnikov.
Anita Accetto se je namreč rarodila v Piranu v lstrii dne 18. julija 1883 očetu Karlu Medicu. Slovencu Ljubljančanu, in materi .los. Kostner. Hrvatici iz Vcloske. Oče Karel je kot tinančni rcsp:cient služboval po razn h krajih lstrie, se po upokojitvi naselil v Ljubljani in tu umrl. Z Nandom Accettom se je Anita poročila septembra 1°04 in bosta prihodnje leto praznovala -KHctnico svojega za* k c na.
Otrok se jima je rodilo sedem in živč vsi. Po zdravih dedih in starših so njuni otroci bili vedno zdravi in nihče ni bil nikdar resno bolan. Razen o>pic dveh otrok Aivtina obitelj ne pozna bolezni doslej. Štirim sinovom je oče dal šolanje in so uradniki, ena hči je poročena z mestnim uradnikom, druga je na visoki gospodarski in trgovski šoli v Zagrebu, najmlajša hči pa pomaga materi v gospodinjstvu in kot javna delavka.
Anita in Nande sta kakor vedno skrajno dobrosrčna Slovenca tudi svojo deco vzsojila pravilno po načelu: skrbi zase. ljubi brata n pomagaj kolikor moreš tudi drugim! In prav zato se spominjamo jubileja ^o>pe Anite: imela jc vedno za reveže in nesrečnike odprte roke in odprto srce. Povsod jc rada in vedno uspešno pomagula ter žrt\ovala mnogo časa 'n truda za javni blagor in za ljudsko presveto. Vzorna mati, žena in gospodinja jc srečna v svoji vili v Lavričcvi ulici, da ji iskreno želimo krepkega zdravja in sreče sredi otrok in vnukov tudi za bodeče.
Bc2'grajen.
IZ LJUBLJANE
—lj Vreme se zopet spreminja. Včeraj dopoldne je še kazalo, da bo lepo vreme trajalo delj ča?a, popoldne je pa začel zračni tlak zopet popuščati in na zahodni strani so prepregli nebo ciri. visoki mrežasti oblaki, ki navadno napovedujejo poslabšanje. Davi je znašal zračni tlak 763 mm. 2 mm manj kakor včeraj zjutraj. Včeraj popoldne se je precej ogrelo: maksimalna temparatura je znašala 27.6°. Današnja minimalna temperatura je znašala 13.6°. Davi je bilo nebo malo pooblačeno, a oblaki niso zakrivali sonca. Upanje je, da bo danes vreme ostalo še lepo, ni pa še zanesljivo, kakšno bo jutri.
—lj Umrli so v LJubljani cd 9. do 15.
t. m.: Štrumeli Marija, roj. Pestotnik, 62 let, žena žel. uslužb. v p.. Ob zeleni jami 15; Klančar Marija, roj. Hiti, 80 let, zaseb-nica. Sv. Florijana ul. 19; Pour Karolina, 57 let. zasebni ca. Vidovdanska c. 9; Rav-nihar Janez. 81 let, posestnik, Resljeva c. 25; Meden Apolonija, 82 let, zasebnica, BleKveisova c. 17; Erlich Tanja, roj. Žerjav, zasebnica, Vegova ul. 2; Hafner Apo-lonijr, rojena Grajzar. 65 let, žena mestnega uradnika v p.. Prisojna ul. 5; Robida Matilda, 65 let. šivilja, Vidovdanska c. 9;Giud Terezija, roj. Tekavcc, 75 let, vdova brivskega mojstra. Kongresni trg 6; Puteani Beno, 65 let, major v pokoju. Le-rx>dvor~ka ul. 23; Praznik Franjo, tehnični delovodja, 47 let. Celovška c. 280; Vr-hunc Franc, 48 let, orožniški narednik v pokolu. Pokopališka ul. 5; Potušek Matija, 35 let. brivec, Cernetova ul. 31; Stukelj Joiefa, roi. Jeraj, 78 let. zasebnica, Wol-fova ul. 8; Žitnik Marija, roj. Koritnik, 71 let, zasebnika, Mivka 6; Kumer Marica, 35 let. Tržaška c. 1093, zasebnica. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Siovnik Neža. 78 let. vdova železniškega delavca, Campova ul. 8; Podržaj Marija. 21 let, služkinja, Brezovica št. 6. Borovnica; Novak Matevž, 4 leta sin narednika, Brezovica 81; Turčinovič Jožef. 74 let, bolniški delavec. Zaloška c. 2; Krošelj Anton, 54 let. železniški delavec-dninar. Na klancu 5; Bari Rudolf. 64 let, strojevodja v pok., Večna pot 35; Keše Jernej, 74 let, žel. zvaničnik v pok., Ravnikarjeva ul. 5; Okom Franc, 67 let, Sevno 14, Primskovo; Bolta Marija. 25 let, šivilja. Sv. Petra c. 64; Drnovšek Andrej. 65 let. brzojavni mojster v pok.. Kneza Koclja ul. 4; Sašek Jožef. 38 let. krojaški mojster, Metlika 174; Gruden Marcel Karel, 49 let, železniški uradnik v ook.. Trdinova ul. 2.
