r
99. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 1. maja 1899. VjlM 29013    XXXII. leto.
dan avaftar, iairall nadalje ln pnunike, ter velja po polti prejeman ■» avatro-ogerake deiele >a vsa leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., aa četrt leta*4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40.kr. LJubljano brea polUjanja na dom za vae let« 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meeec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta, - Za tuje delala toliko več kolikor poltnina znaša. - Na »aroCbe, brez istodobne vpoftiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od fttiriatopne petit-vrste po 6 kr, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, do • kr Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trik*t ali veCkrat tiska. - Dopisi naj se iavol<5 frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. - Uredništvo in upravniatvojena Kongreanem trgu 8t. 12. Opravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naroČile, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravni.Hvo pa s Kongresnega trga at. 12.
Telefon Al. 3-4.
V zmialu §-a 17. društveni h pravit sklicuje se
občni zbor
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 7. maja 1899.1. ob 11. url dopoludne
t prostorih „Narodne Tiskarne44.
Snovni redL:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca   „Narodne   Tiskarne" za leto 1898.
Nasvet upravnega odbora o izpla-čanji dividende.
Volitev pregledovalcev računov Posamezni nasveti.
3
Opomnja: $ 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno bia-gajnico uložiti.
Upravni odbor „Narodni Tiskom".
Knezoškof in občinske volitve.
Minole občinske volitve so v marsikaterem oziru prinesle pojasnila. Kakor očisti nevihta soparno ozračje, prav tako je volilni boj upi i val na naše javne razmere. Sedaj se zopet smeje nad nami jasno nebo in sedaj natančno vemo, ne samo pri čem da smo sploh, ampak sedaj tndi vemo, pri čem da amo s prevzvišeni m gospodom knezoškofom.
Zadovoljni smo, da se je natančno pokazalo, kako stališče zavzema gospod knezoškof v političnem Življenju naše dežele in posebno napram napredni slovenski stranki, in da je koneo negotovosti, v kateri smo se nahajali do sedaj, in katera je prav znatno ovirala našo akcijsko svo-
bodo. To spoznanje nam je sicer prineslo razočaranje, ali vzlic temu smo prevzviše-nemu gospodu knezoškofu resnično hvaležni, da je podrl zadnje dvome, kateri so se še oglašali iz naših vrst glede njegovega političnega stališča.
Sedaj je očitno, da so bila popolnoma neutemeljena in neresnična poročila, katera smo svoj čas dobili iz Sarajeva, v katerih so nam je naznanjalo, da hoče naš novi dušni pastir biti popolnoma nepristranski škof, da hoče delati na ublaženje v naši deželi obstoječih nasprotstev in narediti konec političnim ekscesom mlajše duhovščine. Reklo se nam je, da knezoškof Anton Bonaventura odločno obsoja tisti catholicismus saitatorius, ki karakterizuje kranjski klerikalizem in večino kranjske duhovščine, in da smatra cerkev za prvo in poglavitno zborovališče, kjer naj se zastopajo verski interesi.
Kakor rečeno, izkazala so se ta poročila kot popolnoma neresnična, kajti tega si ne moremo misliti, da bi bil prevzvišeni gospod knezoškof v tako kratkem času premenil svoje prepričanje.
Kako je v resnici njegovo prepričanje, to ao pokazale minole občinske volitve Brez vsacega povoda je prevzvišeni gospod knezoškof zapustil svoj prestol, zapustil stališče nad strankami in se osebno podal v agitacijo. Posegel je v volilni boj za tisto stranko, katera zlorablja katoliško ime v svoje strankarske namene, in kateri so ljubljanski vodici na tako odločen način pokazali, da obsojajo njene namene in njena stremljenja. Pismo, katero je prevzvišeni gospod knezoškof pisal Šentjakobskemu župniku in kanoniku, je razkrilo, da se prevzvišeni naš višji pastir identificira s klerikalno stranko, da je pristaš te stranke ter vsled tega tudi soodgovoren za vsa njena dejanja. In če je a porazom klerikalne stranke udarjen tudi prevzvišeni gospod knezoškof, ima se zato zahvaliti le samemu sebi.
Morda poreče kdo, da je bil prevzvi
šeni gospod knezoškof, ki je dolgo prebival v tujini in se še ni popolnoma uživel v naše razmere, le zapeljan, da je kot agitator posegel v ljubljanske občinske volitve in se nekako postavil na Čelo tisti stranki, ki je bila pri volitvi poražena. To je pač mogoče, ali vsak človek sodi samo po tem, kar vidi na lastne oči in mi v minoli volilni dobi nismo videli druzega, kakor da je klerikalna st ranka v škofovem imenu in ž njega dejanjsko pomočjo šla v boj proti ljubljanskemu slovenskemu meščanstvu, in po tem moramo soditi gospoda knezoškofa. Naj je bil prevzvišeni gospod knezoškof zapeljan ali naj je sam iz proste volje posegel v ta boj, tega mi nimamo preiskovati. Konstatirati imamo samo, da je prevzvišeni gospod knezoškof s svojo višjepastirsko avtoriteto pritiskal na duhovščino, da je šla v boj za klerikalno stranko, da ni ničesar storil proti profanaciji cerkve s pustolovskimi, hujska-jočimi propovedmi, da je klerikalna stranka s Škofovim imenom agitovala in se ponašala, da ima na razpolaganje tisočake iz škofove blagajne, in to zadostno opravičuje naše očitanje, katero smo izrekli že zgoraj.
Ne vemo, je-li bilo potrebno in koristno, da je prevzvišeni gospod knezoškof zapustil svoje stališče nad strankami in se kot strankar postavil v vrsto tistih, ki pri ogromni večini inteligentnega in neodvisnega prebivalstva naše dežele nimajo ni-kacega zaupanja in časih niti tistega spoštovanja, katerega dostojnemu nasprotniku nikdar ne odrekamo. To pa vemo in to tudi na polna usta povemo, da smo pričakovali, da ostane prevzvišeni gospod kne zoškof objektiven, da bo stal nad strankami, da bo višji pastir vsega prebivalstva naše dežele in ne samo Škof pristašev klerikalne stranke.
Volilni vihar je razgnal vse megle, in sedaj vidimo, da je prevzvišeni gospod knezoškof jeden najodločnejših nasprotnikov napredne narodne stranke, in da moramo s tem računati. Nam je, odkrito rečeno, žal,
da je prevzvišeni gospod knezoškof storil ta korak, kajti odslej bo težko razločevati mej njegovo osebo in mej njegovo stranko. Kdor se postavi na čelo politični stranki, mora biti pripravljen, da pade nanj marsikdaj senca, tudi če je čisto nedolžen, in da ga zadenejo pusice, katere časih njemu niti namenjene niso bile. Čč to olajša ško fovo pastirsko nalogo, če zamore to povzdigniti njegov ugled in mu zagotoviti občno spoštovanje, brez katerega ničesar ne more storiti, to naj presodi prevzvišeni gospod knezoškof sam.
Ni še dolgo tega, ko je škof Anton Bonaventura zasedel škotovski prestol. Sprejeli smo ga z odprtimi rokami, tako prsirčno, s tako resničnimi simpatijami, kakor se sprejemajo samo vladarji, in kakor gotovo nikdar več ne bo sprejet noben ljubljanski škof. Stali smo pred njim, kakor tisti Rimljan, ki je v svoji togi nosil na jedni strani mir na drugi strani pa vojno. Želeli in upali smo, da bo novi naš višji pastir apostol miru, propovednik ljubezni, da bo delal na ublaženje nasprotstev in na pomirjenje strasti, toda občinske volitve so nas poučile, da so bile puhle naše nade in da se naše želje ne izpolnijo. Preuzvi-šeni gospod knezoškof neče miru, in očitno je, da so ga obrekovali tisti, ki so nam ga slikali drugače. Napovedal je napredni narodni stranki vojno in jo z vso brezobzirnostjo začel pri letošnjih občinskih volitvah. Mi se tudi vojne ne strašimo in se ne bojimo za nje izid. Prevzvišeni gospd knezoškot hoče imeti boj — bodi torej boj !
V IJiibIJttitl. 1. maja
K položaju.
