177. številka.
Ljnbljus, v ponedeljek 4. avgnsta 1902.
XXXV. leto.
i--a».ia v c aH d r.većer, tzimsl cedeče in praznike, cer velja po po*tl prej*^«*« m ^vatro-ograK* dežele aa vse leto 25 K, za poi let* 13 &, za Četrt leta 6 K. 50 o, za Joden maaeo 2 & BO o. Za Ljubljano b-eb pošiljanja na dum za vse leto :s R, za pol lota 11 K, za Četrt ieta 5 il 50 h, za j od on mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom račana se za vse leto a K. - Z« tujo dežele toliko več, kohfcor zna&a P-jStnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobno vpo&iijatv? naročnice se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedonkrat ciska, po 10 b 9b *© dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvoft (rmckovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulico St. 2, vhod v npravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12
„Slovenski Narod1* telefon st. 34. — „Narona tiskarna'* telefon št. 85.
Shod v Srednji vasi v Poljanski dolini.
Tudi v tiste doline, ki leže na strani od glavnih žil življenja, na strani velikih prog in velikega prometa, sta začeli prodirati luč in svetloba. Megle se vzdi-gajo. Probujati se je začelo ljudstvo, katero je duhovščina stoletja vodila po tej megli, kakor je hotela, ker je megla, jemala ljudem vid. Ljudstvo se je začelo probujati in lomiti verigo, na katero je prikovano. To je pokazal tudi včerajšnji shod.
V levovem brlogu.
Misel, prirediti v Poljanski dolini shod, se je marsikomu zdela naravnost gorostasna! Še nikdar ga ni bilo v tej dolini shoda in vedno je bila ta dolina prava trdnjava klerikalizma, tako zanesljiva trdnjava, da klerikalci še nikdar niso čutili potrebe, pokazati se Poljancem, vedoč, da na te lahko računajo v vsakem slučaju. Kolikrat so se klerikalni listi že norca delali iz dr. Tavčarja, češ, da v svoji rojstni dolini, ne sme javno nastopiti, ker je prebivalstvo tako do kosti klerikalno, da bi niti njega ne poslušalo, dasi je domačin in sicer ima velik ugled pri ljudstvu. Vedno so se klerikalci ponašali, da je Poljanska dolina njihova in čutili so dobro, ka pomeni prireditev protiklerikalnega shoda v Poljanski dolini: da gredo naprednjaki v levov brlog.
Toda dogodbe pri Poljanskem kon-sumu in divjanja klerikalnih poslancev v dež. zboru so tudi v Poljanski dolini provzročila preobrat in sicer tak preobrat, da se je včeraj moglo zgoditi, kar je bilo še lansko leto popolnoma nemogoče, da se je tu, v levovem brlogu, moge! vršiti shod, na kateterom so klerikalci igrali klavrno ulogo in ki je pokazal, da je tudi nad vse pobožno, vseseskoz konservativno in do zadnjega fanatično klerikalno kmetsko Ijud-d stvo spoznalo pogubnost klerikalnega počenjanja in se začelo dvigati proti temu počenjanju.
Napredna stranka si je bila v svesti, da bodo klerikalci smatrali prireditev naprednega shoda v levovem brlogu za smelo izzivanje. Lahko bi bili shod priredili popolnoma na tihem, kakor delajo klerikalci a vedeli smo. da bi klerikalci v tem slučaju kričali, kakor je njihova navada, in zato smo ta shod naznanili v listih in s tem o b v e stili klerikalce, kaj se pripravlja — naj zdaj store, kar znajo in morejo]
Klerikalci so tudi res bili vsi po konci. Poljanski konsumarji so začeli koj agitirati proti shodu, včeraj zjutraj pa sta se pripeljala že na vse zgodaj Kre-gar in Štefe v Poljane. V družbi s konsumarji sta razvila silno agitacijo. Agitatorji so hodili od hiše do hiše in vabili ljudi na shod, češ, sramota bi bila, če bi se v Poljanski dolini mogel vršiti liberalen shod. Agitatorji so ljudi nagovarjali in rotili, naj shod razbije j o, češ, dr. Tavčar ne sme, pa ne sme govoriti. Toda vse prigovarjanje je le malo zaleglo, a ponekod so bili klerikalni agitatorji kar z grobostmi spodeni.
Začetek shoda je bil določen na 4. uro popoludne. Klerikalci so se že koj po obedu zbrali v gostilni, in tam so dobili na stroške klerikalnega fonda
piti, da so se nalezli »korajže«. Prišli so popolnoma pijani na shod — »Slovenec« bo pisal, da navdušeni — a »k o raj ž h« jih je preklicano hitro minila, ko so spoznali, da pre-ogromna večina va*eh navzočnih ne stoji na njih strani in ko so videli, kako lahko se seznanijo s kmetskimi pestmi.
Shod je bil napovedan na 4. uro popoldne. Žal, da je začelo še predpoldnem deževati, in sicer tako močno in tako nepretrgoma, da ljudje z višjih krajev sploh niso mogli od doma in da je marsikdo ostal doma, ki bi bil sicer rad prišel na shod. Zbralo se je vzlic temu kakih 300 mož, med njimi tudi nekaj Žirovcev. Vladni komisar je bil višji okrajni komisar baron Schonberger. Klerikalci, katerih je bilo kakih 25, so se kompaktno postavili na desno stran govorniškega odra(in hoteli kar na kratko shod razgnati. V sredi med njimi je stal Štefe, ki je v začetku prav oblastno nastopal. Ko je pa spoznal nevarnost, ko je videl, da so klerikalci v silni manjšini in da poljanski možje ne razumejo dosti šale, je popolnoma utihnil in ni zinil niti besedice več. Kregar je bil od vsega začetka povsem miren in se tudi v rabuko ni nič utikal, dobro vedoč, da bi se mu utegnilo s!-.Le ^djj;-ljanci imajo čudovito široke in krepke roke.
Otvoritev shoda.
Zborovanje je otvoril dr. Tavčar ki je rekel:
Spoštovani možje! »S 1 o v e n sk o društvo« je sklicalo današnji shod. Zdelo se je to potrebno in koristno, ker je ravno potrebno in koristno v teh dneh, ko se kmetskemu ljudstvu nalašč prikriva resnica, poskušati ti prikriti resnici odpreti steze, ki vodijo do duše kmetskega našega ljudstva! Take shode sklicati hoče »Slovensko društvo« tudi drugod po de želi, da se ne bode mislilo; da dr. Šuster šiču, ki sedaj kakor izstradani lev po vaseh okrog hodi, ničesar odgovoriti ne moremo. Nasprotno, prav veliko mu lahko odgovorimo, ker ta lev pravzaprav ni lev, samo v levovo kožo je zašit, če se pa ta koža odvije, tiči v nji, kakor v pravljici, druga, sicer požrešna žival ki tudi rjove, ki pa v osta'em prav nič nevarna ni! (Burna veselost, dva klerikalca zakličeta: živio dr. Šusteršič, kar obudi veliko smeha in šaljivih medklicev).