KINO MOSTE
Film izredne napetosti In pustolovščin človeka, ki je v burni preteklosti nameraval pričeti novo življenje poštenjaka
—lj islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrosti eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino 8T. Vladimir Levstik in je delo pravkar izšlo v založbi Knjigarne Tiskovne zadruge.
—lj Ljubiteljem slovenske pesmi in slovenskega petja priporočamo, da polnošte-vilno posetijo koncert Ljubljanskega Zvona v ponedeljek 19. t. m. Opozarjamo občinstvo, da bo začetek koncerta točno ob 20. uri.
—I j Burgundec belo, barbera črnina, muškatelec sladko, ama bile rudeče, so odlična sortirana vina. ki jih toči gostilna Lovšin.
—lj Nesreče. V ljubljanski bolrišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci: Janez Lapuh, 12-letni sin profesorja iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil desnico. — Fr. Skrjanc, 16-letni sin posestnika od Št. Jurija, se je ranil na obrazu. — Josip Ka-mic, 43-letni krošnjar iz Ljubljane, se Je pri padcu ranil na hrbtu. — Jurija Heine-ja. 3-letnega sina delavca iz Ljubljane, je povozil neki voznik. Deček je ranjen po telesu. — Marijan Oražem, enoletni sin mizarja iz Ljubljane, se je poparil z vrelim mlekom po prsih.
Scnzacijonalen film iz sedanje vojne
Delavnik ob: 6. uri: nedelja ob: 2., :25.   in ^8. uri oba filma!
—li Državna dvorazredna trgovska šoja v Ljubljani. Učenci in učenke, ki žele v 5. I. 1943/44 vstopiti v I. ali II razred kot novinci ali ponavljalci, se morajo zglasiti pri ravnateljstvu tekom meseca avgusta. Ravnateljstvo sprejema prijave vsak delavnik med 9. in 11. uro. Prijaviti se je treba v spremstvu staršev ali skrbnikov in predložiti prijavo, ki jo dobe pri Šolskem slugu, in vse drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. — VI. razred se sprejemajo tisti, ki so napravili završni izpit na meščanski šoli ali nižji tečajni izpit na gimnaziji po dovršenem IV. razredu. Vprašanje, če se bodo sprejemali tudi tisti, ki so opravili nižji tečajni izpit Do dovršenem III. gimn. razredu, bo rešila šolska oblast in bo rešitev objavljena v dnevnem časopisju, — V II. razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili I. razred dvorazredne trgovske šole.
GLEDALIŠČE
D K A M A
Sobota. 17. julija, ob 19.: Nevesta « krono. Red A.
Nedelja, 18. julija, ob 15.: Veliki mo*. Izven. Zadnja letošnja uprizoritev. Cene od 15 L navzdol.
ob 19.: Nevesta s krono. Izven. Cene od 29 L navzdol. Ponedeljek. 19. juMja. ob 16.: V Ljubljane jo   dajmo!    Zaključena    predstava za Gill.
OPERA
Sobota, 17. julija, ob 19.: Madame But-terfly. Red B.
Nedelja, 18. julija, ob 19.: Mrtve oći. izven. Cene od 28 L navzdol.
Ponedeljek, 19. julija: Zaprto.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik Stev. 9t W velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruh Iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 Ure, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 Ire; testenine iz enotne moke 3.90 ure za kg: enotna p senčena moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 120 Ure; rlž navadm 2.70 Ure; fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za Itter; surovo maslo 28.40 Ure za kg; slanina so-Ijena 19 Ur za kg; mast 17 Ur za kg.
3. Kis, 4% vinski 635 Ure za liter.
4 Mleko 2.50 Ure za liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15 90 lire za d zo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8 35 Ure.
6. Mehka drva, razlagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancl (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razlagam drva 40 Ur za atot; enotno mll°, Id vsebuje 23—27% kisline. 4.10 Ure za kg.