„Politik" poroča, da se snide izvrše-valni odbor desnice ali 18. maja ali takoj po Binkoštih na Dunaju, kjer bo imel več sej. Shod se bo v^sil spontanno in brez po vabila vlade. Glavni predmet razgovora bodo jezikovne naredbe, katerim namerava dati vlada s § 14. zakonsko, moč in Čehi bodo imeli pri konferencah  vodilno ulogo.
LISTEK.
Rešena.
Spisal Julij Feomann. V velikem parku ob vznožju gradu je bilo tiho, tako tiho in samotno vkljub ljudem, kateri so ga posečali. Mogočno je zrl grad v tihi vrt, v daljavi so se dvigale gore 8 svojim večnim snegom ter ao Štrlele tja preko oblakov. Nad tihim, senčnatim parkom pa se je razprostiralo modro, milo nebo.
Najživahnejši v tem krasnem zelenju narave so bili drozdi, kateri so predrzno skakljali po potih ter le malokdaj zleteli v zrak. Stari gospodje in drozdi ao dobri prijatelji. Ljubeznivi prebivalo! parka ao poznali vse obiskovalce parka. Poznali ao tudi bolniški voziček, kateri a« je peljal vsaki dan proti žuborečemu vodnjaku. Pod gumijevimi kolesi je pesek jedva škripal. Oprezno, vedno jednakih korakov je stopal sluga za vozičkom, katerega je le lahno porival pred seboj. Poleg voza je stopala vitka, mlada gospa — tih začetek poleg tihega konoa, mlado, skrivoma koperneče življenje poleg ječečega vzdihljeja slovesa. In kakor veseli drozdi, tako so obračali tudi starci, ki so sede vali okrog na klopeh, svoje glave s* mrtvondnim možem in m vitko, cvetočo gospo —- vsaki dan.
Tam poleg vodovoda, v prijetnem zavetju je bil njih cilj. Mlada gospa je sedela na lahkem, sklopnem stolcu poleg bolnika ter glasno čitala. In ptički so veselo skakali okrog ter so oživljali mrtvoudnega s svojim milozvokim petjem.
Nikdar ni b lo videti, da bi bil kak znanec prišel k vozičku; le čuvaji parka s svojimi zelenimi ovratniki so pozdravljali uboŠČka. Mimoidoči so ga pač motrili z radovednimi pogledi, saj so opazili, da je bolni mož nekaj dnij sem resnejši, in usmi-ljenejši so si ptipovedovali, da počiva sedaj bolnikovo oko z bolestnim izrazom na mladi ženi. — — —
Res je postal drugačen, tudi ona čuti to. Tako mil in dober je, in ne tako čuden kakor preje, kar pa je pri bolnikih odpust-Ijivo. Takšen je, kakor soprog, katerega peče vest, kateri pa si skuša z milobo in podvojeno prijaznostjo pridobiti odpuščanja.
Toda kaj naj bi bil zakrivil! Že več tednov se ne premakne s svojega stola, niti ponoči ne. Čuti, da se že nekaj dnij bori sam 8 seboj, da ga muči jedna sama misel, katera hrepeni in ga sili k odrešenju, — a vendar ta misel noče preko njegovih usten. Toda tudi sedaj ni slutila pravega.
Odprla je knjigo.
.Ali naj čitam, Alfred?"
Ustna so mu krčevito zadrgetala, in tiho ječaje je naslonil glavo na mehko usnjato blazino.
Nekaj časa je tiho zrl predse, potem pa je vzel v svoje roke njeno desnico, katera je počivala na stranskem naslonilu stola S svojimi suhimi prsti je božal belo roko preko drobnih členkov. S trudom je nagnil svojo glavo proti mladi gospe, katera se je lahko umaknila, kakor da ne mara začutiti njega diha.
„Elza . . ."
„Česa želiš, Alfred?"
„Ko bi ravno moralo biti!" je dejal bridko in s tresočim glasom in potem: „Oni večer, ko ei bila v gledališču, je bil doktor Koppe pri meni."
„Ti si me torej pustil iti, dasi si se počutil slabo?"
Alfred ji je hvaležno stisnil roko.
mOpazil nisem, da bi mi bilo slabše ; hotel sem samo govoriti ž njim — samo govoriti . . ."
Mej tem, ko je to dejal, je trepetalo njegovo hromo telo, desnico je pritisnil na srce, dočim so polodprta usta lovila sapo.
Prestrašena je planila Elza pokonci. Za malo časa se je bolni mož zopet nekoliko oprostil bolečin. Težko sopeč se je naslonil nazaj.
„Pojdimo domov!" je dejala mlada gospa.
3 trudnim pogledom ji je pritrdil bolnik.
Zopet se je peljal voz po pesku, đrozdi so se umaknili na stran ter so zrli • »klonjeniml glavicami k ubogemu bolniku.
Izven parka skozi senčnate drevorede v najtišji del mesta dospevši so zavili z vozičkom k zaprti cerkvi bratov redovnikov ter se potem ustavili pred lepo hišo, katere vrata so se hitro odprla . . .
Sedela sta v veliki sijajni dvorani. Skozi široko odprta steklena vrata, katera so vodila v bližnji lepi vrt, so se brez ovire vsipali solnčni žarki v sobano. K odprtim vratom so peljali voz za bolnika. Elza je sedela na baršunastem naslonjaču, njen obraz je bil obrnjen k bolnemu soprogu.
V obrazu bolnika je vse drgetalo in vztrepetavalo, ko je govoril:
„Moraš me vedno gledati, Elza, da bodem vedel, kako dolgo smem govoriti. Toda ne prekinjaj me, li čuješ?"
Lici mlade žene sta se lahno poru-dečili, in plašno je povesila oči.
»Glej me, Elza," je ponovil bolnik tiho.
Pogledala je kvišku ter zrla boječe nanj z vedno večjo gotovostjo, kakor da jej je pogled na ubogega bolnega moža podelil zopet samozavest.
„Upam, da bode z menoj kmalu pri kraju, Elza, toda zdravnik je menil, da lehko še več let živim v tem bednem stanju. Ako imam srečo — je dejal — je mogoče, da bodem nosil to bedno življenje le marsikatero leto na bergljah in palicah. — Ako bodem imel srečo I — Ali ni to blaznost, Elza?" (Konto
„Politik" trdi, da Želi take  naredbe sama krona, in  imajo zategadelj   Čehi napram kroni, vladi in napram drugim strankam desnice jako kočljivo stališče.  Krona želi, da se dosedanje jezikovne naredbe odpravijo, ter da se da parlamentu priliko, razpravljati o jezikovnem zakonu Čehi vztrajajo na stališču, da je rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem kompetenten le češki deželni zbor, ne pa državni zbor. Glede te korapetence se bode predvsem razgovarjal izvrševalni odbor. Povabi se k konferencam tudi vlada, da jo informirajo o svojem stališču, ter da pojasni vlada svij načrt. Jezikovna naredba temeljem § 14. dogo-dena ali pokopana. .Neue Freie Presse* poroča,  da prevladuje v političnih krogih   sedaj mnenje, da se je misel,   izdati  naredbo temeljem § 14. s provizorično močjo zakona v svrho ureditve jezikovnega vprašanja, odgodila ali bržčas povsem opustila.   Ker niso niti Nemci niti ČVhi zadovoljni s tem načinom rešitve  jezikovnega  vprašanja   in  ker so napadali vladni načrt Nemci in Čehi, se je vlada premislila in opustila svojo nakano. Baje so se ustavljali  vladni nameri tudi Poljaki.   Koliko je resnice na tej vesti, še ne vemo, ker jo je prinesla prva ,N. F. P.a; morda je le „pium desiderium" Nemcev. Nesloga v ogerski vladni stranki. „Neues Pester Journal",   ki je imel pod  vlado Banft'yja  zveze  z oficijalnimi krogi, poroča, da so se začela nesoglasja in frikcije v vladni ogerski stranki, ko je vstopila narodna stranka; antipatije mej starimi in mej novimi členi liberalne stranke se vzlic fuzije in vzlic novemu kurzu ne dad''> prikriti.   Mej starimi liberalci je napravilo najslabši vtisk to,  da so poslanci prejšnje narodne stranke zahtevali pri mi-nisterskem predsedniku Szellu, naj odstrani tega ali onega velikega župana, ki je mej zadnjimi volitvami nasprotoval takrat še opozicijonalnim kandidatom.  Že take zahteve so delale hudo kri. Se večji odpor pa je zbudilo to. da je Szell takim zahtevam nekaterekrati ustregel.  