Kot predsedniku ravnokar omenjenega društva pristoja mi predsedništvo pri današnjem shodu. (Klerikalci upijejo in začno razgrajati. Štefe se obnaša jako pre drzno, ko pa ga je dr. Tavčar krepko zavrnil in se ponorčeval iz njega, je utihnil. Zlasti razgrajata n. d. Kovač z Dobrave in pa podobar Šubio iz Poljan, svak dr. Kreka. Dr. Tavčar: Mir! Predsednik sem jaz, in kdor ne bo miroval, tega bomo odstranili. Kovač divja dalje, češ, da hoče voliti predsednika, Šubic pa upije ž njim. Dr. Tavčar: Slišite, bledi Lužar (Šubic), tudi vi boste odleteli, če ne boste mirovali. Kovač in Šubic razgrajata dalje. Kovač, ki je popolnoma pijan, psuje kar se da. Dr. Tavčar: Kaj boš ti, Kovač, govoril možem, ki si ribe kradel. Boga zahvali, da te nisem dal zapreti. Zdaj začne Kovač še bolj razgrajati. Obstopijo pa ga možje — dvigati se začnejo pesti — Kovač jih dobi nekaj pod rebra — kakih 30 rok ga prime in ga peha zdaj semintja. Pijanec je rohnel, kar je mogel, a samo dva moža sta se zanj zavzela. Ko so prihiteli orožniki, so ljudje Kovača izpustili. Ta prizor se je še enkrat ponovil. Ko je Kovač zopet začel razgrajati, so ga možje zopet prijeli in ga svinkali, da mu je pijanost kar hi poma prešla. Zavzel se je zanj neki človek, ki je potem tudi začel razgrajati, ko se mu je reklo: »Tiho, če ne, pojdeš v Soro«.   Mož je razumel, da meri to na
občno govorico, da je on svojo ženo v Soro vrgel, zato je začel rohneti, a skupil jo je tudi on in utihnil. Klerikalci so sedaj sprevideli, da shoda ne bodo raz-gnali, pač pa da znajo dobiti batine in zato so lepo umolknili in se do konca zborovanja čisto mirno obnašali.
Govor dr. Tavčarja.
Ko je bil nastal mir, je dr. Tavčar nadaljeval nekako tako-le:
Predsedoval bom jaz, ker sem predsednik »Slovenskega društva. Moja prva dolžnost je, da vas, ki ste prišli na shod, spodobno pozdravim in da pri tem izrekam željo, da bi današnji shod v Poljanski dolini odprl stezo tisti resnici, ki se vam je dosedaj zakrivala.
Zastopniki narodno-napredne stranke smo in kot taki prihajamo danes k vam. Ena misel je predvsem, katero trosijo dr. Šusteršič in njegovi tovariši med priprosti narod! Ni pravzaprav misel, ampak grda laž je, da hočemo naprednjaki drugo vero imeti, da hočemo odpraviti katoliško cerkev, in da hujskamo proti duhovščini kot taki. Tudi v Poljanski dolini, posebno tam višje v gorah, jih je mnogo, ki slepo verujejo v »Domoljubovo« trditev, da hočejo slovenski liberalci zatreti katoliško vero in u p e 1 j a t i n o v o. Kmetu, ki ne pride med svet, se kaj takega prav lahko natvezi (Klici: Saj že več ne verjamemo!), posebno če živi pod mladimi du hovniki, katere ima sedaj vse dr. Šusteršič na svoji verižici, da plešejo, kakor on piska. ^Veselost.) Ali pri nas v Avstriji imamo postave, ki ostro prepovedujejo upeljati nove vere, ki ostro kaznujejo vsakega, ki taji Boga, ki moti katoliško vero, ki kaznujejo tudi tistega, ki huj3ka proti cerkvi ali proti duhovskomu stanu kot takemu. In sedaj vas vprašam, ste li že slišali, da je bil kdo izmed nas naprednjakov zaprt, ker je upeljaval novo vero, ker je tajil Boga, ker je motil katoliško vero, ali ker je hujskal proti duhovščini kot taki! (Klici: Duhovnikov pa je bilo že dosti zaprtih!) če bi bilo vse res, kar je pisal v tem pogledu smrdljivi »Domoljub« ali »Slovenec«, ali kar je v tem oziru govoril dr. Šusteršič, bi moral posebno jaz za "cc?no vzeti svoj kvartir na ljubljanskem Aabjeku (žiivahr.?. veselost) in niti trenutek bi ne smel več dihati na svobodnem zraku! Če torej kvasita »Domoljub« in »Slovenec«, da mi zatiramo katoličanstvo, da prežimo po novi veri, je to sama laž in nič dru-zega. (Živahno pritrjevanje.) Pač pa zahtevamo, da naj išče duhovnik svoj poklic predvsem v cerkvi, da naj je oznanovalec ljubezni, ne pa hujskač in razgrajač. (Ži vahno odobravanje.) Ta zahteva pa ni pre grešna; pri nji sicer nimamo na strani dr. Šusteršič a, pač pa imamo na svoji strani našega Gospoda Jezusa Krista, ki je govoril, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. (Burno pritrjevanje.)
Samo ob sebi je umevno, da se moram z osebo dr. Šusteršiča še nadalje pe Čati. Ta mož rohni in ropota sedaj po deželi, da se glasi kakor prazen, star sod, če pritrjuješ obroče na njem. (Veselost). Povsod, kamor pride, zabada nas naprednjake na raženj, da se cvremo v lastni masti. Vsaj dr. Šusteršič meni, da je tako. V resnici pa ni tako grozno, ker je vse to, kar počenja dr. Šusteršič, zgolj teater, ki nima niti tiste vrednosti, kakor teatri Marijinih družb pod kozolcem. (Živahna veselost.) Od teh imajo vsaj gospodje kaplani nekaj veselja, med tem, ko od dr. Šusteršičevih teatrov nobeden nič nima!
Po svojih shodih se dr. Šusteršič posebno rad mene spominja, zategadelj bi bilo nepravično, če bi se tudi jaz njega ne spominjal pri današnjem shodu. In spominjam se ga brez razburjenja, brez jeze, ker nasproti temu možu nikdar ne morem prikriti velike svoje hvaležnosti. On, dr. Šusteršič, nam utrjuje stranko, on je takorekoč gnoj na naši njivi! (Živahno pritrjevanje.) Povsod, kjer se prikaže, izbije iz tal napredno stranko, kjer je poprej  nikdar bilo ni!   Nimam torej
vzroka, togotiti se na dr. Šusteršiča: on je voliček, vpreženvnaš plug. (Veselost. Klici: Prav dobro!) In zatorej le želim, da mu moči prezgodaj ne opešajo!
Ali bati se je, da mu moči opešajo, in to v lastni stranki. Vse, kar tega Šusteršiča skupaj drži, je na eni strani velika surovost, na drugi strani pa donebesna domišljavost! Samo ti dve lastnosti ima ta katoliški politik, in ker se s surovostjo in domišljavostjo ravno v politiki ničesar stalnega ne doseže, bati se je, da se naša konservativna stranka nekega lepega dne otrese dr. Šusteršiča, kakor se otrese pes svojih bolh. (Burno pritrjevanje in veselost). In če se je kaj naši duhovščini čuditi, čuditi se moramo, da skače, pozabivši vse naloge svetega svojega poklica, v ogenj za takega suroveža, :kot je dr. Šusteršič! (Pritrjevanje).
