IZ RAZREDA 52 Matematika v šoli, št. 1., letnik 28, 2022 Matematični maraton Nuša Cevzar Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Za koliko odstotkov se spremeni ploščina trikotnika, če eno stranico trikotnika povečamo za 30 %, drugo stranico zmanjšamo za 30 %, kot, ki ga oklepata stranici, pa ostane nespremenjen? Rešitev: Ploščina trikotnika se zmanjša za 9 %. Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje (GESŠ) smo v soboto, 9. oktobra 2021, organizirali že 14. matematični mara- ton. Da, čisto zares maraton, saj gre za preizkušnjo matematične vzdržljivosti, ki pa ni tekmovalne narave. Namenjen je vsem di- jakom GESŠ, ne le nadarjenim matematikom. Včasih pa so nanj povabljeni tudi osnovnošolci. Idejna pobudnica matematičnega maratona je profesorica ma- tematike Majda Škrinar Majdič, ki je s pomočjo svojih matema- tičnih kolegov prvi maraton organizirala leta 2005. Namen je bil počastiti takratno 60-letnico Gimnazije Trbovlje in popularizira- ti matematiko med dijaki. Vendar ni ostalo le pri enem marato- nu, saj ga od leta 2005 naprej aktiv matematikov GESŠ organizira skoraj vsako leto. Postal je tradicionalen in je prepoznaven znak naše gimnazije. Lansko šolsko leto (2020/21) je zaradi slabih epi- demioloških razmer potekal le z nekaj dijaki na daljavo preko videokonference. V letošnjem šolskem letu pa smo ga ob upošte- vanju vseh epidemioloških ukrepov lahko vseeno izvedli v šoli, a je bil zaradi ukrepov izpeljan v precej okrnjeni obliki. Kako se je vse skupaj začelo? Glavno vodilo matematičnega maratona je bilo 12-urno ukvar- janje z matematiko na eno od oktobrskih sobot. Ker je bila ude- ležba dijakov na maratonih velika, učiteljev matematike pa malo, so za pomoč pri izvedbi kmalu pridobili bivše dijake – študente matematike in naravoslovja. Maratonci so 12 ur reševali mate- matične naloge, ki so si jih lahko sami izbrali in prinesli s seboj, jih poiskali v matematičnih učbenikih ali pa reševali naloge, ki so jim jih vnaprej pripravili profesorji. Zapuščanje šole v času maratona ni bilo dovoljeno, če je kdo zapustil šolo pred osmo uro zvečer, pač ni končal maratona in ni mogel sodelovati pri žrebanju nagrad, za katere so poskrbeli donatorji. Kako je danes? Sama sem letošnje šolsko leto pri organizaciji maratona sodelo- vala prvič. Profesorici Majda Škrinar Majdič in Irena Gregorčič Kovačič sta imeli že do septembra natančno izdelan načrt, kaj je za matematični maraton treba pripraviti in priskrbeti. Tako smo dijake že na začetku šolskega leta obvestili o datumu matematič- nega maratona in pobrali prijavnice. Dijake, vsaj prvošolce, smo hkrati morali seznaniti, da gre za vzdržljivostno učenje matema- tike in ne za tekmovanje, kdo je boljši. Dijaki se na maratonski vzdržljivostni preizkušnji učijo vsebin, ki smo jih pri pouku od začetka šolskega leta do maratona uspeli predelati. Ob koncu maratona dijaki namreč pišejo preverjanje znanja, ki je podobno pisnemu preizkusu znanja. Prav zaradi tega se dijaki radi udele- žijo maratona, da se več ur pripravljajo na prihajajoči redni pisni preizkus znanja in na koncu učenja preverijo, koliko že znajo in kje morajo svoje znanje še izpopolniti. Slika 1: Dijakinje prvih letnikov vneto rešujejo naloge, ki smo jim jih pripravili za 14. matematični maraton. Zaradi upoštevanja ukrepov proti širjenju virusa Covid-19, je bil letos maraton za dijake precej krajši kot ponavadi. Prijavilo se je 121 dijakov, ki smo jih razdelili v dve skupini. Za prvo polovi- co dijakov je matematični maraton potekal od 8. do 13. ure, za drugo polovico pa od 13. do 18. ure. Na začetku so dijaki dobili majice, ki jim jih je razdelila ravnateljica Jelena Keršnik. Dijaki so bili razdeljeni v učilnice po razredih, kjer so skoraj štiri ure Slika 2: Primer naloge, ki je marsikateremu dijaku delala težave na 14. matematičnem maratonu. IZ RAZREDA 53 Matematika v šoli, št. 1., letnik 28, 2022 (če odštejemo vmesni čas za malico) reševali naloge, ki smo jim jih za ta dan pripravili učitelji. Le redki so si sami poiskali do- datne naloge v svojih zbirkah vaj in učbenikih ter raje reševali že pripravljene naloge. Dijaki so imeli z reševanjem nekaterih nalog, ki smo jih pripravili, kar nekaj težav. Primer takšne naloge prikazuje slika 2. Dijakom bi bila naloga precej lažja, če bi bili dolžini stranic trikotnika podani. Ker pa je pri nalogi le podatek za koliko se povečata, dijaki niso vedeli, kako bi izračunali novo ploščino. Pri reševanju so si lahko dijaki ves čas med seboj pomagali, iz- menjevali ideje in različne postopke reševanja. Za pomoč so lah- ko prosili učitelje matematike ali bivše dijake in študente mate- matike, ki so tudi letos z veseljem pomagali pri izvedbi učnega maratona. Zadnja ura je bila namenjena pisnemu preverjanju znanja. Dijaki so povratno informacijo o uspešnosti pri prever- janju dobili pri pouku matematike. Kljub omejitvam nam je letos matematični maraton uspelo dobro izpeljati. Slika 3: Primer pisnega preverjanja znanja za dijake 4. letnika programa ekonomski tehnik. Zaključek Članice aktiva matematikov ugotavljajo, da letos ni bilo tistega pravega utripa maratona, kot v prejšnjih letih, ko je bil to celodnevni dogodek tudi za dijake, ne le za profesorje. Letos so do konca zdržali prav vsi dijaki, kar se v preteklih letih, ko je maraton trajal 12 ur, ni nikoli zgodilo. Po več urah učenja se opazi, kdo ima boljšo učno kondicijo. Sama sem letos že po štirih urah opazila, da so bili nekateri dijaki precej utrujeni, saj se niso mogli več osredotočiti in reševati nalog, drugi dijaki pa bi z lahkoto zmogli še več. Zame je to bil prvi matematični maraton in upam, da ne zadnji. Dijaki od takšnega dne odnesejo veliko zna- nja, kar se pozna pri znanju dijakov. Ker so tudi odzivi dijakov pozitivni, se splača tradicijo matematičnega maratona na GESŠ ohranjati in tudi v prihodnje spodbujati učno vzdržljivost na tako zanimiv in družaben način.