Tudi mej poljedelskim in justičnim ministrom vlada anta-gonija. Daranvi je v svojem programskem govoru dejal, da bodo potrebne večje investicije za njegov resort,  če tudi bi nastali vsled tega v financah za nekaj časa primanjkljaji. Lukacs pa je proti temu osten tavno povdarjal, da se mora ohraniti ravnotežje v državnih financah na vsak način. Sedanji finančni minister je novim členom liberalne stranke pravi trn v peti, zato komaj čakajo, da bi šel, ter da stopi na njegovo mesto Ferdinand Horanssky. Bo lehni Lukacs je šel na dopust in že se je ugibalo, ali se sploh še vrne. No, upanje se je izjalovilo, kajti Lukacs se vrne čez 10 dnij, in Horanskv mora še malo počakati. Vse pa kaže, da razpiše Szell kmalu nove volitve za državni zbor. Arnavtska prozodejstva v Stari Srbiji. Vsak dan prinese nove žalostne vesti o nečuvenih razmerah v Stari Srbiji. Ar-navti so se združili Že v ligo, da morejo vspešneje izvrševati svoja nasilstva proti kristijanom.  Turška oblastva pa so brez moči in ugleda. Liga ceni posamezne ljudi in cele vasi, v katerih  prebivajo kristjani, ter jim grozi z ognjem in mečem, ako ne plačajo do določenega  roka naloženo odkupnino. Iz Prištine javljajo, da je liga cenila kraje, ki ne morejo plačati naloženega denarja in zato se ljudje že več mesecev ne upajo iz hiš, ker se boje, da jih Arnavti iz zased ne postrele. Za posameznika zahtevajo po 50 turških lir.  Arnavti ropajo otroke ter zahtevajo potem odkupnino. Sra motno je za Turčijo, da pomagajo Arnavtom pri njihovih nasilstvih — orožniki! Zadnji boji na Samoi. Komisija, ki je pred nekaterimi dnevi zapustila San Francisco, da bi napravila na Samoi red, bo imela vsekakor težko delo. Vzlic naročilom, katere sta dobila angleški in severnoameriški  poveljnik vojnih ladij pred Apijo,   na   otoku   še doslej miru. Mej  somišljeniki odstavljenega Mataafe in novonastavljenega Tanua so bile 12., 13., 17. in 18. aprila večje ali manjše bitke, v katerih je padlo na obeh straneh nekaj mož.   Mataafanci imajo močne utrdbe, katerim ladje s svojimi streli ne morejo škodovati.   Značilno je, da plapola na temi utrdbami   nemški   prapor. „Reicbswehr" poroča, da ae govori že o aneksiji Samoe. Angleži in Američani to baje za to, da anektirajo Nemci Samoo, ker je kontrola
treh   vlastij manj   vspešna  in predraga.
Mogoče je torej, da postane Samoa nemška
posest.
Nova pogajanja z vstaikimi Filipinci.
General Otis je brzojavil američan-skemu vojnemu departementu, da je zapovedujoči general Filipincev prišel k Američanom štabnega šefa, da se začno v Manili nova pogajanja radi konca vojne. Štabni šef je izrazil baje svoje strmenje in občudovanje, da je bilo diviziji generala Mac Arthurja možno iti preko reke pri Calumpitu, kar se ni posrečilo še nikdar. Filipinci so sklenili, da se sovražnosti mej pogajanji ustavijo. Predsednik Mac Kinlev je brzojavno odgovoril generalu Otisu, da ga imenovani vspehi sila vesele ter da izreka najprisrč-nejše čestitke in zahvalo častnikom in moštvu za njihovo izredno junaštvo ter priborjeni triumf. — Radovedni smo koliko je na teh brzojavkah in na tem „triumfu" resnice!
Dopisi.
Iz Mozirja, 28. aprila. „Slovenski Gospodar" od 20 t. m. prinaša na str. 3 neki dopis z naslovom „0 b Savinji-, ki je radi svoje čudovitosti vreden, da si ga natančneje ogledamo. Oe ga prebereš, ne veš skoraj, kaj si bral, in zato na bralca napravi utis, kakor bi ga bil pisal uskok iz Feldhofa. V dokaz par odlomkov: Iz neved nos ti in gnjilobe, pod katero so se redili naši narodnosti sovražni, močvirnati črvi, je padel, vrgla in podrla ga je povodenj krščanske organizacije. — Kakor narašča Savinja v pomladnam času, ko vedno toplejši žarki zlate plošče razgrinjajo bel plašč ter ga preminjajo v zeleno odejo, tako raste itd. itd." — V šolo! v šolo! v lj uda ko šolo gospodič!, da se naučite od šolarčkov pravilne stavke pisati, potem šele postanite dopisnik. — Drugo, kar nas je neljubo dimilo, je gnjusna pisava, kakoršno smo vajeni le čitati v »Celjski žabi" in koje je zmožna le fakinaža celjska. Evo jih!   „ . ..
sovražni močvirnati črvi.....ki so jih
sesali,  kakor  lačna pijavka..... kujejo
klešče, da iztrgajo požrešne čeljusti v kmetski koži zavitim kloščem.....vsaj se zadružni možje ne boje" liberalnih žerjavov". — Kaj je Vas, gospodič, vendar tako razto-gotilo? Gotovo ste noč pred kovanjem te bedarije prebedeli pri taroku in potem na nedolžni papir razlili ves svoj Žolč. Ali pa ste mar zopet s kacega svojih mnogobrojnih potovanj prišli slabe volje domov in se kar tega dopisa lotili?   In ta očiti napad, ter rovanje in hujskanje proti našemu narodnemu trgovstvu, proti stanu, ki mora biti v dotiki in zvezi s kmetskim in obrtnim stanom, in ki se ne more in tudi ne sme prezreti ter odstraniti! Li niso naši trgovci narodni, ter vedno  prijatelji duhovskoga stanu in pravi katoličani? Vi, kaplanček, hočete svojemu stanu po sili pridobiti sovražnikov.   Hočete zares prepir zanesti čez mejo s svojim neumnim konsumnim društvom. Mi stojimo trdno na strani našega narodnega trgovstva ter obsojamo odločno to postopanje, najbolj pa takšno nesramno pisarjenje po javnih listih.  Čudimo se, da se sploh na Slovenskem najde listič, ki take bedarije sprejemlje v svoje predale in zraven še v tako umazani obleki.  Le napredujte tako vrlo, kakor ste začeli, potem bomo pa tudi mi kmetu odprli oči in mu povedali, kdo je njegova najhujša pijavka in klošč, tačas bo izvedel, da trgovec ni kriv, če se kmetu slabo godi.   Kdor prepir seje, bo vojsko žel! Konsumnega društva se trgovci prav nič ne boje. pač pa pričakujejo neizogibni njegov propad, in če bo kaplančka potem kmet preklinjal zaradi raznih neugodnosti, koje bodo v zvezi s propadom, potem bo prišel dan plačila. Tačas bo pa tudi kmetic izvedel, da je največ sebičnost delovala pri ustanovitvi tega društva, namreč da se nastavi za vodjo konsumnega društva z mastno plačo neki slabo plačan i dacar,  ki je kaplančkov krvni sorodnik. — V tolažbo pa nam je dejstvo, da se drugi duhovniki ne strinjajo s popisanim kaplančkovim delovanjem, v prvi vrsti sam njegov župnik ne. Tako je tudi prav! Živimo v slogi, ter delajmo skupno za prospeh našega kmeta!  Prepir sejajoče žerjave pa pustimo, naj kriče, kadar bodo dovoli hripavi, bodo že sami odnehali, — če jim poprej knezoškof v Mariboru ne zmeša Štrene.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. maja.
— Deželni zbor   kranjski  ima v
torek ob 10. uri dopoludne sejo. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XIV. dežel noz bor-ske seje dne 28. aprila 1899. 1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 60. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve podpore vasi Plavški Rovt pri Jesenicah za napravo nove občinske cesta in glede uvrstitve sedanje zasebne, od Jesenic na Planino držeče rudniške ceste med okrajne ceste. 4 Priloga 62. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predložita projekta o popravi deželne ceste Novo mesto Žužemberk Ljubljana v vasi Kandiji.