V Preski, ali kje že, dokazoval je ta izvenredni »katolik«, da mi, slovenski liberalci nimamo duše, da smo brez duše, kakor psi, ki letajo okrog vaših hiš. (Ogorčenje. Klici: Kakšno dušo pa ima dr. Šusteršič? Klic: Alindrasto ! Veselost) In prepričan sem, da je na farovškem dvorišču v Preski zbrana množica šla v prepričanju domov, da slovenski liberalec res nima duše, prav kakor mačka vrh strehe! In mladi duhovniki, zbrani na farovškem dvorišču v Preski, so z od veselja raz-getali, ker je Šusteršič dokazal, da liberalci res nimajo duše! In škofov »Slovenec« v Ljubljani je ponosno ponatisnil veselo no vico, da slovenski liberalci nimajo duše, in da je to dr. Šusteršič, stoječ tik farov-škega stranišča v Preski, proti vsakemu dvomu dokazal. Mi naprednjaki smo pač boljši od teh ljudi! Mi verujemo, da živi v vsakem človeku neumrjoča duša, ter odločno pripoznamo, da živi taka duša tudi v slabotnem telesu dr. Šusteršiča, da si je mogoče, da je ta duša precej umazana in pegasta. (Klici: Žlindrasta). Kot dobri katoliki pa ti duši vendar pripoznamo večno življenje; dr. tousteršiču in njegovim prijateljem pa svetujemo, d a naj ne taje duše, in naj si bode tudi pri liberalcih, ker s tem taje vero, cerkev in sploh vse, kar so Kristus in njegovi apostoli med svet zasejali. (Živahno odobravanje. Klici: Kristusa so že odstavili.) Sicer pa je, če dr. Šusteršič nam dušo taji, to le dokaz izvenredne surovosti tega človeka, ki je neumrjoče duše sam najmanj vreden! (Pritrjevanje)
Še večja od surovoet: p* je dr. Šu-steršičeva domišljavost! Na Jesenicah je zadnjič nastopil kot svetnik, in da mu je bilo to mogoče, imenoval se je sam sebe svetnika, ne da bi bi!_ rimskega papeža za dovoljenje prosil. (Veselost.) Z vso resnostjo je namreč svojim poslušalcem, med katerimi se je nahajal tudi župnik Šinkovec, pripovedoval, da bode sodnji dan on dr. Šusteršič stal med izbranimi in za nebesa izvoljenimi ovčicami, med tem ko bomo mi liberalci stali med črnimi kozli, katere bo Lucifer za pete v peklenski ogenj pometal. (Veselost) To je ta mož z vso resnostjo pripovedoval Jeseniškim delavcem in jaz se samo čudim, da jim ni tudi pripovedoval, da bode sodni dan sam Kristus, ki bo, kakor znano, sedel od desnici svojemu očetu, s svojega sedeža vstal, pohitel našemu dr. Šuster-šiču nasproti ter ga posilil na svoj lastni sedež rekoč: Ljubi doktor Šusteršič, vsedi se na moje mesto, ker je to jedino mesto zate dostojno! (Viharna veselost in burno pritrjevanje.) In če bi bil dr. Šusteršič tudi kaj takega klobasal jeseniškim delavcem in jeseniškemu župniku S.nkovcu, bili bi oni prav gotovo ploskali, posebno pa župnik Šinkovec, ker je naša duhovščina sploh srečna, če sme svoje zobe za-sajati v tiste žaltove klobase, katere ji na krožnik poklada »svetnik« dr. Šusteršič. (Veselost.) Ali prepričan sem, da bo od slej ta in ona Jeseniška stara ženica prepričana, da je dr. Šusteršič res svetnik, in da je gotovo, da pride sodni dan v nebesa. Tudi mi imamo dr. Šusteršiča za
svetnika, pa samo za čudnega svetnika. (Veselost in pritrjevanje.) V drugem pa menimo, da, če kdo sam trdi, da pride zanesljivo v nebesa, je ali norec, ali se pa z Boga norca dela. (Klici: Res je.) Kaka bo sodba sodnji dan, to Je skrivnost našega Boga! Sam škof ljubljanski ne ve, kako bo prestal to sodbo; toliko manj ve to dr Šusteršič, ki ni toliko katoličan iz prepričanja, kakor katoličan iz h i -navščine! Vsaj jaz bi za njega ne prevzel nikakega poroštva, ker bi vse-kako čudno bilo, da bi dr. Šusteršič, ka teremu so duhovniki še nedavno kot kozli smrdeli (Veselost), sodnji dan zašel med ovce. ' Prav lahko je mogoče, da temu domišljavemu svetniku sodnji dan zapoje trombe glas: kozel si bil, in med kozle se povrni. (Viharno pritrjevanje in občna veselost).
Ali pustimo to. Pametnemu človeku se vidi smešno, če dr. Šusteršič sam o sebi prerokuje, da gotovo pride v nebesa. On sam pa ne čuti te smešnosti, in le žalostno je, da je dostikrat tudi njegovi volilci ne čutijo. Smešen je dr. fou steršič, kadar hoče biti po vsi sili svetnik, ali še bolj smešen je pa takrat, kadar grozi in kadar spušča na nas naprednjake plehaste svoje grome. Na vsakem shodu širokousti se nekako takole: če smo tudi deželni zbor razbili, čeravno smo se v deželni zbornici obnašali kakor pijani Ciči, vendar gorje deželnemu odboru, ako ne bo tako postopal, kakor bo njemu, vse mogočnemu Šusteršiču všeč! Ce ne, bo pa groza, in v prah nas razdrobi, nas vse, ki sedimo v deželnem odboru! Res, grozne besede, pa vendar nič druzega, nego prazne besede! Deželni odbor, prijatelji, sam najbolj ve, kaj mu je početi. Vsled neumnosti klerikalnih poslancev, vsled ne umnosti tiste mušice, ki se imenuje dr. Brejec (Veselost), ki je vaš poslanec (Klic: O jej!), dobil je deželni odbor oblast v roke, kakor je dosedaj š|e nikdar imel ni. Kako mu je to oblast porabiti, v to ne potrebuje nikacih svetov, najmanj pa svetov dr. ousteršiča, ki naj prodaja te svete starim tercijalkam, ne pa deželnim odbornikom. Toliko, kolikor je v glavi dr. Šusteršiča, se kmalu nahaja tudi v kaki drugi glavi: zategadel naj dr. Šusteršič s svojimi svetovi lepo za vratmi počaka, dokler ga ne pokličemo, če bomo slučajno potrebovali teh svetov! Ostanejo torej še njegove grožnje! V tem pogledu je skoraj škoda izgubljati kake besede. Spominjam se še starega oltarja v poljanski cerkvi. V tem oltarju stal je angelj Mihael in pod nogami je imel prav grdega hudiča, ki je strašno ženino gledal in brusil svoje kremplje. ;Občna veselost) No, pa tacega hudiča se nam ni treba bati; če tudi grdo gleda, če tudi brusi kremplje, se ga vendar ne bojimo, ker vemo, da je lesen in da se arhangelju izpod nog ganiti ne more. Čisto tak strah ima deželni odbor pred dr. Šusteršičem in njegovimi temnimi pogledi! Ni pa vam treba povedati, da hoče deželni odbor izvanredno svojo oblast, katero mu je neumnost dr. Šusteršiča potisnila v roke, pametno porabiti, to je pred vsem porabiti v korist našemu kmetu. Kar nas je naprednjakov v deželnem odboru, smo vsikdar z veseljem glasovali za korist našega ljudstva (Živahno odobravanje), ker smo bili od nekdaj odkritosrčni prijatelji našemu kmetu in vsikdar tudi boljši prijatelji našemu kmetu kot je dr. Šusteršič. (Burno pritrjevanje) Najslabšega prijatelja kmetom kaže se pa ta mož sedaj, ko v svoji pri-smojenosti skuša vpeljati nt^Kranjsko politiko sil*, politiko pesti, in če se sme tako izraziti, politiko meča. Ker pa je mož slab katolik, je pri tem pozabil na to, da se že v svetem pismu bere: Kdor z mečem okrog hodi, bo z mečem uničen. (Živahno pritrjevanje.)