MALI O G L A S 7
SUHE GOBE
90 najvišji dnevni si kupuje
ALI RE8 •E NE VESTE,
la vam oglas v >8k> venskem Narodu« od-/zame vse Vase aar-otl Ce tečete alusbo au stanovanje, će telite KarkoU Kupiti, m d brnite na oglasni od-leleM »Slovenskega Naroda«, k) Vam bo • senenlm oglasom ta» potili  tel jo
° Okviri CESTA ARIELLE REE 3 Umetnine 2
G3io.o.ea.o.a.0.«.o.«.e3.«.«.«.fn
Stran 4
»StOVgFrSgl NA KOLK
Rimske ceste pri nas
KJea» vMOk,
Ljubljana, 17. julija. Na rimske ceste nas spominjajo še številna k^-ajema imena, a tudi prastare ceste same na *cbi, ki jih  ljudstvo imenuje  »stare ceste«. Rimsko cesto imamo tudi v Ljubljani. Na osnovah rimskih cest leže dandanes še mnoge glavne ceste. Tud. vsaj dve ljubljanski glavni cesti   sta   nasledn'ci   rimskih   cest. Dunajska (HfetweisĐ*a) in Tržaška. Druge glavne ceste leže po večfni, čc že ne na temeljih rimskih ceat, pa vsaj bli.Tu nekdanjih cestnih prog. Da so mnoge glavne ceste prave »naslcdn:cc<c rimskih češ*, se dandanes navadno ne zavedamo več  in na to na<> morajo opozorit: šele učenjaki.  Tako je dr^gnano  povsem zanesljivo, da je nekdanja Dunajska cesta z Gradiščem točno v smeri nekdanje glavne rimske ceste, ki je držali v Emone na sever. To je očitno žt brez posebnih drkazov; sam pogled na zasnovo ljubljanskih ulic. ki so se usmerjale ter naslonile po glavnih cestah, nam pokaže, da je glavna cesta, ki dr/i \z ljubljanskega središča na >cvcr prastara. Ceste, ki so nastale v srednjem veku. so vijugaste, ta je pa ravna. Da je bila tu rimska cesta, je seveda še dovolj dmo h tehtnih dokazov, predvsem, da so na nekaterih krajih odkrili njeno cesti-če. dalje da so odkopali številne rimske grobove, ki so sc vrstili vzdolž rimskih cest itd. Ob tej priliki pa nameravamo povedati nekaj splošnega o rimskih cestah pri nas.
Osnova rimske organizacijske moči
Upravičeno smemo trditi, da so bile rimske ceste skupno z vojaškim* 'eg:jami osnova organizacijske moči in rasti imperija. V vse smeri, kamor koli sc je mirila oblast Rima. so se razpredale iz večnega mesta ceste in po njih so Korakale rimske legije, nosilke oblasti in napovedovalke rimske civilizacije. Prav zaradi dobrih rimskih cest se je lahko utrdila oblast Rima v novih deželah, ki so bile tako takoj povezane z Rimom. Ob njih so začela rasti rimska mesta in utrjena vojaška taborišča. Za vojaki so prihajtli navadni državljani in začela se je razvijati trgovina. Civilizacija je potovala iz Rima po — rimskih cestah. Rimljani sc se debro zavedali velikega pGmcna tvojih cest. Zidali so jih pa tudi tako t.dno kakor za večne čase. zato so sc tudi carinile tako dopro skozi stoletja. V cestnih delih ni tekmoval nihče z Rimljani, ki so bili hidi najboljši zddarj: ter arhitekti splch. Poznali so mnoge civilizacijske pridobitve, ki jih ni bilo pozneje celo v srednjeveških mestih, na primer vodovod, kanalizacijo in centralno kurjavo. Seveda so bile ceste ssime i a sebi civilizacijska pridtv-bitev. Tudi cest niso delali v srednjem veku boljših in niti ne tako debrih Prav za prav so tedaj le uničevali bogato dediščino &arega veka. Uporabljali so v glavnem le rimske cest^ sai novih cest sploh ni bilo. Toda cest nia> znali niti popravljati, odnosno niso uneli tudi toiikr. razumevanja za njihov pomen, da hi jih popravljali. Kljub temu rimske ceste ni-
mogle povsem razpasti. Sicer jih je tu in tam prerasla trava in skrilo grmovje, raztrgali hudourniki in poplavile reke. a njihovi sledovi so se vendar ohrairli tako dobra da so raziskovalci v novejšem času odkrili cestne proge.