5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu normalno šolskega zaklada za leto 1899 (k prilogi 27.) in o dotičnih prošnjah.
6. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva občine Dole za podporo za popravo stare vrhniške ceste od idrijske do rovtarske meje; b) županstva v Št. Jerneju da bi se članom cenilnih komisij osebne dohodarin e izposlo-vale dnevščine; c) županstva v Starem-trgu pri Poljanah za pospešitev zgradbe vodovoda; d) Franc Pirkerja v Ribnici za doplačilo povodom zgradbe ceste Sodražica-Loškipotok. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v S tare m trg u pri Poljanah za trasiranje okrajne ceste od Starega trga do Kolpe po deželnem inženirju. 8 l stno poročilo upravnega odbora z načrtom zakona o razlastitvi za napravo in obrat električnih daljnovodov (k prilogi 29). 9. Priloga 59. Poročilo upravnega odseka z načrtom zakona, s katerim se prenareja določilo glede oproščenja od plačevanja pristojbine za lovske karte (k prilogi 14.) 10. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste Rakek-Ivanjeselo Laze-Martinjihrib Dolenji Logatec med okrajne ceste (k prilogi 57.) 11. Priloga 61. Poročilo upravnega odseka o razdružitvi občine Turjak v dve samostojni občini Turjak in Rob (k prilogi 34.) ter o prošnji občine Turjak, da se razdružitev opusti
— Triaika „Edinost" postaja od dne do dne bolj podobna stari devici. Že dolgo sta ji molek in molitvena knjiga prva in jedina tolažba, tako da je sedaj pristno glasilo redovnikov tretjega reda. Ni torej čuda, da je stara ta ženica — koji se pa bolezni ^razširjenja" možgan ni treba bati — kakor vsaka tercijalka, prav zelo hudobna. Da si je Že parkrat, ko smo ji okrcali koščene prste, storila obljubo, da bode narodno napredno stranko v Ljubljani puščala v miru, prelomlja to obljubo teden za tednom. Kar stakne, izvleče na dan proti naši stranki, ne da bi bila pri tem kaj posebno izbirčna. Danes se sreča z ljubljanskim potnikom v tužni Istri, ki zabavlja na duhovnike — takoj se stara „Edinost" „zgraža" in nad nas ljubljanske naprednjake zabavlja, kakor se le v Trstu zabavljati more. Drugi dan zopet dobi iz Ljubljane diagnozo o svojih cerebralijah, in takoj se spet zgraža, prav kakor da smo mi ljubljanski naprednjaki odgovorni za mozeg v njeni časnikarski buči! Ljubljanski klerikalci pa uživajo od njene strani najslajši mir. Sedaj, ko je „Katoliška tiskarna" radi volitve vbogerau svojemu uslužbencu pojedla vsakdanji kruh, se tetika „Edinost" niti ne zgraža ne, dasi je tedaj, ko je deželni odbor poštenjaku Kohlarju dal zasluženi ukor, od samega zgražanja plesala kankan, da so se ji kazala suhotna in usnjasta kolenca! Sedaj, ko so katoliki poštenemu delavcu, kruh snedli, je pa vse v redu, in tržaška „Edinost" bo morda še par maš plačala, ker se je zgodilo tako. To je sveta tržaška doslednost! Ti sveti doslednosti pa še jedenkrat: s svojim zabavljanjem nas ne uženete v kozji rog!
— Neslane šale dr. Šušteršiča. Na Slovenskem ga pac ni razsodnega človeka, kateri bi verjel, da bi se klerikalci branili zveze z Nemci, ako bi jo mogli doseči. Bili so z Nemci dolgo časa v zvezi, in dobro se jim je godilo v tej zvezi, če prav so radi nje morali preprečiti samoslovenake napise v Ljubljani. Ni torej čuda, da hrepene* zopet po njej, ko so bili vender vsled te zveze gospodarji v deželi, in da le čakajo na ugodno priliko, da ponudijo Nemcem nov kompromis. To priliko so jim dale občinske volitve. „če dosežemo pri občinskih volitvah tajno zvezo z Nemoi, je popolnoma na-
ravno, da jo dosežemo tudi v del. zboru"
— tako ao si rekli naši klerikalci in poslali so najmanj skrupuloznoga svojih generalov ponujat Nemcem svezo za občinsko volitev. Dr. Šulterlič »kusa ta korak utajiti. V .Slovencu" je razglasil, da je laž, da je dr. Suppanu ponudil kompromis, nam pa je poslal obligatni popravek, ki se glasi : „Pr. c. urednifttvo .Slov. Naroda" L j ubijana Temeljem § 19. tisk. zakona zahtevam, da objavite nastopni popravek: Ni res, da sem gospodu dr. Suppanu ponudil kak kompromis — V Ljubljani, dne 28. aprila 1899. — Dr. Ivan Sulterlič." — Priznamo, da je trditev dr. Šušteršiča resnična. Dr. Suppanu ni ponudil kompromisa, ker bi kompromis samo z osebo gosp. dr. Suppana klerikalcem le bore malo pomagal, pač pa je nepobitna istina, daje ponudil nemški stranki kompromis in to posredovanjem dr. Suppana. Izjava dr. Šušteršiča in nam poslani popravek moremo smatrati samo za neslano šalo, katera nikogar ne premoti. Rekli smo že zadnjič, naj kleri k alci dobe izjavo vodstva nemške stranke, da niso ponujali kompromisa, in mi jim bomo vrjeli, dokler pa ne nastopijo s tako izjavo, dotlej vzdržujemo v polnem obsegu svojo trditev, ker ae nam je sporočila od popolnoma zanesljive nemške strani.
— „Slovenec" proti gosp. dr. Štoru. Mej drugimi, ki so bili v soboto deležni časti, da jih je „Slovenec" opsoval radi volitev, se nahaja tudi gospod dr. S tor. „Slovenec" mu očita, da je rekel na glas: Mi se ne bojimo ne Vas (klerikalcev), ne Nemcev; Bog daj, da se z Nemci združite". Vrlo glasilo resnicoljubne duhovščine je namenoma izpustilo konec stavka. Dr. Štor je namreč še dalje rekel: .Jaz dam takoj 1000 goli. za narodna društva (če bi se klerikalci združili z Nemci), ker Vam potem dokažemo, da Vas vzlic temu premagamo".
— I,Slovenec" je pri tej priliki tudi trdil, da a dr. Stor v neki izključno slovenski pravdi brez povoda nemško razpravljal- To je pertldija, kajti dr. Stor je vodil to pravdo izključno slovenski in je tudi slovenski razpravi al. »Slovencev"" zlobno očitanje izvira od t >d, da je dr. Brejc v dotični pravdi korenito pogorel. Iz same jeze je vjel nekaj mimogrede izrečenih besed in jih razglasil kot — nemško razpravljanje. To je tako nehorutno postopanje, da dela sramoto od* vetnkkerau kandidatu. Sicer pa treba pribiti, kar trdi .Slovenec", da je namreč mogoče uplivati na ljubljanske sodnike, ako se — nemški govori t
— ,,Res žalostno" — piše neki slovenski časopis — „da se poslužujejo liberalci že tako surovih sredstev v dosego svojega namena (da političnemu nasprotniku ne izkazujejo uslug) Tako nekako delajo pač le še židje na Madjarskem in v Galiciji — pa katoliško tiskovno društvo v Ljubljani.
— Debata o realčnem zakonu v deželnem zboru kranjskem je dala nemškim listom povod za vsakovrstna sumničenja, na katera bomo še odgovorili. Kadar vsi vpijejo, seveda tudi oficijozni .Fremden-blatt" »e more molčati. Posvetil je tej debati poseben članek, v katerem trdi, da je na ljubljanski realki učni jezik slovenščina, nemščina, pa da je samo učni predmet In taka nevednost se šopiri v veleoficijoz-nem listu!
— Doslednost dr. Krisperja. Sobotni svoji notici, o kateri smo poročali, kako je dr. Krispor, oziroma njegov substitut postopal prt volitvi skrbnika za Traunovo konkurzno maso, nam je dostaviti, da ni volil samo nemškega skrbnika, ampak tudi nemškega skrbnikovega namestnika.