Na Jesenicah je dr. Šusteršič omenjal tudi deželnega predsednika barona Heina. Najprej ga je prav pošteno ozmerjal, potem pa se mu je pričel prav po strežajsko dobrikati ter ga vabiti pod svoj plašč. Dr. Šusteršič bi rad dobil vlado na svojo stran, ker ve, da je svojo stvar prav korenito v jarek zavozil in tudi ve, da svo jega vozička brez vladne pomoči iz jarka izvleči ne more. Zategadel njegovo klečeplazenje okrog deželnega predsednika. Meni se pa zdi, da so dandanes razmere na Kranjskem take, da sta obe, posvetna kakor cerkvena oblast poklicani, v soglasju delovati na to, da se zboljšajo javne razmere. Z razgrajanjem in divjanjem se te razmere ne dajo zbolj sati in zato pravim: če bi škof pojmil svojo nalogo, bi moral kaj storiti, da se silna nasprotja poležejo. Sedaj je prilika za to. Imel je tako priliko že jeden krat, a jo je zamudil, in bojim se, da jo bo zamudil tudi sedaj, (Klerikalci nekaj ugovarjajo.) Škof tudi prvič ni hotel ničesar storiti. (Klerikalci zopet nekaj ugovarjajo, češ, da je škof storil, kar je mo gel) To ni resnično. Škof ni hotel ničesar storiti. Obljubil nam je najprej, da se v Metliki ne ustanovi konsumno društvo, čez šest dni pa mi je pisal, da svoje obljube ne more držati. To je bil vzrok, da se poravnava ni dosegla.  Sedaj bi bil
zopet čas intervenirati; čas bi bil, da se skličejo vsa tri stranke (Žirovski kaplan Lavrenčič nekaj ugovarja. Dr. Tavčar: Ce bodete hotel govoriti, Vam dam potem besedo.) Prepričan sem, da škof tudi sedaj ne bo ničesar storil, kajti na škofu leži dr. Šusteršič, in sicer tako, da se ne vidi ne mitra ne škofova palica, (Šubic: Živio dr. Šusteršič! — Viharna veselost) V celi poljanski dolini je vladal najlepši mir. Povprašajte: Kaj Vam je koristil dr. Šusteršič? (Klici: Konsum je napravil!) To je vse, kar imate od dr. Šusteršiča in če pojde konsum v zrak, pojdejo ž njim v zrak tudi posestniki, ki zanj jamčijo. Danes spoznava vsa poljanska dolina, da je konsum za našega kmeta največja nesreča. Provzročil jo je dr. Šusteršič, ker je ta gospodarska organizacija njegova molzna kravica. Šusteršiča ta organizacija živi, kmet pa — da se po domače izrazim, — od nje črka.
(Navdušeno odobravanje in ploskanje. Burni klici: Živio dr. Tavčar!)
Govor* poslanca Pirca.
Spoštovani možje! »Kogar Bog ljubi, tistega tepe!« Če je ta rek resničen, potem gotovo Bog predvsem ljubi našega ubogega kmeta. To izkušate sami. V potu svojega obraza se trudite od ranega jutra do poznega večera, delate res, kakor črna živina, a vspeh je vedno tisti. Posestva se vedno bolj zadolžujejo, kmetije propadajo in klofuta za klofuto pada na izmučenega poljedelca, tako da bo tudi že najbolj potrpežljivemu kmalu preveč toliko ljubezni. Pohlevnejši izmed vas še potrpežljivo prenašajo različne krize in težave, pogumnejši zapuščajo domovino in se izseljujejo v Ameriko, drugi zopet tarnajo in tožijo o slabih časih, kar pa seveda prav nič ne pomaga. V zadnjem času so pa tudi med vami začeli vstajati možje, ki so jeli misliti in povpraševati, zakai bi ti vedni udarci po kmetskom stanu izhajali le zgolj iz božje ljubezni? Zakaj bi Bog, ki je nad vse dober in nad vse pravičen, lasal vedno le kmeta, ki to najmanj zasluži? In ti možje so začeli brskati po vzrokih propadanja kmetskega stanu in prišli so z nami vred do prepričanja, da to propadanje ne izvira iz božje ljubezni, ampak da je vzrokov treba iskati drugod.
Ni moj namen, naštevati različne okoliščine, ki provzročajo nazadovanje kmetijstva, opozarjati vas hočem le na neko dejstvo, ki je mnogo, če ne največ pripomoglo v to, da vladajo danes tako žalostne razmere v naši deželi. Glavni vzrok propadanja je ta, da je naš kmet le preveč udan v božjo voljo, mesto da bi se ravnal po pregovoru »Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal«, (Odobravanje. Klici: To je resnično!) se zanaša preveč na pomoč od zunaj, mesto da bi postopal samostojno, se je vrgel v naročje stranki, ki ga s pretvezo, da ga bo rešila iz obupnega položaja, le še bolj peha v grob propada. V tem svojem brezmejnem zaupa nj u je že večkrat sam pomagal spletati bič, katerega udarci so potem padali nanj — in o tem bi ravno vi možje vedeli kaj povedati — in ob času zadnjih deželnozbor-skih volitev si je spletel sam božjo šibo, ki zdaj kruto bije po njegovem hrbtu.
Skoro bo poteklo jedno leto, odkar so se vršile na Kranjskem deželnozborske volitve. Stali sta si nasproti dve stranki: narodno napredna ali liberalna in katoliško-narodna ali klerikalna. Kaj so liberalci in kaj klerikalci? Narodno napredna stranka se bori za svobodo in za splošni napredek slovenskega naroda, ona želi, da bi se povzdignil naš narod v vsakem oziru, tako da bi bil enakovreden sosed mogočnejšim in na višji stopinji omike stoječim narodom. (Pritrjevanje.) Ako pa hočemo to doseči, je predvsem potrebno, da produktivni stanovi duševno in gmotno napredujejo, zlasti je pa treba povzdigniti teptani kmetski stan, ki je najštevilnejši stan našega naroda in obenem njegov temelj. Če je temelj slab, maje se vsa stavba in če se bo kmetu dobro godilo, tudi nam drugim ne bo ničesar primanjkovalo in posebno ne onim stanovom, ki tvorijo slovensko meščanstvo. Kmet in meščan sta navezana drug na druzega. Že z ozirom na to različno razmerje se je liberalna stranka vedno potezala za kmetske koristi in so kranjski narodno napredni poslanci, ki so pretežno meščanski zastopniki, vedno z vnemo glasovali in se potezali za one predloge, ki so merili na izboljšanje bednega položaja kmetskega stanu. (Odobravanje).