Kinerarifi — cestopisi
Rimljani niso imeli le cest, temveč tudi nekakšne zemljevide cestnih prog, cestopise ali itinerarije. Prav ti cestopisi so izrednega pomena za raziskovanje rimskih cest in tudi za proučevanje rimske zgodovine, posebnih rimskih mest. Iz njim izvemo, kje so bile glavne cestne postaje, kjer so držale ceste, spoznamo pa tudi lego posameznih postaj. Vendar, žal, itinerariji niso povsem točni, tako da so nekatere zgodovinarje zavedli v zmoto; zato je tudi neki zgodovinar iskal Emono na desnem bregu Ljubljanice, nekje pri Igu. Predvsem so znani naslednji cestopisi: itinerarium Anto-nini, narejen v času Antonina Caracalle; narisal ga je kosmograf Aethik; itinerarium Hierosol vrnit? num je bil izdelan v tretjem stoletju in izpopolnjen L 333 po Kr.; najmlajša je pa Tabula Peutingeriana, izdelana v dobi cesarja Teodozija Velikega. Iz teh cest opisov pa sprevidimo, da niso biH točni, že po tem, ker se ne strinjajo po imenih posLaj in ne navajajo vsi enake oddaljenosti med posameznimi postajami. Največje težave so imeli raziskovalci, ker Je v itenerarijih izpuščenih i.inogo imen postaj. Razdalje so zapisane neenake v posameznih cestopisih najbrž zaradi tega, ker so bila tu in tam števila napačno prepisana. Upoštevati je pa treba tudi, da so se cestne proge spreminjale, kajti Rimljani niso le delali novih cest, temveč so tudi stare prelagali, izpopolnjevali ter popravljali. Tako je najbolj verjetno, da se je cestna dolžina spreminjala zaradi preložitev cestnih prog. T>a so pa bih cestopisi vendar precej točni, sprevidimo iz označene oddaljenosti posameznih glavnih postaj; v tem vsi cestopisi skoraj povsem soglašajo.
Cesta Akvileja—Emona
Nas predvsem zanima cesta Akvileja— Emona, od koder so prihajali Rimljani k nam in kjer so korakale rimske legije v severne pokrajine. Ta cesta je bila dolga 76 ali 77 rimskih milj. V dveh potopisih je le za miljo razlike v označitvi razdalje med Emono in Akvilejo. Rimska milja je merila približno poldrug kilometer ali točno 1476 metrov. Ko govorimo o cesti Akvileja —Emona, moramo vedeti, da se cesta ni končala v Emoni. Držala je skozi Emono. Celeio in Poetovio. Po Antoninijevem cesto-pisu je bilo med Akvilejo in Emono pet postaj, med njimi tudi sedanji Logatec (Longatlco). Postaje so šteli od Akvileje. Po jeruzalemskem cestopisu je pa bilo med obema krajema 13 postaj. Tabula Peuntin-geriana omenja med postajami tudi Vrhniko (Nauporto — ne Nauportus) po imenu.
Velik pomen ceste Akvileja—Poetovio v zgodovini
Ta rimska cesta, ki je držala skozi naše kraje, je izrednega pomena za zgodovino starega veka in preseljevanja narodov. Lahko bi jo imenovali cesto narodov. Težko bi našli kje drugje bolj živahno križišče ter pomembnejši prehod kakor je bil tu v starih časih. Tu je bil prehod med Italijo in Alpami, med severom in jugom, med obmorskim ozemljem in zaledjem, med Adiiatikom in Podunavjem. Ti kraji so videli neštete trume vojsk, ne le rimskih legij, temveč tudi tolpe barbarskih narodov, ki jih je nepremagljivo stremljenje vleklo na jug v toplejše kraje kakor v obljubljeno deželo. Tako so Rimljani sezidali ceste, da so ob razpadu imperija po njih vdirala barbarska plemena globoko na jug. Imperij je razpadel, ceste so ostale. Bar-barji so požgali in porušili lepa rimska . mesta, niso pa uničili cest. ki jih ni mogel |
uničiti niti čas. Strata puhlica, qua ali via publica, kakor no Rimljani imenovali svoje ceste. Je živel« dalje in po nji so se razlivale množic* ljudstev ▼ stoletjih proti Italiji.