— Iz Vod mata. Klerikalci govore in pišejo o Vodmatu tako, kakor da je popolnoma klerikalen, in kakor da ga tam ni človeka, ki bi se upal povedati, da ne trobi v klerikalen rog. No, volitve ao pokazale, da temu ni tako, marveč, da je tudi v Vodmatu jako odločnih in možatih pristašev napredne stranke, ki ne prikrivajo svojega prepričanja. Posebno vrlo in neustražno se je zavzel za napredno stvar posestnik in volilec I. razreda gosp. Andrej Trškan. Da bi le bilo več tacih mož v Vodmatu I
— Umrl« je v Karlovih varih gospa Leopoldlna Klemenčič, soproga gospoda višjega stavbnega svetnika Ferdinanda Kie-
menfiiča, .
u I
— „Slovancava" zlobnott. Sobotni
.Slovenec* je slučaj, da je nekemu uglednemu volilen I. razreda padel iz žepa petak, porabil, da sumniči dotičnega, obče spoštovanega trgovca podkupljivosti in nato stranko kupovanja glasov. Dotični gospod je dobil na potu na volišče po poštni nakaznici petak in ga je vtaknil slučajno v žep, kjer je imel glasovnico. Sicer pa ga menda ni pametnega človeka, ki bi verjel, da se ugleden trgovec in volilec prvega razreda da s petakom podkupiti. To potrdi morda tudi kanonik Kalan, ki ima v tem oziru Se izza prejšnjih let veliko prakso.
— Sobotni sestanek narodnih voli Icev v Sokolovi dvorani .Narodnega doma" je bil mnogoštevilno obiskan in je bil prav zabaven. Večjih političnih govorov ni bilo, ker je imela Laje vojaška godba za ta slučaj ukaz, da takoj odide.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem darovalo je namesto venca na rake v pokojnega člena dra. J. Maderja 15 gld. v ustanovo za vdove in sirote členov društva zdravnikov.
— Istrski deželni zbor in slovsnski in hrvatski poslanci. Deželni glavar istrski, Campitelli, je hrvatske in slovenske poslance, ki so začeli abstinenco in se torej ne udeležujejo sej deželnega zbora, pismeno pozval, naj pridejo v zbornico. Poslanci dotičnih pisem niso hoteli sprejeti, pač pa so sporočili deželnemu glavarju, da ne sprejmejo od deželnozborskega predsedstva nobenega spisa, ki ni pisan v hrvatskem ali v slovenskem jeziku. Deželni glavar je potem vse te poslance brzojavno pozval, naj pridejo v zbornico, a poslanci tudi teh brzojavk niso sprejeli, ker so bile pisane v italijanskem jeziku.
— Pogreb dr. Maderja se je vršil včeraj popoldne ob velikanski vdeležbi. Ta vdeležba je dokaz kako velike simpatije je v žival pokojnik mej vsemi sloji ljubljanskega občinstva. Pokojnik je bil ne le izvrsten zdravnik, nego tudi plemenit mož in marsikomu dobrotnik. Število onih, katere je zdravil in ozdravil brezplačno, je velikansko. Pogreba so se udeležili pokojnikovi tovariši korporativno, svoje zastopnike pa ao poslala tudi oblastva, društva in razne korporacije. Čast pokojnikovemu spominu!
— Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" priredi v nedeljo, dne 4. junija letos na Koslerjevem vrtu veliko ljudsko slavnost povodom petnastletnice. Bratska društva se uljudno naprosijo, da se pri pri reje van j i veselic blagovoljno ozirajo na ta dan.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca aprila 1899. leta vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 719 strank 221.961 gl. 99 kr., 574 strank pa vzdignilo 149 300 gl. 93 kr.
— Ni vrhniški železnici se je primerila te dni nesreča. Pod vlak, ki vozi gramoz in pesek, sta padla delavca in bila, kakor se nam poroča, nevarno poškodovana.
— Zgoden roj. Dne 22. aprila t. 1. je Janezu Lavtizarju, po domače Lovretu iz Podkož občine Kranjska gora izletel nad 1 k Ig. težek roj. Za letošnjo pomlad in za tako hladno dolino je to res zgodaj.
— Električna železnica v Mariboru. Mariborski mestni svet se nujno bavi z zadevo o napravi električne cestne Železnice za mesto Maribor in okolico. Mi pa mislimo, da bi bila bolj nujna zadeva vodovod, o katerem se je lansko leto mnogo govorilo, a sedaj najbrž opustilo.
— Slovstveni klub akad.-teh. društva „Triglava" v Gradcu ima v sredo dne 3. maja t 1. svojo II. redno sejo z nastopnim
dnevim  redom:    1. Fr. Ks. Meškove .Slike in povesti", predava tov. iur. Rasto Pustoslomškek. 2. Slučajnosti. Lokal čitalnica, začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli!
— Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v četrtek, dne 4. maja t 1. svoj 1. redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: A. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika obč. zbora br. društva .Triglava*. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo tehničnega kluba. 6. slučajnosti. B. Zabavni del (Zanimivosti
•tri peresne deteljice" is ogerskih pustinj, eita tov. iur. Jo«. Šajn.) Lokal: Restavra-cija „Znm Magistrat" I. Liohtenfelsgasse 8. Začetek točno ob 8. uri svečar. Slovenski gostje dobro doili.
— Aretovsns cigana. V zaporu okr. sodišča v II. Bistrici se nahajata cigan Jakob Held iz Kotmare vasi in ciganka Matilda Skalajn iz Št. Jerneja katera sta na sumu raznih hudodelstev. Sodi se, da je Held identičen s tistim ciganom, ki je lani pobegnil iz zapora v Ribnici, in da spada k tisti družbi, s katero je hodil radi umora pri Krki na s mrt obsojeni Simon Held.
* Ponesrečen jezdec. Iz Budimpešte poročajo, da se je pripetila pri konjskem dirkanju v Alagu velika nesreča Tekmovalo je deset konj. Na Čelu vsem sta bila grof Pejacsevics in grof Bawo-row.sk i Poslednji je jahal na svojem konju Corjuette. Pri gornjem ovinku dirkališča pa je Coquette padel in pokopal pod sebe jezdeca. Grof Baworowski, star 27 let, je obležal mrtev. Konj ga je ubil in ga še stri s svojim telesom.
* Vse mesto zgorelo. Iz Budimpešte javljajo, da je mesto Gota v ko-mornski župniji povsem zgorelo. Plamen je upepelil 1284 zgradb, mej temi 484 hiš. Izpod ruševin so izkopali 17 trupel, katerih ni spoznati. Od strahu je več ljudij izgubilo pamet. Baje je poginilo in zgorelo da do 2000 Živalij. Nad 2000 ljudij je brez strehe; okolo 1000 ljudij ni dobilo 36 ur nobene hrane. Zavarovanih je bilo prav malo hiš.
* Umor starka. Iz Brna se poroča, da so našli v gozdu pri vasi Rothwasser neko 051 etno prodajalko surovega masla umorjeno z razparan i m trebuhom in oropano. Morilec je neki kovaški pomočnik.
* Umor in samomor v 'cerkvi. Iz Pariza javljajo: V cerkvi Notre - Dame de Rive je streljal steklar Charollois na svojo ženo v tistem hipu, ko je peljala svojo hčerko k prvemu sv. obhajilu. Ustrelil je dvakrat ter zadel ženo, da se zgrudila smrtno ranjena. Po atentatu je hotel ubežati, a pri vratih so ga ustavili, na kar je sprožil revolver v svoje sence in bil takoj mrtev. Vzrok atentatu je bil, da ga žena, s katero je razločen, ni pozvala, da se udeleži obhajila svojih otrok. Radi strašnega prizora je dobilo več otrok božjast in se je obhajilo odgodilo na poznejši čas.
Telefonična in brzojavna poročila.
Trst 30. aprila. Vrlim narodnim volilcom gromoviti Slava!
Tržaška narodna mladina. Kamnik 30. aprila.   Slava ljubljanskim  narodno   in prostomisločim volilcem, kateri so uničili črnega zmaja.
Kamniški liberalci. Krško  30. aprila.   Našemu poslancu, zbranim zavednim volilcem in vsej napredni stranki: gromovit živijo!
Tavčarjevi voliloi Mokronog 30. aprila. Živela bela Ljubljana! Živeli zavedni volilci!
Strel.
Črnomelj 30. aprila. Sijana zmaga ojači nas, da vzajemno odbijemo vsak nasprotni napad. Živela bela Ljubljana!