In kaj klerikalci? Ti pravijo, da se v prvi vrsti bore za vero, (Klici: Za bi-sago!) sicer se pa obnašajo tako, kakor da imajo patent na osrečevanje kmetskega ljudstva. Za vero se jim pač ni treba boriti. Mislim, da smo vsi katoličani, nekateri boljši, nekateri slabši, kakor je tako pač povsod. No, vera je tem gospodom le pretveza, v resnici se bori katoliško-na-rodna stranka od takrat, kar ji stoji na čelu znani dr. Šusteršič, le za klerikalizem. Kaj hočejo pravzaprav klerikalci ? Oni hočejo, da naj ima cerkev, da naj imajo duhovniki prvo in zadnjo besedo povsod, tako v verskih kakor tudi v posvetnih zadevah. (Klici: Kaj pa še? Nič t posvetnih zadevah! — Cerkvi naj služijo!) Mi liberalci pa pravimo, da je Cisto prav, ako
ima cerkev, ako imajo duhovniki odločilno besedo v verskih zadevah, nikakor jim pa ne priznamo in nam tudi treba ni priznati te pravioe v posvetnih zadevah, kajti sam Kristus je dejal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta!« (Živahno pritrjevanje.) Mi pravimo, gospodje naj skrbe za svoje duše, kar je neki časih tudi zelo potrebno in skrbe naj za naše duše, a ne skrbe naj duhovniki za naša telesa, (Pritrjevanje) kajti mi vemo bolj, kaj nam je prid, kakor gospodje, ki v farovžih prav brezskrbno žive. S tem pa seveda še zdavno nečemo reči, da naj se duhovniki sploh ne brigajo za posvetne zadeve. Državljani so, kakor mi, davke plačujejo kakor mi, zato pa morajo imeti tudi vse državljanske pravice. Zato naj tudi volijo, naj agitirajo, naj pridejo med nas, bodo vsaj spoznali življenje, a kadar se mude med ljudstvom, ne da bi izvrševali svoj sveti poklic, takrat naj puste vero v cerkvi in naj je ne izkoriščajo v svoje posvetne klerikalne namene. (Burno odobravanje).
To popolnem opravičeno stališče zavzema narodno-napredna stranka, zato jo pa črtijo klerikalci iz vse svoje duše. Prav dobro vedo, da nikdar ne bodo izvedli svojih nakan, dokler obstoji narodno napredna stranka na Kranjskem. Ugonobiti so jo hoteli. S pretvezo, da hočejo kmetskomu stanu pomagati na noge, so jeli snovati po deželi in ponekod tudi po mestih različna konsumna, kmetijska ter druga društva in klerikalne posojilnice. (Burni klici |kakor: Nas so že ujeli!) V resnici so pa to delali zato, da bi zatrli samostojni trgovski stan, ki je narodno-napredni stranki največja opora in zato, da bi kmeta še bolj priklenili nase. Pa o tem vam je že govoril gospod predgovor-nik. Omenjam naj le še enkrat, da so klerikalci kmalu sami prišli do spoznanja, da so zavozili s svojim vozom gospodarske organizacije.
Take razmere so bile lani pred de-želnozborskimi volitvami. Klerikalci so se z vso silo vrgli v volilni boj. Hoteli so nam vzeti kolikor mogoče mandatov, da bi stranko spravili ob ves vpliv, hoteli so dobiti v deželnem zboru večino, da bi potem z deželnim denarjem krpali svoje raztrgane konsume. (Pritrjevanje) Vihral je po naši deželi političen boj, kakor ga še nismo videli na Kranjskem. Klerikalci so uporabijali vsa dovoljena in nedovoljena sredstva. Raz prižnice, kjer bi se imela glasiti božja beseda in oznanjevati vera ljubezni, razlegal se je bojni klic, v spo-vednicah so vplivali na volilce, z eno besedo, oznanjevali so verski boj in klicali so, da je vera v nevarnosti. Lagali so, da vam hočemo vzeti vero. S to predrzno lažjo so postavili klerikalci krono svoji nosrairini agitaciji. N a m liberalcem ni nikdar prišlo na misel, dabivam hoteli vzeti ver o. Mi sami dobro vemo, da je vera vsakemu neizogibno potrebna. Ljudstvo brez vere bi podivjalo in mi bi pljuvali v lastno skledo, ako bi vam hoteli vzeti pravo vero, vero ljubezni, ki vam je včasih edina tolažba v težavnem boju za obstanek. Klerikalci dobro vedo, kako ljubite to vero, od katere bi ne odstopili za nobeno ceno in zato so nas z lažjo, da vam hočemo vzeti vero, zvabili v svoje zanjke. Verjeli ste lažnivcem in od 16 kmetskih mandatov so jih dobili klerikalci 15 Tako ste si, kranjski kmetje, res sami spletli ono božjo šibo, katera vas sedaj tepe. (Odobravanje.) Če bi klerikalci ne biii prišli v takem številu v deželni zbor, nikdar bi si ne bili upali nastopiti tako predrzno in naravnost na škodo svojih volilcev uganjati take grdobije, kakor so uprizarjali klerikalci v kranjskem deželnem zboru.
Čujmo tedaj, kako so se vaši poslanci obnašali v kranjskem deželnem zboru, vaši zastopniki, ki so se zavezali za nas delati, ki so nam obljubovali, da se bosta cedila med in mleko po kranjski deželi, ako jih volite.
Klerikalci so tedaj priborili 15 kmetskih mandatov in s pomočjo socijalnih demokratov, ki so vse prej, kakor prijatelji cerkve, so zmagali še v Idriji. Imeli so Hedaj 16 glasov, a da bi imeli večino, potrebovali bi jih 18. Kar so klerikalci za trdno upali, se, hvala Bogu, ni zgodilo. Dr. Šusteršiču se ni izpolnila srčna želja, da bi na čelu klerikalne večine v deželnem zboru gospodaril na Kranjskem, kakor kak mlad bog (Veselost.) in splaval mu je up po vodi, da bi z deželnim denarjem mašil velike luknje v svoji gospodarski organizaciji. Zato je že takrat sklenil doseči svoj namen, če ne z lepo, pa z grdo, zato se je že takrat odločil, da bo s pomočjo svojih ožjih somišljenikov razbil kranjski deželni zbor v ta namen, da bi se vršile nove volitve, pri katerih bi še enkrat poskusil svojo srečo.
