I],-Jmaj V četertik 21. rožnika. ?5' ?*'.*} 1849. I. polovice. Rusovslii cas? Pavel. **) (2$ar Pavel je bil ojstro prepovedal, de se po Pe-trograških ulicah po nikakor hitro voziti ne sme. Neki častnik vender enkrat na lahkim vozičku p"o ulicah s konjem urno derči. Perpeti se pa, de se ravno car za njim pelje, in svojimu kočijažu hitrejši voziti za-pove, de bi častnika došel. — Ko ta carja zagleda, se ga hoče ogniti, pa kolikor on bolj urno beži, toliko hitrejši ga car naslecfuje. Zpoznavši pa, de se mu ne bo dobro godilo, ako ga car dohiti, pusti svojimu kozaku #*#) uzdo, in kmalo je carju spred oči zbežal. Serdit tedej, de ga ni došel, se verne car, reče skup bobnati, in zapove, de se ima častnik, kte-ri bo pri spregledu manjkal, drugi dan k njemu pripeljati. Pri vsi vojski, ki je bila takrat v JPetrogra-dn je 27 častnikov manjkalo, ktere so vse k carju peljali. Ker pa car iz med njih begunca ne spozna, se razserdi in ukaže vsih 27 v Sibirijo poslati, f) — Vsi ») V poslednjim lisln je po pomoli slara šlevilka 23 namesto 2* ostala. Trojko prav mala ?. miškam oddergni. Naredi pollej fielverko nar prej s svino-nikain ((plajbesam), pa ne ojslrim. To poiSerni s prav majekino omočenim peresain. Dobro bo **) Rusi imenujejo cesarja car. .... *'*) Koiak jo majliin konj, mende od besede „koza." Kozaki se imenujejo pa tudi rfusoiuki vojšaki, ki lake konje jezdijo. +) Sibirija, merila dežela v Azii , kamor rusovski car hudodelnike v pro-gnanstvo pošilja, kjer morajo teikd delali. Vredn. 194 stoje, kakor odrevenjeni od straha, — kar mladenec iz med njih stopi, svojo roko na persa položi, se carju nizko prikloni in z milim glasam govori: „Gospo-dar! -j-} serditost Vaša naj le mene zadene, moji drugi so nedolžni. Jaz, jaz sim kriv! „Več ni mogel govoriti. — Vse molči, čez nekaj časa car častniku reče: „„Kako ti je ime?"" „Jaz sim Jvan K . . . ." Car zopet molči in gleda lepiga mladenča. ,5r,KJe si dobil tega kozaka?"" Od svojiga očeta, ki ga je sam zredil, in meni podaril", odgovori častnik. Car se namuzne , poterka junaka na ramo, ter pravi: „„ Tvoj oče je dobriga kozaka zredil, pa še boljšiga sina. Ti se ne bojiš moje jeze, in braniš svoje tovarše, to je lepo, prav lepo. Zato ti tudi vse kazni prizane-sem. — Ivan! kaj hočeš za svojiga kozaka?"" „Ve-ličanstvo!" reče ganjeni mladenec, „konj me je pro-gnanstva rešil, in mi Vašo milost prihranil, za to veliko ceno ga Vašimu Veličanstvu podarim." — Car prime mladenča za roko in reče: „„Ti si major (/Jetnik?}. Od lajtnanta ([poročnika} car neprejemlje daru."" Drugi dan je dal car tudi zares carsko kočijo napraviti in jo je junaku poklonil. Ant. Umek. Dogodbe v Idrijskim rudniku. (Konec.) Leta 1809 Francozi, takrat gospodarji v polovici Evrope tudi Idrijski rudnik obišejo. S priliznjeno prijaznostjo, ki je Francozu lastna, so se bili delavcara prikupili. Ali rudnik so hudo praznili. Imenitnejši zaklade in boljši sreberno rudo izgrebejo. Po tolovajsko srebro odpeljujejo. Izpraznili bi bili rudnik, ko bi ne bila cesarska vojska v letu 1813 Francoza iz dežele izgnala. Od te dobe se ni pripetilo nič posebniga, kakor de slednje leto kteriga delavca polomi. Leta 1839 pa bi bila imenitni rudnik kmalo voda vni-čila. Kopali so v nižji globini. Ruda je bila tako namočena, de gre delo prav težko od rok. Slehern dan jim kraj, f ) Tako nagovore Rusi svojiga cesarja. 