Napredni Črnomelj.
Ilirska Bistrica 30. aprila. Živela napredna ter slovenska Ljubljana! Na celotnem vspehu izražajo svoje veselje Trnovski liberalci.
Reka 1. maja Čestitamo k sijajni zmagi narodne stranke v imeni reških Slovencev. Lekšan, Bel z.
Dunaj 1. maja. Letošnji prvi maj se je tukaj slabo obnesel. Dopoldne jo deževalo in je bilo mrzlo kakor v novembru. Socijalni demokratje so imeli dopoldne 56 shodov, ki so bili vsi mogoštevilno obiskani. Razpravljalo se je na teh shodih o pomenu praznovanja prvega majnika. V mestu vlada najlepši mir. Samo v nekem predmestju je prišlo do praske mej zidarji, ki so delali in mej zidarji ki so praznovali dan 1. maja. Popoldne šli so socijalni demokratje v manjših skupinah v Prater. Nekatere skupine so šle tudi mimo parlamenta, a do kake demonstracije ni prišlo.
Opava 1. maja. Deželni zbor šle-zijski je bil v soboto zaključen. Dež. glavar grof Larisch se je v svojem zaključnem govora posebno zahvaljeval
kardinalu Koppu za namen, ustanoviti za Šlezijo nemško semenišče.
Ljubno 1. maja. Včeraj se je na Gorenjem Štajerskom primeril potres, katerega je bilo tu le malo čutiti, pač pa se je posebno močno čutil pri Sv. Mihaelu.
Darmstadt 1. maja. Znani prirodoslovce Ludovik Buchner je tukaj umrl.
Madrid 1. maja. Pri volitvi v senat je dobila vlada večino 02 glasov, kptera večina pa ni jodriotna in vsled tega malo zanesljiva.
Narodno gospodarstvo.
— Obrtno pomožno društvo je imelo 27. m. m. popoludne ob polu 6 uri v lastni društveni hiši, Židovske ulice št. 8 svoj 43. občni zbor v navzočnosti 20 društve-nikov. Ravnatelj društva, g. Srečko Nolli pozdravil je zborovalce, konštatoval sklepčnost in pričel zborovanje. Za overova-telja zapisnika občnega zbora sta bila imenovana gg Ivan Gostinčar in Ludovik Vid-mayer, za skrutinatorje volilnih listov pa gg Karol Hinterlechner, Jos. Rebek in Alojzij Lenček. Ravnatelj spominjal se je pred vsem z laskavimi besedami lani umrlega odbornika g. Fr. Goršiča, omenjal njegovo požrtvovalno in koristno delovanje ter prosil zborovalce. naj v znak prijaznega spomina vstanejo, kar se zgodi; potem je poročal, da je imelo društvo koncem leta 1898, kar je iz predloženega računskega sklepa razvidno, 63 drustvenikov, dalje 983 918 gld. 85 kr. denarnega prometa in 1963 gld. 40 kr. čistega dobička. Rezervni zaklad, kot pravo društveno premoženje, pomnožil se je proti lanskemu, ki je znašal 40.080 gld. 78 kr. za 3449 gld. 26 kr. na 43.520 gld. 4 kr., kar dokazuje, da je bilo delovanje društva dovolj vspešno, čeravno se denarni zavodi vedno množe. Na to poroča načelnik pregledovalnega odbora, g. Jos. Likar o izidu revizije ter izjavlja, da so se glavne in pomočne knjige natančno pregledale, s postavkami računskega sklepa primerjale ter popolnoma v redu spoznale, zatorej nasvetuje, naj zbor računski sklep odobri, ravnateljstvu pa absolutorij podeli. Predlog, dan po predsedniku na glasovanje, sprejet je bil jednoglasno. Ravnatelj potem naznanja, da izstopijo letos po društvenih pravilih vsled doslužene dobe iz načelstva gg Ferd. Bilina, Fr. Geba, Jak. Naglas in Janez Slobodnik ter da se izstopivše sme zopet voliti; dalje je letos na novo voliti v naše načelstvo dva odbornika, jednega namesto umrlega Fr. Goršiča, drugega pa namesto Jak. Petrina, kateri je prostovoljno iz načelstva izstopil; istotako voliti je pregledoval ni odbor treh Članov za pregledovanje računov za 1. 1899 Izvoljeni so bili potem po listkih, in sicer v načelstvo gg.: Ferd. Bilina, Jak. Naglas, Fr. Majer, Jos. Rebek, Ivan Slobodnik in Ludovik Vidmaver, v pregledovalni odbor pa gg.: Jos. Lokar, Alojzij Lenček in Anton Leutgeb. Končno predlaga ravnatelj, občni zbor naj izvoli glede na precejšnji čisti dobiček tudi letos dovoliti v namen dobrodelnih podpor, navadna darila in sicer 50 gld. ubožanim obrtnikom in njih vdovam,
10 gld. Ciril Metodovi družbi, 10 gld. podpornemu društvu slovenskih visokošolcev,
10 gld. Vincencijevi družbi, 10 gld. za Ma-rijanum in 10 gld. društvu za napravo obleke revnim šolskim otrokom ter zaključi po sprejetem tem predlogu zborovanje.
— Novi vozni red južne železnice, veljaven od 1. maja t. 1. določa sledeče važnejše premembe: Dosedanja sekundarna vlaka št. 17 b in 19 b, ki sta vozila mej Ljubljano in mej Celjem, se z ozirom na kranjske in na Štajerske deželne interese premenita v brzovozeča osebna vlaka, ki bode t a odslej vozila do Marbora, oziroma od tam. Dosedanji sekundarni vlak št. 17 b, ki je iz Ljubljane odhajal ob 6 uri zvečer v Celje, odhajal bo od 1. maja šele ob 7. uri in prihajal v  Celje Že ob 9. uri
11 min., v Maribor pa ob 11. uri zvečer. Vlak št 18 b odhajal bo iz Maribora ob 5. uri 5 min., iz'Celja ob 7. uri in prihajal v Ljubljano ob 9. uri 7 min. zj. Popoldanski brzo-vlak St 4 prihajal in odhajal bo odslej za dve minuti kasneje, jutranji poštni vlak St. 8 prihajal bo namesto ob 4. ari 24 min. ob 4 uri 80 min in odhajal ob 4. uri 56 min. Opoldanski poitnl vlak It. 10 prihajal in od* hajal bo sa dve minuti kasneje, popol-
danski poštni vlak 5t 7 prihajal bo že ob 2. uri 35 min. in odhajal ob 2. uri 50 min, polnočni poštni vlak št. 9 prihajal bo za 5 minut prej in odhajal, kakor doslej, ob 12. uri 25 min., poštni vlak Št. 13 pa bo odhajal za 5 minut prej, namreč ob 5. uri 20 min. zjutraj.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.)
(Dalje.)
Roza j e pogledala očeta žalostno, očitajo. Tudi ona je ljubila svojega moža, in ga je morala zapustiti zaradi očeta!
Predsednik deželne sodnije se je zganil. To je bil pogled tožitelja, ki ga je zadel; obrnil se je ter omahovaje zapustil sobo.
Sedel je zopet pri delu. Da. če bi dolžnosti ne bilo! Kaj naj bi počel?
Nekdo je potrkal na vrata in vstopil je mladenič, vitke postave, prijaznega obraza — tenorist in prodajalec v Viktorija-bazarja.
Predstavil se je z mirno dostojnostjo, držal se je skoraj plemenito a vender ne predrzno.
Predsednik deželne sodnije je zbral vse svoje moči. Tudi tega je moral poslušati, akorav no je prišel ob jako neugodnem času.
Stari gospod se je zopet častitljivo držal kakor po navadi. Z onim milo opo-minjajočim glasom, s katerim je navadno začel zaslišanje prič, rekel je: Hočem zagotovilu svoje hčere varovati, gospod, da ste se do sedaj dostojno in modro obna šali. A uvidite morate sami: stvar je nemogoča ! Vi napravite utis resnega človeka — kaj ste si mislili, da bode iz tega? Razmere, ki so izpolnitvi Vaših želj na poti, so Vam znane. Kaj tora j nameravate?"