Prvič se je sestal novo voljeni deželni zbor na dan 30. decembra 1901, da je dovolil proračunski provizorij za leto 1902 Sklican je bil potem šele spet na soboto 21. junija in zboroval je potem še 23. junija, a že ga je morala zaključiti vlada ker so klerikalni poslanci s svojim divjanjem onemogočili vsako mirno delovanje.
Takoj 21. junija se je pokazalo, da hočejo klerikalci obstruirati, to se
pravi, preprečiti vsako delovanje deželnega zbora. Komaj je deželni glavar otvoril sejo, že je tudi naznanil, da se mu je izročilo 12 nujnih predlogov, t. j. takih, o katerih bi se moralo obrav-nati takoj in tudi sklepati.
Govornik je popisal dogodbe v tej seji do govora dr. Šusteršiča v volilni pravici. Dr. Šusteršiču, kakor sploh klerikalcem seveda ni kar nič na tej pravici. Ko so narodno-napredni poslanci pred leti stavili predlog, da naj se uvede za deželni zbor tajna volilna pravica so bili ravno klerikalci tisti, ki so to hoteli zabraniti. Klerikalci vedo prav dobro, da je nemogoče v kranjskem deželnem zboru nemogoče dobiti večino za tak predlog. Veleposestniki bi tega ne pripustili, če bi tudi narodno-napredni poslanci za to glasovali. In če bi se tudi sprejel tak predlog, bi ga cesar nikdar ne potrdil. Ko je štajerski deželni zbor hotel letos ustanoviti novo kurijo, v kateri bi vsi tisti imeli volilno pravico, ki jo drugod nimajo, je cesarjev namestnik v imenu ministrstva izjavil, da se ne bo odobrila nobena pre-memba, ki se ne bo izvršila v okviru državnozborskega volilnega reda.
Kaj je pravzaprav splošna in jednaka volilna pravica. Da sme vsak državljan, ki je izpolnil 24 leto voliti, ali kaj plača ali ne. Voliti bi smeli vaši posli, če bi se uvedla ta pravica za državni in deželni zbor. potem bi se dosledno morala tudi za občinski odbor in prav lahko bi prišlo do tega, da bi potem tisti ki ne plačajo nič, dobili vse v roke in bi gospodarili z denarjem, ki so ga drugi plačali. Ne verjamem, da bi bili s tem kmetje zadovoljni in zato je vaš poslanec Brejc v Naklem zahteval le razširjeno volilno pravico. Mislim, da lahko mirno rečem, da — Vam kmetom ni kar nič na tem, če se prav Šusteršič roti, da to zahtevate. Pri dotični razpravi jo ljubljanski župan Hribar rekel, da bi ne imel nič zoper splošno volilno pravico, ali zagotoviti se mora prej volilna svoboda. (Pritrjevanje.) Kakor zakon kaznuje kupovanje glasov, tako se mora tudi zabraniti hujskanje raz prižnic in v spovedni-cah. (Pritrjevanje. Klici: To je prav! Tako naj se stori).
Možje, na lastna ušesa ste že slišali to hujskanje raz prižnic, dobro veste, da se je asritiralo po spovednicah in še bolj ve dr. Šusteršič, da bi brez zlorabe vere nikdar on in tudi njegovi čudni tovariši ne sedeli v deželnem zboru, a Šusteršič je iskal, hoteli so imeti škandal, a ko je župan Hribar izrekel one besede, nastal je strašen krik. Klerikalci so upili, da je duhovščina razžaljena in zahtevali so naj glavarjev namestnik Hribarja pokliče k redu. Klerikalci so delali škandal. Pravi kmečki poslanci se ga niso udeležili.
Govornik je potem pojasnil dogodbe v drugi seji in nadaljeval: Tako so delali vaši poslanci v kranjskem deželnem zboru za »vero« in za koristi svojih volilcev. čez nekaj dni po teh škandalih je pa celokupno ministrstvo z dovoljenjem cesarjevim zaključilo zasedanje kranjskega deželnega zbora. In zopet se je prav pošteno vrezal dr. Ivan Šusteršič, ki je prav gotovo pričakoval, da vlada razpusti deželni zbor in da se bodo vršile nove volitve. Klerikalci so prišli kmalu do spoznanja, da so napravili veliko neumnost in strah jih je pred volilci, ker ne more deželni zbor zborovati, bodo trpeli največ ravno njih volilci, udarjen je najbolj naš kmet. Slabo vest imajo in zato prirejajo po deželi shode, na katerih opravičujejo svoje postopanje in znašajo vso krivdo na nas liberalce. Pravijo, da so delali škandal le zaradi volitev v odseke. Že prej sem vam pojasnil, da so bili liberalni poslanci pripravljeni vstreči željam klerikalcev po večjem zastopu v odsekih, da, zadovoljni so bili celo zvišati število članov v važnejših odsekih na 14 in dati klerikalcem po šest mest. Ta izgovor je tedaj jalov in to tem bolj, ker so klerikalci že pred volitvijo v odseke proglasili, da bodo delali obstrukcijo. In njih glasilo »Slovenec« je izjavil: Kaj mandati v odseke, — o miru sploh ni govora, dokler se nam ne da vse kar zahtevamo. Postavili so se tedaj na blazno stališče, da naj komandira manjšina večino, kar ni nikjer. (Klici: Pa tudi ne bo.) Dobro so vedeli, da se jim večina ne bo uklonila in zato so začeli obstruirati. Klerikalci sploh niso hoteli delati, ker nimajo večine v deželnem zboru in divjali so zato, da bi bila vlada razpustila deželni zbor.
A deželni zbor je le zaključen in kaj sedaj?
Cela dežela je komaj pričakovala deželnozborskega zborovanja, ker je vsa dežela navezana na podpore deželnega zbora, zlasti pa kmečko prebivalstvo, ki bi bilo brez teh podpor izročeno popolnemu gospodarskemu propadu. Deželno upravo bo sedaj vodil deželni odbor, kateremu je meseca decembra dovolil deželni zbor pobiranje deželnih doklad na nedoločen čas.
Kakšne pravice ima deželni odbor, kakšne podpore sme deliti?
Deželni odbor nima druge pravice, kakor da izvršuje sklepe deželnega zbora, česar pa deželni zbor ne sklene
tega pa tuđi odbor ne sme izvršiti in posebno je omejeno delovanje dežel nega odbora glede uporabe deželnega denarja. V tem oziru je vezan na proračun, katerega je prej potrdil deželni zbor in deželni zbor ves kot tak kakor posamezni odborniki jamčijo s svojim premoženjem, da ne bodo prekoračali potrjenega proračuna. Le v najskrajnejšem slučaji v nujnih potrebah sme izdati izven proračuna do 1000 gld., a mora ta izdatek v prihodnjem deželnem zboru opravičiti. Nadalje ima deželni odbor pokrivati z deželnim denarjem redne izdatke za deželno upravo, plače za učitelje, za deželne uradnike, denar za blaznico ali bolnico. Sicer je pa, kakor rečeno, odbor navezan na od deželnega zbora potrjeni proračun. Ker pa letos vsled klerikalne obstrukcije deželni zbor ni mogel potrditi deželnega proračuna, je čisto naravno, d a deželni odbor ne more izplačevati tistih prispevkov in podpor, ki so bile stavljene v proračun, a niso bile potrjene.