195 kjer delajo, nalije. Ko pa le globokeje grebejo, neki dan veliko skalo odlomijo. Mogočno se voda, vlije. Rudarji komaj zbežijo iz spodnje jame. Voda v pervič tako hitro naraša, de slehern nad rudnikam obupa. Ze je voda tretjino rudnika napolnila. Ali vlada, ki ji je za bogati rudnik zlo mar, pošlje z velikimi stroški železno mašino. Ta je noč in dan vodo iz jame vlekla. Tode prešibka je. Voda le naraša. — Druga, veliko močnejši je pri jami svete Terezije vodo manjšala. Dobro jo zmanjša. Ali do studenca ni moč priti. Od kod de voda izvira, so umetniki pre-iskavali in preiskavah*. Zadnjič jo vganejo, de mende tako silna voda po podzemljski žili iz jezera pol ure nad mesticam prihaja. — Se danes ni voda popolnama vstavljena. Mašini jo morate večkrat iz nje vleči. V letu 1846 v torik po vsih svetih kmalo po polnoči osledita dva čuvaja v rudnici strašan ogenj. (V rudnicah se večkrat notranji sopari vnamejo in hud ogenj napravijo.) Čuvaja prihitita to nesrečo iz jame razglasit. Naglo se poda nekaj mož vjamo. Ali dim jih hoče zadušiti. Štiri pa, ki so hotli ogenj le viditi, sopar zaduši. Drugi jim grejo na pomoč. Pa tudi vsi ne pridejo nazaj. Tem se spet drugi na pomoč v jamo spuste. Nekaj jih k življenju obude. — Sedemnajst pa je bilo mertvih. Med temi enajst oženj enih, ki so vdove in 24 otročičev zapustili. Deset na dan spravljenih merličev so v eno jamo pokopali. Tako žalostniga pogreba ni bi bilo v Idrii še nikoli. Kdo popiše mili jok vsih pričujočih, posebno pa zapušenih vdov in otročičev.-------Sedem nesrečnih je bilo v jami v ostalo. Štiri so kmalo potem, tri še le čez leto dobili. Mrak. Planeti. Zvezde z repam. Enajsti pogovor. Mračf se že. Stari Boštjan počiva dela truden na vertu pod košato jablano, ki jo je 13 let star sam vsadil. Otroci ga kmalo najdejo. Jih prec vpraša, če so zastran lune kaj pra-tiko prebirali. Pravijo, de so, in de so po znaminjih vse spremembe lune našli. Razveseljen jih nadalje vpraša, če so že 196 slišali, kako luna, ali solnce raerkne. *) Ker ma odgovore, de ne, jim razloži to reč, kakor je bilo v poprejšnim listu Vč-deža povedano. Tonček. Boštjan! kolike so pa zvezde? Boštjan. Ene so manjši od naše zemlje, ene pa veliko lOOOkrat večji od zemlje, večji od solnca. CVse se zavzame.) Barbika. Pa se vidijo kakor lučice. B. To zato, ker so strašno deleč od zemlje. Vender se njih daljava ponavadno le od solnca rajta. Kakor niso vse zvezde enako velike, tako tudi ne enako deleč od solnca. Preden pa od zvezd kaj več govorimo, vam moram povedati, kako de jih zvezdogledi razdelijo. Med zvezdami so: 1) Planeti s svojimi lunami, 2) stavn e zvezde, 3) zvezde z repam. Matevžek. Ktere zvezde so planeti? B. .Planete, imenujejo tamne zvezde^ ki se kot zemlja v kolobarjih okoli solnca sučejo, in od njega svitlobo in gorkoto dobivajo. Takih poznajo zvezdogledi 13. Tudi naša zemlja je planet, zakaj zemlja je tamna zvezda, ki se okoli solnca suče in od njega svitlobo in gorkoto dobiva. Planeti so eni manjši, eni večji od zemlje — eni bliže, eni dle od solnca kot zemlja. Kakor ima naša zemlja tovaršico ali luno? ki jo na poti okoli solnca spremlja, imajo tudi nekteri drugi planeti svoje tovaršice ali lune, ki se z njimi okrog solnca sučejo. Ne&ika. Ktere so pa zvezde z repam? B. Zvezde z repam so zvezde, ki se verte okoli solnca kot planeti, pa v zlo stisnjenih kolobarjih. Solnce pa ni na sredi takiga kolobarja, ampak veliko bliže eniga konca. Kadar pride taka zvezda po svoji stanovitni poti blizo solnca, takrat se da viditi, potem pa zopet zgine. Janezek. Ali imajo take zvezde rčp, ker se jim pravi zvezde z repam? ') Prav ia prav bi se moglo govorili iti pisali „inralcnc'' od besed« „Tnralc," 197 B. Rep imajo, pa ne de bi si mislili kravjiga ali "konjskiga. — Ene takih zvezd imajo proč od