Ne le ceste, temveč tudi mostovi
K rimskim cestam je treba prištevati tudi rimske mostove, ki so bili sicer tudi trdni, prav tako dobro zidani kakor ceste, vendar laze uničljivi ter ranljivi. Zato so mnogi mostovi razpadli sorazmerno zgodaj. Da so Rimljani premeščali tudi večje reke, so pokazala raziskovanja. Tudi pri Črnučah je bil rimski most. Cez Ljubljanico je držal rimski most nekje tam, kjer je zdaj šentjakobski most, najbrž malo vise. Med tem ko so odkrili ostanke, temelje, rimskega mostu v Savi, ni bilo mogoče dognati s vso zanesljivostjo, kje je bil most čez Ljubljanico, kjer je držala rimska cesta iz Emone na Dolenjsko. Cestno postajo pri Savi so imenovali >Savio fluvio-c. V prejšnjem stoletju so zgodovinarji domnevan, da je bila ta postaja pri sedanjem Sv. Jakobu, pozneje so pa odkrili ostanke rimskega mostu pri Jezici, pa tudi druge izkopnine pričajo, da je bilo tam blizu rimsko naselje. Ena cestnih postaj na severu Emone, je označena Ad Publicanos. Domnevajo, da je bila nekje pri sedanji Krasnji. Od tam je bilo samo 6 milj do meje med Italijo in Nori-kom. V kraju sedanjih Trojan je pa bila postaja Hadrante ali Andrantes, odnosno Adrante. Na jugu od Emone je bila prva postaja, kakor domnevajo, pri sedanjem Logu, pri devetem miljnem kamnu. Pot med Vrhniko in Logatcem, to je med Naupor-tom in Longaticom, je bila 6 rimskih milj dolga. Longatico je bil večja postaja, kjer so potniki tudi prenočevali.
Drugič se bomo pogovorili nekoliko še o drugih rimskih cestnih progah in zanimivostih rimskih cest.
Otroški paradiž v Sofiji
Urejen je bH in vzdržuje se na carjeve stroške
Ob bul v=ktju Car; a Osvrhoditelja. najlepši cesti .'ofije, se razprostira sredi zelenja s kras*dm razgledom na planino VI-toš sofijski otroški Daradiž. Radostni otroški smeh se razlega ob solnčnih dneh daleč naokrog. To je otroški vrtec bolgarske prestolice, urejen na carjevem zemljišču in na njegovo pobudo. Z veliko ljubeznijo in razumevanjem je bilo urejene to otroško igrišče, ki lahko velja za vzorno. Vse stroška ureditve kakor tudi vzdrževanja posebi-Ji igrise in javnih nasadov ter nakupa smrtnih in igralnih potrebščin, kakor tudi plače športnih učiteljev, otroških zdravnikov in otroških vrtnarje krije dvor. Cez poletje tu kar mrgoli sofijskih otrok, ki jim nu otroško igrišče mnogo zabave in raz ved a.
Ob osmih zjutraj se odpro težka želena vrata malčkom iz vseh mestnih okrajev. Odraslim je dovoljen dostop v otroški paradiž samo če spremljajo otročiče. Otroci, stari nad 12 let, ne smejo na otroško igrišče. Tako je napisano nad vhodom, toda v resnici strogost ni tako velika. V otroškem paradižu ni poskrbljeno samo za nemoteno rajanje, temveč tudi za temeljito vzgojo otrok. Disciplina in red sta tudi v tem otroškem paradižu dve osnovni zahtevi« katerima se ne more izogniti noben otrok. Dan se prične s skup.io molitvijo in izobešanjem zastave. Slede igre po skupinah pod vodstvom športnih učiteljev. Čim da športni učitelj znak za zaključek iger, začno otroci rajati po mili volji. Ena
skupina se odloči za rokoborbo, druga za nogomet, tretja za kriket, četrta za namizni tenis itd,
V vročih poletnih dneh, ko se tudi otroci radi ohlade v vodi, je seveda vedno poln velik bazen, kjer pa voda seveda ni globoka. V njem se zbere ob posebno vročih dneh do 5000 mladih kopalcev, ki navdušeno čofajo po vodi. Bazen je pokrit z belim peskom odnosno mivko z obale Črnega morja. Vsako leto pesek izmenjajo. Pripeljejo ga iz Varne in Burgasa. Z njim je posuto tudi igrišče za najmanjše otroke, da se lahko v mivki solnčijo.
Navdušenje bolgarskega carja za tehniko se kaže tudi v otroškem paradižu. Lokomotiva ozkotirne železnice iz L 1819 in dve letali starejše konstrukcije, ki sta bili nekoč v bolgarski državni službi, morajo zdaj služiti otrokom, da je zadoščeno tudi njihovi radovednosti. Otroci se zlasti radi sučejo okrog letal Lokomotiva je že dobro ohranjena, čeprav je že precej stara in čeprav je plezalo po nji že na stotisoče otrok, ker je pač železna. V sofijskem otroškem paradižu je tudi ribnik, kjer plavajo zlate ribice, na gladrrri se pa gu-gajo vodne rože. V alpinetu, ki je tudi priključen otroškemu paradižu, je zbrana malone vsa bolgarska flora. V posebnem paviljončku so otrokom na razpolago okrepčila. Za njihovo zabavo pa skrbi tudi marijonetno gledališče. Vidimo torej, da ima sofijski otroški paradiž vse, kar je potrebno za zabavo in razvedrilo otrok.