Vsled tega se bo godila neizmerna škoda kranjskemu prebivalstvu, a največja škoda pa kmetskemu ljudstvu. Ker vem, da vas bo pred vsem zanimalo, koliko in kake podpore se ne bo izplačalo v prid kmetskega stanu, naj vam navedem vsaj važnejše postavke, ki zadevajo kmeta.
Deželni odbor ne more izplačati S200 K za nakup plemenskih bikov, S00 K za naprave živinorejcem, 11 500 K za uravnavo Save, več tisoč kron za uravnavo drugih rek in potokov, mnogo tisoč kron za vodne zgradbe in vodovode, od tega samo 10075 K občinam za male vodovode in vodnjake, 7000 K za po-vzdigo kmetijstva, 4000 K za podpore kmetijskim, mlekarskim in sadjarskim produktivnim zadrugam, 12.000 K za podpore pri zgradbi šol, 1500 K za preložitev ceste pri Kranju, 12.000 K za zgradbo ceste od škofjeloke skozi Železnike do deželne meje, 20.400 K za podpore okr. cestnim odborom in občinam, 50.000 K za posojila vinogradnikom in še mnogo druzih podpor ne. Tako deželni odbor ne bo mogel ugoditi prošnjam vdov, sirot, dijakov, po ujmah poškodovanih kmetov, občin in vasij za podpore in miloščine. Izostalo bo tudi mnogo državne podpore, ker država daje le potem svoj delež, ako dežela izplača svoj prispevek.
Nekaj tisočakov je tedaj za letos splavalo po vodi in lahko se reče, da se je tri četrtine tega denarja odtegnilo kmetskemu ljudstvu. In teh žalostnih razmer ni zakrivil nihče drugi, kakor brezvestni klerikalni razgrajači, ki so, ne oziraje se na koristi svojih volilcev, r zbili deželni zbor. Po celi državi so zborovali deželni zbori, le vrata kranjskega deželnega zbora so ostala zaprta in zastonj trka nanje bedni polje delec. In ta vrata so zaprli oni, katerim ste lani oddali svoje glasove, katerim ste izkazali svoje zaupanje, trdno prepričani, da vas bodo pošteno zastopali v deželnem zboru. Varali so vas. (Burno pritrjevanje.) Za časa volitev so vam obljubo vali zlate gradove, obljubo vali so vam potic in kolačev, a prinesli vam niso iz deželnega zbora niti suhega kruha, ampak trdega kamenja. (Viharno pritrjevanje in klici: Res je!) Ti vaši poslanci so postali za nas res prava šiba božja, katero ste si spletli sami. Po njih delih jih sedaj lakko spoznate. Skušnja uči in prav iz srca želimo, da bi ta bridka skušnja tudi izučila tudi kranj skega kmeta in mu strgala mreno raz cči, da bi mogel razločevati prijatelja od nasprotnika. Zlasti pa želim vam prav iz srca, spoštovani možje, da bi v vašo lepo dolino, ki slovi po nadarjenosti svojih prebivalcev, prav kmalu posijalo božje solnce svobode in napredka in s svojimi žarki razgnalo črne megle, ki se vlačijo po vaših prijaznih selih. (Navdušeno odobravanje.)
Nezaupnica dr. Brejcu.
Sedaj je dal dr. Tavčar na glasovanje r e s o 1 u c i j o, ki so jo predlagali prvi občinski možje, in ki se glasi:
Na shodu v Srednji vasi zbrani volilci obsojamo naj ostrejše surovo divjanje katoliških kmetskih poslancev v deželnem zboru, vsled katerega imadežela inposebno ves kmetski stan naj večjo škodo. Z o žirom nato izreka shod deželnemu poslancu za ta okr a j dr. Brejcu popolno nezaupnico.
Ta nezaupnica je bila sprejeta z ogromno večino. Proti je glasovalo kacih 15 mož.
Konec zborovanju.
Sedaj je vprašal dr. Tavčar, če želi kdo besede. Ljudje so začeli klicati: „Kje je pa žerovski kaplan?" „Zdaj naj kaplan govori!" — a gospoda kaplana ni bilo več. Sporekel se je bil že poprej z nekaterimi in se silno razkačil, ko so mu očitali neko Bovsarico. Ko je bilo glasovanje o predlagani nezaupnici, jo je kaplan odkuril. Mesto njega se je za besedo oglasil Štefe. Dr. Tavčar
se je najprej ponorčeval iz njega, potem pa mu je le hotel dati besedo, toda možje volilci so rekli: „Ne, tega fanta pa ne bomo poslušali". Štefe tudi ni nič silil, ker je videl, kakšen je položaj.
Ker se ni nihče drugi oglasil, je dr. Tavčar s primernimi besedami zaključil shod.
Možje ostali so dolgo časa zbrani in razvila se je živahna zabava. Največ veselosti pa je bilo, ko je neka znana posestnica dala duška svoji jezi nad klerikalci s tem, da je dr. Krekovega svaka, podoba r j a S u h i c a, z dežnikom n a k 1 e -stila, dajo je moral ta klerikalni p r v ob o r i t e lj hitro o d k urit i. Ž njim vred so se poizgubili tudi drugi klerikalci, klavrni in jezni, ker so dobro čutili, da so izgubili prvo bitko za Poljansko d o 1 i u o, da je bil 1 e v v s v o j e m lastnem brlogu tepen.
V M Jjutiljjtmdil. 4 avgusta. Štrajk kmetijskih delavcev v Galiciji.
Z ozirom na resni položaj se misli sklicati ministrski svet, ako ne ponehajo nasilja. Včeraj je izšel na vse okraje, v katerih je štrajk, naslednji razglas na-mestništva v poljskem in maloruskem jeziku: »Na podlagi pooblastila gospoda predsednika v ministrstvu Nj. Veličanstva pozivam odločno prebivalstvo, naj se zdrži mirno in zakonito, brez nasilja in kršenja zakona, ki so se, žalibog, pripetila v nekaterih okrajih takozvanega kmetijskega štrajka. Istočasno svarim na ukaz gospoda ministrskega predsednika, naj se opuste nasilja in hudobna napadanja zoper druge osebe in tujo last, ker bi imela za posledice stroga in v postavah utemeljena iz-venredna postopanja. Pripomnim, da so med kmetskim prebivalstvom raztrošena poročila, vsled katerih obstoji zakon, ki ureja plače za kmetijske delavce, popolnoma izmišljena. Naročam c. kr. okrajnim glavarstvom razglasiti to oznanilo. Lvov, 1. avgusta 1902. Pininski, namestnik.« — Brezdvomno bo imel ta razglas uspehe, kajti štrajk se je najbolj zato tako vztrajno širil, ker so brezvestni agitatorji učili, da je cesar zapovedal, da ne smejo drugače delati, kakor, da se delavcem pripozna vsak sedmi snop pri žetvi. V Jaktorovu je prišlo zopet do spopada med kmeti in vojaštvom. Na ukaz, naj se razidejo, so odgovorili kmetje s kamenjem ter skušali huzarje potegniti s konj. Štirje kmetje so bili močno ranjeni.
Kaj se smatra v Nemčiji za sramoto.