„Si svoj obstanek ustanoviti," odgovoril je mladenič, „skromno, a dostojno eksistenco. In to se mi ni zdelo ravno pretežko. Vem pač, gospod predsednik, da formalno nisem pravilno ravnal, a premagala bo me čutila in to je morda odpust-ljivo !■
Tudi ta je imel prikupno, pošteno govorjenje kakor Henrik. Tudi ta s i mu je v prvem h ipu priljubil. To se baronu ni nikdar posrečilo. In že je bilo staremu sodniku težko se premraagati, da ni postal preprijazen.
„Ali Vas smem vprašati," je rekel, ter mu ponudil stol, „kake nade imate?" (Dalje prih)
Darila.
Uredništvu našega lista so poslali: Zs   družbo sv. Ciriis  In   Metoda:   G. B.
AndoljS ek, nadučitelj v Mirni Peči 22 K. nahrane v vrlonarodi gostilni g. Fr. Zupančiča v Mirni Peči pri raznih prilikah po gospe Katarini Rus, Mici Zupančičevi in Fr. Zupančiču. — G. Franjo Jer še v Cerknici 2 K 90 v., nabrane v veseli družbi v čitalnici v Cerknici. — Akade-mično društvo „Slovenija" na Dunaju (po g. Josipu Š ajn u , stud. iur.) 10 K. 80 v. namestu venca umrlemu tovarišu Zupanu. — Gosp. Fran Štele v Kamniku 8 K., nabral v veseli družbi našega Jožeta Fajdige z geslom: „Ali je ljubezen Slovencev tako hitro vgasnila?" — Gospod Fran Rozman, gostilničar v Dev. Mar. Pulji 3 K. 50 v., nabral v veseli družbi ljubljanskih narodnjakov. — Skupaj 47 K 20 v. — Živeli darovalci in darovalke !
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Istri: G. Koloman pl. Caid v Novem mestu 6 K 20.. darovala mala družba Hrvatov in Slovencev. Svoto odvedemo na svoje mesto. Živeli darovalci!
Poslano.*'
Glede" na „Poslano gospodu Belcu v Št. Vidu pri Ljubljani" v Vašem listu z dne 28. aprila t. L zahtevam, da temeljem §. 19. tisk. zak. objavite naslednji popravek:
Ni res, da sem jaz kdaj trdil, da je bil moj učenec, ki so je ubil, kleparski učenec. Res je, da se ta učenec ni učil kleparskega, marveč ključar-skega obrta.
Ni res, da sem kdaj pravil, da imam pogodbo, da se pri meni uči učenec treh obrtov: ključarskega, kleparskega in kovaškega obrta.
Ni res, da sem jaz pos'al ključarskega učenca h kleparskemu delu na cerkev.
Ni res, da svojega ponesrečenega učenca niti nisem pogledal, ter ga pustil ležati v pesku, kakor psa.
Res je namreč, da se je nesreča zgodila v moji odsotnosti, in da je moj kleparski učenec Anton Košenina brez moje volje in vednosti šel na zidarski oder pri cerkvi in vsled lastne neprevidnosti ponesrečil. Imel je od mojega poslovodje ukaz, delati doma. Izjavil pa je svojemu tovarišu v moji in mojega poslovodje odsotnosti, da ne bode poslovodje ubogal, in šel na oder, kjer je ponesrečil.
V Ljubljani, dne* 29. aprila 1898.
Anton Beleo
_ podjetnik In lupan v St. Vidu.
*) Za vsebino taca spisa je uredništvo odgovorno la toliko, kolikor določa sakoa.
Meteorologično poročilo.
Vi»m» a»» ».>n»ni m.   Branji «r».-m ll.k 7ss 0 on
C   Čas op*
o. <
29.
30.
zovanju
Stanje barometra
Vetrovi
Nebo
II i«
9. zvečer   7319    124 bt. jzahod skoro jas. 8
7. ajutraj ,   2. popol
,   9. zvečer
1. 7. zjutraj ,   2. popol.
7315 lu2 sl.savzh. del jasno ? 7310    13 5 srsvzhml del. jasno o
731 H    107 sr. sever del. jasno 8
S
7343 8fi si. svzhod skoro jas. -,7;i5 0     16 7 sr.svzhod pol.oblaC. ^
Srednja temperatura sohote in nedelje 12 7° in 110', nurmale : 118' in 12-0°. — Včeraj zvečer
nevihta, pozneje bliskanje.
ID\a.ra.aJs3rsL "borza.
dne" t. maja 1899 Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru AvBtriiaka zlata renta .... Avstrijska kronska renta S%« . Ogerska zlata renta 4" „. . . . Ogerska kronska renta 4° „ . . Avstro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.......
[jond'.'n v ista . ......
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 franki.v.........
Italijanski bankovci.....
C kr cekini........
i~y Vse vrednostne papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po.2, 3, 5—10 gld.
Najbolje učinkujoča ž e I ez o - a rs en a s t a voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh prmia-jalnicah mineralnih vod.  lekarnah in drugerijah
lit: \ Iti K II1TTOM.  I »n u »J.
100 gld.	i>o	kr
100 ,	55	*
119 ,	45	■t
100 .		
119 „	70	
97 ,	25	
920 „	—	
	50	
121) ,	45	
68 ,	95	
11 .	78	
9 „	55'	* ti
44 n	52	
5 .	68	„
Užaljenim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest. da ja moj preljubijeni, nepo-zabljivi soprog, oziroma brat, stric in svak, gospod
Frančišek Dolenc
hišni  posestnik in bivši mesar
danes, dne 30. aprila 1899. ob polu 2. uri zjutraj, po daljši mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 35. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v ponedeljek, 1. maja, ob 5, uri popoludne iz hiše žalosti na Poljanski cesti 5t. 25.
Sv maše za dušni mir pokojnega brale se bodo v farni cerkvi Sv Petra.
Elagi rajnik bodi priporočen vsem v pobožno molitev in spomin. (827)
V Ljubljani, 30. aprila 1899. Žalujoča soproga :
Jcsipma Dolenc roj. Zupančič.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pražalostno vest, da se je Vsemogočnemu dopadlo poklicati v boljše življenje soproga, očeta, brata in svaka, gospoda
Mateja Pakiža
posestnika in trgovca v Ribnici
dne 29. aprila t. I. ob 2. uri zjutraj v 43. letu njegove dobe. Blagi rajnik ]priporoča se v pobožno molitev in blag
spomin.
Ribnica, 29. aprila 1899.
J26
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, oziroma brata, preblagorodnega goapoda
dr. Ivana Mader-ja
praktičnega zdravnika
nam je doslo toliko dokazov ljubemu in čislanja do pokojnega rajnika, da se ne moremo posamezno zahvaliti vsem, kt ao nam izrazili svoje sočutje. Primorani
amo torej, da tem potom izrečemo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem kakor tudi pokloniteljem krasnih vencev, posebno pa še čestitim goapodora
kolegom pokojnika
V Ljubljani, 30. aprila 1899.
(828)
Globoko žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti našega nepozabnega, iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in deda, gospoda
Antona Rakovca
nam je došlo toliko dokazov iskrenega Bočutja, da se ginjenim srcem najiskre-neie zahvaljujem' i vsem, ki so nam lajšali neizmerno žalost.
Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za spremstvo, preč. gospodu kaplanu Ivanu Ren i er j u še posebej za požrtvivale«» obiski-vanje in tolažbo in za večkratno previdenje bolnika s sv. zakramenti za umirajoče, dalje slavnim društvom: pevskemu zboru „Narodne čitalnice4 za ganljivo petje, prostovoljnemu gasilnemu društvu in bratovščini strojarskih pomočnikov za korporativno spremstvo, vsem mnogobrojnim darovalcem krasnih vencev, slavnemu mestnemu odboru, slavnemu uradništvu in časti-temu meščanstvu za številno udeležitev pri pogrebu in vsem drugim, ki so na katerikoli način 5e izkazali nam svoje sočutje.
825) Žalujoča rodbina.
Cis. kr. avstrijski jfo držami žileznics.
lic« se oženjen
trgovski pomočnik
kateri bi hotel previetl na račun nako malo prodajalna na delali proti primerni kavciji
Kje? pove iz prijaznosti apravniltvo „SIov. Naroda". (822-1)
pridejo!
Dvajset oseb, moških, ženskih in otrok iz (777 4)
Sudana.