solnca dolg blesk za sabo. Ta blesk za sabo imenujejo rep, in take zvezde repaste. Ene pa nimajo repa, ampak so spredej proti solncn v bele madlo-svitle megle zavite. Imenujejo jih bradaste. Drugim, ki so s takimi meglami bolj od zad previdene, pravijo las as te. Vsaka ima svoj od Boga določeni tek V velikim kolobarji. Nektere čez veliko sto let spet na tisto mesto dospejo. V" letu 1835 se je bila taka zvezda prikazala. Zvezdogledi so že poprej prerajtali, de bo v 75 do 76 letih nazaj prišla. Zvezde z i*epam ne pomenijo tedaj vojske^, kuge i. t. d., kakor v ti reči neznajdeni govore\ QComaj Boštjan lo zgovori, se zasliši zvonenje v plat in vpitje: ogenj! — ogenj! Vsi se prestrašijo. Boštjan pelje domače otroke v hišo. Ptujini yeli naravnost domu iti. On hiti gledat, kje de gori.) KiaMioverneži. Kakošne laži in kvante pri ljudeh nižjiga stanu še dan današnji vladajo, posebno pa na kmetih, je groza. Le smešno je slišati praviti kakiga berača (sej večjidel le taki take kvasijo) vmazaniga in razcapaniga od pripomočkov, ktere za razne reči svetuje. Povedal bom za kratek čas in poduk tri resnične dogodbe. Neki po imenu pri nas zlo vsakimu znani beračoji pravi enkrat možu, ki ga rad posluša: Janez, ti, jez tebi povem, če hočeš močan biti, moraš takole narediti: vzemi kozarec vina. To vino postavi med Šmarnimi mašami na soltice. Potlej pa moraš to vino skozi volkov goltanc pretočiti, v mravljiše zakopati. Čez tri ure ali ti izpij, ali daj pa komu drugimu izpiti. Boš vidil. kako bo močan. Ravno tako bo šel z žagovcam (hlodamj na rami v hrib, kakor bi otep nesel. Eden je bil res tako brezast to poskusiti. AH žagovca še prizdigniti ni mogel. Poskušajo se pretegne in jkinalo potem vmerje. — 198 Enkrat se pa beračon baha: Pušo znam zadelati, de se ne bo sprožila, brez de bi se je kaj dotaknil. — Tete šmentaj, pravi nekdo pričujočih, čakaj, boš mojo zadelal, to de, dotakniti se je ne! — O kaj še, mu pravi, le prinesite jo. Tako je jel govoriti in praviti, kako zna puše zadelovati, de je prav sam sebi verjel. Mož pušo prinese, beračon jo ukaže nabasati. Se nabaše, to de s kroglico. Zdaj jo pa v ta le ris postavite, reče berač, ter zarisa s svojo palico v pesku okoli puške nekaj čudnih znamiuj. Vse je tiho in ga posluša. — Blizo nje stopivši nekaj mermra, križe dela, in kmalo reče: Je že dobra, se ne sproži, in ne da ognja, ko bi žerjavice v ponvico na strelni prah položil. Grem tje na paž sloniti, in brez skerbi na me" strelite. Bote vidili, de se ne bo sprožila. — Beračon gre k pažu. Za gotovo misleč, de mož ne bo streljal, se oberne proti pažu. Mož pa napne in — streli, to de ne v sleparja, ampak višej v paž. Luknjica, ki jo je kroglica naredila, se je poznala. — Beračon pa pok zaslišati, strahu na tla pade, ves v mislih, de je vstreljen. Čez ne koliko se omore in zave. Velik šunder in hrohotanje je bilo okoli umctniga čararja (copernika). Ako ravno to delo dovelj kaže, koliko je njemu in družim takim verjeti, jih je vender še dosti, ki temu sleparju radi verjamejo. (Konec sledi.) Volk v apnenici. (Basen.) Blizo neke planinske vasi je bila ena apnenica za vso vas. Prebivavci vasi so jo bili z apnam berhko ua-suli, ker so mislili novo cerkev zidati. Zavoljo pomanjkanja vode z apnam čakajo, dokler ni prav deževalo. K leti jami pride eno noč prav gladen (lačen) volk, kteri ni ovčjiga mesa že dolgo časa duhal. Zdaj mu pade v glavo: Glej, ovce se te tako strašno bojijo, ker si preveč siv in černkast; ali si ne moreš tukaj pomagati in se z apnam pobeliti, de ovce laglje preslepiš in ociganiš. Oe boš bel, se te ne bodo