letala, ki je bilo sestreljeno prt OomJsu
CangkajSkova žena je skoraj leto dni potovala po Ameriki in ob koncu njenega potovanja je malo manjkalo, da ni prišla v japonsko ujetništvo. To je sama priznala na sestanku novinarjev v Cunkingu. Potovala je z letalom, ki se je bilo dvignilo približno 7000 m visoko nad Indijo. Polet je trajal 11 ur in letalo je nad Ind'jo izgubilo smer. Pilot se je hotel spust^i na tla, toda v zadnjem trenutku se mu je zdela pokrajina sumljiva in tako se je premislil. Spustil bi se bil pa naravnost na neko japonsko letališče v Burmi, kjer bi bili Cangkajškovo ženo aretirali.
Utrinki
Tmtnik- dobrega pisatelja ima več barv, kakor slikar jeva paleta.
Marsikdo misli, da je velika Kič, pa je samo reflektor.
Žena naj iz moža naredi kar hoče. le žene naj iz moža ne naredi.
Ohka ie to, kar je drugim prijetno. Dolžnostt je to, kar naj podložni stori.
Umetnik ne sme brti tametnlčen. *
Samo tisti dopade množici, ki JI ostane
tuj.
Poročni prstan je najdraži droguiti. ker damo zanj samega sebe.
*
So ljudje, ki se sončijo v senci drugih.
Od pečenega goloba, ki je komu v usta priletel, si je že marsikdo želodec pokvaril.
s
Mnogo dragih klobukov Je na cenenih
glavah.
m
Žena je lahko brez moKa, a ne brez ljubezni, mož je lahko brez ljubezni, a ne brez žene.
■
Od cepitve koz ostanejo brazgotine na roki. od prve ljubezni pa v srcu,
i
Značaj, ki ga mnogi prikazujejo je navadno tak, kakršnega bi radi ime o.
Svet je podoben noči; v višino moramo gledati, ako hočemo razumeti njeno lepoto.
Kamelo imenujejo ladjo puščave. Zakaj ne ledje kamele morja?
Prehrana revežev v
V Franciji je na široko organizirana prehrana siromašnih slojev. To velja zlasti za Pariz, kjer je mnogo revežev, kakor jih je pač v vsakem velemestu. V Parizu dobivajo reveži brezplačne obede, ki so pa prikrojeni razmeram med vojno. Obed obsega samo eno jed. Takih obedov so razdelili v Parizu revežem že 10 milijonov. Prehrana v javnih kuhinjah se ravna po višini prejemkov. Prednost imajo družine s številnimi otroci, čeprav so njihovi prejemki višji od onih samcev ali zakoncev brez otrok.
ptički gnezdo. Ldsicj so najbrž dišali mladiči. Toda navzlic svoji premetenosti ni opazila, ca je vrat ročke za njeno glavo preozek. Glavo je sicer za silo vtaknila v ročko, ni je pa mogla potegniti nazaj, ker so jo ovirali uhljL Tako je zvitorepka na čuden način izgubila življenje. Ljudi, ki so jo ujeli, ni mogla videti, zato tudj ni zbežala pred njima.
Čebele 90 zaman iskale
tfa zvitorepke
Ko so prebivalci schleswig-hohlsteinske-ga mesteca WUster nekega dne nabirali v bližnjem gozdu borvnice, so nenadoma opazili lisico, ki je neprestano tekala v krogu, Glava ji je tičala v mlekarski ročki, ki se > ni mogla odkrižati. Nekdo je bil pustil ročko v gozdu in v nji sta si bili spletli cve
Ko so prekladali na kolodvoru Freilao-sing (Gor. Bavarska) pakete, se je slučajno razbil ulj, iz katerega so zletele čebele, ki so potem spremljale vlak, vozeč proti Berchtesgadenu. Na vmesnih postajah so vedno znova obletavale dotični vagon m nadlegovale tudi potnike. Vlakosprenmo osebje je bilo brez moči proti nadležnim čebelicam, ki so zaman iskale svojo kralj'co. Spremljale so tudi v nasprotni smeri voze-
I če vlake precej dal*č. dokler niso utruje-
i ne popadale na tla.