Izvod iz voznega reda
-valjavaa od da« 1. maja ims. lata. Odhod ta Ljubljane juž. kol. Proga 6as Trbtd. Ob 12. ari 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovt c, Fi-anzcnsfeste, Ljubno;   cez Selztbal ILuaie, lil, Solnograd; čez l£lein-Reitlmx * 8teyr, v Line, na Dunaj via^Amstetten.  — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trb ž, Poutabel. Beljak, Celovec, Fran-zensteste. Ljabno, Danaj;  čez Selzthal v Solnograd, Klein- Reifliag v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, HLeb,   Francove vari,   Karlove vnri,   Praga, Lipsko; (ez A.nistetten na Dunaj. — Ob II. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Calovec, Ljubno, Selztbal, Danaj. — Ob 4. uri 2 m. popolodne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno;  ćez Selztbal v Solnograd, L^nd-Gasteu., Zeli nb jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo,  Pariz, čez  Klein-Reimng v StevL-, Line, Budejevice, Plzenj,  Marijine vare, Ueb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Danaj via Amsteten. Ob 7. ari lb min. zvečer ob ibni vlak v Lesce-Bled.   —  Proga ▼  Novo   mesto   in v KoOeVje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1  uri .') m. popoludne, ob ti. uri hrt  na. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga iS Trblia. Oh 5. nn irt m. zjutraj Dsuboi vlak z Durm a via Am-stetten,   Solnograda,   Linca,   Strvra,   Isla, Aasseea, Ljubna, Celovca,  Beljaka, Franzensfeste   O i  i. ari 55 mm   zjutraj osobu i vlak iz Lesec Bieda.   — Ob 1 1. uri   17   min. dopoludne osobni  vlak r. Danaja via    Amsteten,    Karlov.h   varov,    Hei-.i, Marijinih varov, Plznja, Badejevic,  Solnograda, Linca, Steyra, Pariza,  Oeneve, Curiba,  Bregenca,   I lomosta, Zella ob jeteru,   Lend-Gasteiua,  Ljubna,   Celovca, Lmca, Pontahla.  —    0r» 4.  urt 5<  m. popoludne osobni vlak z Dunaja,  Ljubna, Selzthala,  Beljaka, Celovca, Fnuce sfesta, Pontabla.   —   Ob 'J   ari ti  m. zvečer osobni %lak z Dunaja, Lipskp^a, Prage, Fran<:ovib varov. Karlovih varov, Heba, Marijin h v*rov, Pl'.nja, tJudejevic,   Lun .i    Ljubna.   Beljaka, Celovca, Pontabla.   —   Proga ls  Novega mosta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob n. uri ii m. zjutraj, ob 2. uri ,ii   m. popoludne in ob b. uri AH. m   zvečer. — Odhod ls JLjcblJan« d. k. w Kamnik. Ob 7. ari "ZA. ta. zjutraj, ob 2. uri 5  na. popoludne,  ob 6, uri 5u m. in ob 10 uri *5 m   zvečer,  poslednji vlak le ob nedt-ljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano d. k. Iz, Kamnika.  Ob tj. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob 6.  uri 10 m. in  ob 9 uri 5b ni. zvečer, poslednji  vlak le ub  nedeljah in praznikih. (1;
-J9
Otvoritev fotografičnega zavoda
L. Krema.
Podpisani uljudno naznanjam, da otvorim v nedeljo, dno 30. aprila 1809
na Sv. Petra cesti 27 v hiši gosp. Tratnika
svoj fotografiCni zavod ter se priporoCam p. n. občinstvu za izvršitev vsakorSnih slik.
Specijaliteta: Otroške n&omentne slike.
Z odličnim spoštovanjem
(810—2) laudvllz Kre:
w
Najvišje priznanje Nj c. in kr. Visokosti presvetle gospe prestolonaslednika vdove nadvojvodinje Štefanije.
Stefanijine zobne kapljice
lekarnarja
Piccoli-ja v Ljubljani
dvornega dobavitelja Nj. svet. papeže Leona XIII. P remi r me v h!?ij.-m:nih razstavah v Londona, Faciia. Orenevl, v IZ. aejoaroini far* maotvtiiki rantavi ▼ Prag1. In
v jubjlejski razstavi na Ounaji 1,1898.
Vporabljila jih je opetovano Nj. c. in kr. Visokost presvetla gospa prestolonaslednika vdova xi«LdLTr©j-v©d.l»,Jat. S-•f anl)a v najvišjo Nje zadovoljnost (tajniSki dopis iz Laksenburga s 30. dne oktobra 1894) in je glasom objavila Nje gosp. najvišjega dvornega mojstra z dne 27. decembra 1898 Štev. 230 iz leta 1897 najmilostivejse blagovolila dovoliti, da 8e smejo po lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani iznajdene in izdelane zobne kapljice imenovati Stefanijine zobne kapljic«.
Nekaj kapljic na pavoli s« dene v votli (2) c   zob in vtolaiijo bolečine. (582)
Za dobo gradbe justične palače
ae ▼ najbližji bližini iste daje ▼ salatap» »tatv»l*£cs na katerem se lahko postavi •»arak* sa razkuho ali za gostilno.
Kje? pove iz prijaznosti upravniStvo „SIot. Natoda1*. _(884-1)
Pristno domače žganje
staro sllve>vk.e>, a1re>sriilae> in trs— plam«Ylk«9 fini »rlatlever in Umr**-nlčevce kupite pri tvrdki
_v Prešernovih ulioah. (ai-9Q>
Lattermannov drevored. lamo 8 dnij tnka\| nas ogled!
Opično gledališče
pod vodstvom ravnatelja Josipa Spinetto.
V torek. 2. maja
In Iki pmisiaii
ob 4. uri popoludne in 8. uri zvečer.
V sredo 2 predstavi. (829)
Začetek ob 4. u»l popoldne In ob 8. uri mtv.
Dtiojam si sesnaatti sUvicmu oh^mstvu. da pre vsrmam m i/vrsujem tučuo naročila na
karo, 5aJ, olje, rti, makarone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1, d.
Pol Ijatve v omotih po 5 kil oddajam po posti, one od H0 kr. naprej pa p<i železmci b povzetjem.
Take poliljit e se izplavajo vsakomur, posebno p. d kramarjem, drnilnam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine «ti t.e\e o raznih prilik hi nabaviti »i specijalitete, katerih >e na deželi ne dobi, ali pa le zelo dragn, n. pr.
morske ribe in rake, svete sadje,
Uno olje i. t d
eiavnl moj namen Jo raspollljatt dobro blago ln po nlsfci oonl.
Cenike raspoiljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in samorem dajati blago po tako nizkih kupih, da ae ne bojim konkurence. (637— 53)
Tnali Bprejeaia« aavafteeesv« In vanne* |n'ia •»■redeveamj«.
Z odličnim spoštovanjem odani
itu, ? ulici San Franenco itiv. 6»
Trgovina z manufaktarnim in modnim blagom, s krojaškimi protrebSčinami in drobnino firme
Konrad Schtuni k 0°.
ho preloži i dnem 1. maja v/, Špitalskih ulic
na Sv. Fetra nabrežje t palačo o. Jožefa Mayer-ja
na obrežni strani; ker so novi prodajalni prostori mnogo večji od dosedanjih se bode skladišče povekšalo, tako, da bode omenjena firma lahko ustregla vsem zahtevam čestitih odjemalcev. Velika množina obrobkov za vezenje, najnovejših kotonov, modnega blaga za dame in gospode, svilnatih rut in mnogih drugih predmetov po čudovito nizkih cenah je ravnokar došla. Najnavejše francosko blago za dame je razstavljeno v izložbenih oknih, ki so vsak večor do 10. ure ra/.st vetij ena.
Zahvaljujeva se za dosedaj izkazano zaupanje čestitim odjemalcem ter jih prosiva, da nam blagovolijo isto ohraniti tudi Se nadalje.
Z odličnim spoštovanjem
(823) Konrad Schumi & C°.
Od le do Incl. T. maja
bode v dosedanji prodajalnici firme
Mi Scttii k C. jri novi ton'
velika prodaja ostankov.
Koton v ostankih od......... 12 kr. naprej.
Blago za damske obleke „ . . . .    16 „ „ u    ii moške      „      ......  58 ,, „
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk ■ Narodne Tiskarno11.