tako bale, temuč te še ovco mis- 199 lile. To pretresaje, telebne v jamo. Kaj vesel se po apnu sem ter tje vali in preobračuje. Za nekaj časa se pobere iz jame, vedno se ogledovaje, kako de je že pobeljen. Zlo mu se že zobje slinijo, ker za terdno misli de mu bo tole verglo. Torej sklene večkrat to zvijačo ponoviti, ter jamo obiskovati, dokler ne bo prav čisto bel. Ali silna ploha ga tako spere, de je ves poprejšni. Kmetam je pa bil dež prav prišel. Obernili so vodo na apnenico de se je apno čez me>o namočilo in prav čisto in redko postalo. Berž ko se tamna noč napoči, se gre volk v drugo v apnenici belit, kakor poprejšnjo noč. K jami pridši zavoljo taine ne vidi vode v nji. Misleč, de je apno še suho, se verze vesel v jamo; ali — ne ostane na verhu kakor pervi pot. Globoko se pogrezne in zaduši. Marsikteri hudobnež si prizadeva pohlevne, nedolžne ovčice po vsaki ceni prekaniti. Ali sam se vjame v mrežo, ki jo je drugim nastavil. i. obalo. Šolar vtone. Pred štirimi leti se gre v Ljubljani šolarček druge male šole, sin cesarskiga služabnika vLjubljanico, kopat. Nekoliko tovaršev je bilo z njim. Brez varha se pre-derznejo paglavci z visočiue v vodo skakati. Kar zmanka imenovaniga šolarčka. Ni in ni ga iz vode. Prestrašeni pobegnejo tovarši. — Skerbni oče nesrečo zvediti, leti na vso moč preljubiga sinka rešit. Dolgo ga išejo. Nazadnje ga najdejo pod čolnarn, ki je bil pri vodi pripet. Ali vse poskušnje oživiti ga, so zastonj v neizrečeno žalost sta-rišev, ki so tega ediniga sinka imeli. Kopati se je zdravo, plavati se učiti koristno- Padeš v vodo, se lahko rešiš. Na vojski sovražnik vojšake dostikrat v vodo zadrevi. Kdor ne zna plavati, je po njem. Tode ne hodite se nikoli brez vednosti starišev, brez varha kopat, da se vam taka ne pripeti, kot se je Ljubij an s kimu Šolarčku. J. Navratil. K.do je imetnik? kdo posestnik? kaj je posest? Kdor ima kako reč v svoji moči ali hranitvi, se 200 imenuje nje imetnik. 1) Če ima imetnik reči voljo, reč za svojo obderžati, je nje posestnik.2' Reči pa, ki jo ima posestnik voljo za svojo obderžati, se pravi posest.3' Martin je dal Jožetu 100 goldinarjev hraniti, Jože je imetnik tega denarja, ker ga ima v hranitvi. Luka je naj del zlat perstan in ga želi vlastniku nazaj dati. Dokler Luka perstana "nazaj ne da, ga ima v svoji moči, in je tudi imetnik perstana. — Ko bi pa Luka imel voljo, najdeni perstan za svoji-ga obderžati, bi bil Luka posestnik in perstan njegova posest. Vlastnik*' perstana pa bi se Luka ne mogel imenovati, zato ker perstan ni njegov. Vlastnik zgubljene, zatajene ali vkradene reči ostane tisti, komur ta reč tiče. tako dolgo dokler je upanje, jo nazaj dobiti. Vsak vlastnik je vselej tudi posestnik, dokler ima reč v svoji moči in voljo, jo za svojo obderžati 5 vsak posestnik pa ni vselej tudi vlastnik. Tat je posestnik, zato ker ima voljo vkradeno reč za svojo obderžati 5 vlastnik pa tat ni, zato ker vkradena reč ni njegova. Smesiiica« Pravdarsk kmet gre k pravdosredniku ali pravdnimu dohtarju, od kteriga je slišal, de se da silno rad preku-piti, in ga vpraša za svet, kako nar hitreje in nar ložeje pravde dobiti V „Učil te bom to premedenost, ako mi dva cekina daš."' Kmet obljubi. „Vodivna zvezda, pravi nato pravdosrednik, naj ti bo, de vse popoluama tajiš." Kmet ta uk dobro zapopade in se odpravlja. „Stoj, zagromi učeni pnivdosrednik, pred me plačaj!'' Jez ti nisim celo nič obljubil, taji kmet, in ga je tako na Jed speljal. Afoecedmica. %a slovenske učence na deieli. Za I. ldlo. — Spisal Gregor Somer, učilelj. Natisnil in na prodaj ima po 12 l