Križanka št. 98
•Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. živi najraje sam. 8. delo, opravilo, 16. turško mesto ob Črnem morju, 18. dežela v vzh. Afriki. 20. reka v Italiji. 21. izvežban, naučen, 22. človek jih ima pet, 23. egipčanski bog, 24. sterilnost, neplodnost, 28. oblika zanikanega pomožnega glagola, 29. dnevi rimskega koledarja, 30. Min^k ima v sredi, 32. utežna enota. 33. zabavišče. 35. italijanski spolni k, 36. velika zver. 39. uradni sklep, 41. strašiti se (brez povratnega zaimka),
43. vseučilišnik, član visoke znanstvene in umetniške ustanove, 45. pravo, 46. del Vojvodine, 47. tekmujoč, 48. poslaništvo.
Navpično: 1. vrsta trgovca, 2. otok ob zap. obali Sev. Irske, 3. otok med Anglijo in Irsko, 4. ornamilo, kar opijani, 5. kaza Ini zaimek (množ.), 6. zavetišče, pribežališče. 7. pol rude. 8. kratica za označbo starosti. 9. bodeča rastlina. 10. skupek čebel. 11. seznam, pr2gled. 12. čreslovina, 13. španski spolnik. 14. predmestje Ljubljane (množ.), 15. spremljevalci, telesni stražniki, 17. nerabljene, komaj izdelane, 19. žensko ime, 21. omogočim rast, 25. du-
hovno bitje. 26. glavno mesto Traci je. 27. del glave, 31. stališče, mnenje, 33. kmečko
orodje, 34. nadležna žuželka, 37. gora no Kreti. 38. žensko ime (množina), 40. del drevesa. 42. žensko mne, 44. oziralni zaimek, 46. barij.
REŠITEV KRI2ANKE  ST. 97,
Vodoravno; 1. sorodniki, 9. Eden, 10. urad, 11. lep, 13. ata, 14, Lr. 15. hop, 17. oh. 18. moker, 20. etimolog, 22. voz, 23. lik. 25. vas, 27. po, 28. barok, 30. kos, 31. Or. 32. mat, 34. lo. 35. riž 36. polu-, 38. uš, 40. Pat, 41. sos, 43. Uk, 45. bazilika, 48. Solun, 49. ob, 51. rek, 52, si, 53. las. 55. bob. 56. Oran, 58. Java. 59. samorasel
Navpično: 1. selitev. 2. oder, 3. rep, 4. on, 5. nu, 6. ira, 7. Kato, 8. Ida ho. 12. sokol, 15. hom. 16. pelin, 18. mizar. 19. rok, 21. tovariš, 24. Mosor, 26. som, 27. politik, 28. Borut. 29. kap, 33. top, 37. Latin, 39. pozor, 41. Sas, 42. silen, 44. kanibal, 46. luk, 47. kolos, 50. Bara, 52. sove. 54. sam, 55. bas, 57. no, 58. j a.
p. cl wodehouse71
26
7Y(ala pepita
Humorističen roman
Lahko bi bil tudi kak dosta vijalec.« s ,\e -"erjamem, gospod.«
»Sodo no njegovem vedenju prav za prav niti jaz ne verjamem; vsekako pa.. .«
>Razumem, kaj hočete reči, gospod; a streljal sem samo z namenom, da ga os tražim.«
>To vam je povsem uspelo. Videl sem ga, kako je z brzino topovske krogle šinil tam le v grmovje.«
Slišal sem, da sc je White porogljivo zasmejal. Nato je rekel:
»Da, gospod, kakor kaže, sem ga precej zastraši.«
>Treba bo telefonirati na policijsko stražnico. Bi znali opisati tega človeka?«
»Mislim, da ne, gospod, ker je bik) pretema. In če naj povem svoje mnenje, sodim, da ne bi bilo pametno telefonirati policiji. Vsi ti vaški .police-manf so mojstri skaze.«
>A nedopustno je, da bi se neznani ljudje takole klatili okrog zaroda ...«
>če dovolite, gospod: jas tri rekel, da jih kar
pustimo, naj se klatijo, kolikor jih je volja. To je edini način, da jih dobimo v pesti.«
»Ako mislite, da bi se utegnilo kaj takega ponoviti, kakor sklepam iz vaših besed, tedaj je treba povedati vso stvar gospodu Abnevu.«
»Še enkrat prosim za zamero, gospod, kajti spet sem drugačnih misli. Gospod ravnatelj se mi zdi precej živčen mož, in najina novica bi ga samo razburila.«
Tedajci me je prešinila misel, da sem bil v svojem zanimanju za skrivnostnega begunca prezrl zelo važno vprašanje. Kako je mogel biti White oborožen s pištolo? Poznal sem precej dvornikov, ki so porabljali svoj prosti čas za najbolj čudna opravila: eden je na primer igral na gosli; drugi je v Hyde Parku oznanjeval socializem; tretji je zbiral gumbe; a svoj živ dan nisem bil naletel na nobenega, ki bi bil v zabavo streljal s pištolo. Zato sem vprašal:
»Pa vi. kaj vam je, da hodite okrog s pištolo v žepu?«
White se je najprej obotavljal, potem pa je odgovoril, kakor bi se bil mahoma odločil: «
»Ali bi vas smel prositi, gospod, da ostane nekaj strogo med nama, če vam zaupno povem?«
»Kako mislite?«
»I nu, tako, da sem detektiv.«
»Kaj?!«
»Nič drugače, gospod Burna: detektiv Pinker-tonove agencije.«
Izpreletel me je podoben občutek kakor drsalca, ki nepričakovano zagleda tablico z napisom: »Nevarno!« Ko bi mi bilo ostalo dejstvo, ki sem ga bil jravkar zvedel, neznano, kdo ve, kakšno prenagljeno potezo bi bil utegnil napraviti, misleč, da mala Pepita- ni zastražena! Hkratu pa sem nehote pomislil, da je podvzetje, ki sem ga bil vzel nase, polno ovir, ki jih niti vseh ne poznam. Nikoli nisem imel Ogdenove odvedbe za lahko stvar, a zdaj se mi je zdela skoraj nemogoča,
Vendar pa sem ostal z duhom toliko prisoten, da nisen, niti za hip prenehal igrati nedolžnega, nič hudega ne mislečega učitelja, ki se mu je mahoma razodelo, da je dvornik zavoda preoblečen detektiv; in kakor je bilo videti* mi je uspelo, kajti White mi je brž prestregel s pojasnili.
»Gospod Elmer Ford me je poslal, da pazim na njegovega sina. Okrog tega dečka, gospod Burna, se plete cela mreža zadev, in jasno je, da si razni malopridneži oblizuje jo prste po njem, kajti gospod Ford bi jim plačal zanj visoko odkupnino, Če bi ga ugrabili. Zato ima prav, da je že naprej oprezen.«
»Ali gospod Abnev ve, kdo ste?«
»Ne, gospod: ima me za navadnega dvornika. Edini, ki pozna resnico, ste zdaj vi; zaupal sem vam jo, ker ste me zalotili v položaju, v kakršnem si človek dvornika le težko zamišlja. Toda ohranili jo boste zase, jeUte? To so reči, ki se delajo lepo potihoma, in če bi se razvedelo, kdo sem v resnici* bi bilo za šolo narobe. Roditelji drugih dečkov U se
gotovo vznemirili, misleč, da so tudi njihovi sinovi v nevarnosti. Zato je najbolje, da kratko in malo pozabite, kar sem vam povedal, gospod Burna.. .<
Zatrdil sem mu, da bom; a priznati moram, da sam pri sebi nisem imel takega namena. Ce je bilo sploh kaj, kar sem hotel zmerom imeti na misli, je bilo baš to, da bedi nad ^malo Pepito« razen hkh jih še ena dvojica oči.
Tretji in zadnji izmed omenjenih dogodkov, to je, pripetljaj z obiskovalcem, se je zgodil dan po tem, in povem ga lahko z nekaj besedami. Dobro oblečen gospod, ki je trdil, da se piše A rt ur Gordon iz Filadelfije, se je nepričakovano zglasil v zavodu, da si ga ogleda. Opravičil se je, da se ni že naprej prijavil, rekoč, da ta mah zapušča Anglijo. Svoj obisk je utemeljil s tem, da išče dobro šolo, kamor bi spravil svojega nečaka in da mu je sam gospod Elmer Ford ,s katerim sta se v Londonu poslovno seznanila, priporočil naš zavod. Njegov nastop je bil izredno simpatičen. Bil je mož očitno veselega značaja: šalil se je z gospodom Abnevem, dražil dečke, prijateljsko dregnil Ogdena v rebra, s čimer ga je pripravil v nemajhno jezo, si ogledal vso hišo, poprosil, naj mu pokažemo tudi sobo »male Pepite«, ker bo prijatelja Forda veselilo slišati, da se sinku dobro godi, in se naposled odpeljal sredi pravega vrtinca dobre volje in kar najlepših vzajemnih vtisov. Njegove zadnje besede so bile, da je vse v redu m da je zvedel, kar ga je zanimalo vedeti.
Ta izjava js bila čista resnica, kakor se je pokazalo še tisto noč.
Urejuje Josip Zupančič, — 2+ Narodno
IdafaomJr Volflft - W I IđoUjss*
_