Tajni svetnik finančnega ministrstva Lohning v Poznanju se je zaročil s hčerko nekega vladnega tajnika, ki je imel nesrečo, da je služil v nemški armadi kot feldvebel. To se je zdelo vladnim krogom tako poniževalno za tajnega svetnika, da so ga takoj poslali v pokoj. Ta nezaslišani nemški »copf« je zbudil toliko ogorčenja, da pride zadeva pred deželni zbor. Sklicevalo se bo na to, da je bil tudi prejšnji minister Lucius titularni feldvebel ter se je kot tak tudi pozneje podpisoval, ne da bi se mu zdelo sramotno.
Najnovejše politične vesti.
Rumunski kralj Karol in kraljica sta prišla v soboto na Dunaj, od koder se je odpeljala kraljica v Ragac, kralj pa k cesarju v Ischl. Na Dunaju je imel kralj z ministrom Goluchowskim daljši razgovor o balkanskih, razmerah. — Vstaja v Južni Ameriki. Pri Aqua dulce je bil 30. m. m. hud boj med vstaši, ki jih je vodil Herera, in vladnimi četami. Vstaši so zgubili nad 200 mož, vladne čete pa baje samo 18 mož. — Državni poslanec J. Redi, župan mesta Steyr je umrl. — Vodjo kitajskih vstašev Cingtinghinga je general Lo ujel, mu dal glavo odsekati ter jo v svarilo vstašem nataknil na kol. — Nadvojvodinja Elizabeta, najmlajša sestra nadvojvode Frana Ferdinanda, se poroči z nadporočnikom princem Petrom de Alcantara, vnukom bivšega brazilijanskega cesarja Don Pedra. — Kitchener in nemški cesar. Cesar Viljem je baje povabil lorda Kitchenerja v Nemčijo, češ, da bo cela nemška armada počaščena, imeti v svoji sredi tako izbornega vojaka. — Bivši predsednik Oranje driave Stejn je ozdravil ter se podal ni potovanje. — Nemščina na   francoskih vseučiliščih. Več
francoskih vseučilišč, med njimi tudi ono ▼ Parizu in Marseille, so dobila pravico, izdajati spričevala za nemški jezik.
Dnevne vesti.
V L i ubijan i. 4. avgusta.
— Osebne vesti. Postajenačelnik v Litiji g. Ivan Jenko, je dobil dovoljenje, da sme sprejeti meklenburški zlati zaslužni križec. — Štajerski deželni odbor je imenoval Jos. Zabavnika asistentom pri vinorejskem nadzorništvu za Spodnji Stajer.
— Državni uradniki se imeli v soboto »pri Maliču« shod, na katerem je neki nemški uradnik iz tabačne tovarne napravil nezaslišan škandal.
— Poročil se je danes v Škofji Loki g. Fran Kramar, ces. kr. poštni ekspedijent z gospico Katarino Bene-dičičevo. Čestitamo!
— Nesreča v otoški jami pri Postojni. V soboto je v otoški jami znani spretni voditelj po jjostojnskih votlinah Anton Šibenik ponesrečil. Več o tem jutri.
— Iz Borovnice se nam piše: Ne-komur se je od tod izljubilo v sobotnem „Slovencu" popravljati tukajšnji dopis „o ženitovanju brez poroke", a je revež tako bebast, da sam prizna le nekoliko z drugimi besedami, kar seje poročalo „Slov. Narodu" in še je to človeče tako drzno, da imenuje dotičnega poročevalca lažnika in da naj se prime za nos. Predrznež, na dan le z najmanjšo lažjo, kajti s svojim puhlim popravkom še nisi dokazal nobene laži. Sam si priznal, da ženin ni imel potrebnih dokumentov in da ga župnik zaradi tega ni smel poročiti in to je bilo tudi v „Narodu" rečeno Zamolčal si pa „preobračevalec resnice" kako so prišli svatje s harmoniko na čelu v cerkev in kdaj da so odšli spremljevani od množice radovednega ljudstva. Sam priznaš, da so bili po neizvršeni poroki svatje na nevestinem domu, kjer je bila pripravljena mala večerja in se potem takoj razšli; to pri nas pa vsakdo ve, le „Slovencev" poročevalec ne?' da se je vršila pravcata „kmetska ohcet", pri kateri se je pošteno jedlo in pilo — imeli so na razpolago 100 1 vina — pa tudi kljub hudi vročini prav vztrajno plesalo do belega dne. To je faktum, katerega lahko potrdi sto in več prič in katerega ne ovrže nobeden nasproten popravek. „Slovencev" preobrače-lec resnice naj se pa le sam za nos prime in si pusti še možgane preiskati ; mogoče se mu malo — kisajo.
— Uboj. Posestnik Peter Hutter v kočevski vasi Romergrund je včeraj svojo ženo, ki je bila v zadnjem mesecu noseča, tako silno sunil, da se je revica zgrudila in na mestu mrtva obležala. Hutter je s svojo ženo sploh jako grdo ravnal in jo večkrat surovo pretepal. Pred nekaj časom jo je tako pretepel, da ji je odbil na kolku kost. Zaradi tega se je namenila žena včeraj dopo-ludne k sodniji v Kočevje tožit suroveža. Ravno si je obuvala črevlje na noge, ko pride mož v hišo in jo tako silno sune, da se zgrudi na tla in mrtva obleži. Ljudska govorica pravi, da je Hutter s svojim surovim ravnanjem pomogel tudi svoji prvi ženi v zgodnji grob.
Iz Rečice se nam piše: Pri nas na Rečici je vedno kaj novega in je zares „deseti brat" v Črno zadel, ko je pri ustanovitvi konsuma rekel: „Rečica še bo postala slavna!" — Zadnji „Gospodar" prinaša mnogo novic iz Rečice, pa nobena se mi ne zdi tako nova kot ta, da ima zadreŠko slov. kmet. društvo — j etiko. Kakšno je-tiko da ima to društvo, to Vam bo še ta mesec pokazalo. Mislim pa, da ima sušico dopisnikov žep, injto od samih glob, ki jih mora vedno plačevati. Saj pa tudi ni tedna, da ne bi bil kateri Rečičan (konsumar) pri sodniji v Gornjemgradu obsojen v zapor ali v plačilo denarne globe. Tako se je godilo tudi dne 29. julija t. 1. Ta dan je bila slavna Rečica zastopana pri sodniji v Gornjemgradu od 9. ure dopoldne do 7. ure zvečer in so bili tam kaznovani sledeči konsumarji: 1. Kaplan Kostanjevec v globo 60 K zaradi žaljenja časti, ker je rekel gospodu Banku, da spada v isto ječo kakor požigalec. 2. Joža Zorko je dobil 21 dni strogega zapora zaradi tega, ker je pretil, da bo občeznano pošteno, dobro hišo uničil. 3. F u rs t inMatek sta bila obsojena vsak po 30 K globe, ker so se v kon-sumu neopravičeno prodajala zdravila. Dr. Vrečko jim je sicer poslal zagovornika, pa vse ni nič pomagalo j treba bo šteti kronce
in moral se bo jesti ričet. Rad bi še več novic iz Rečice objavil, pa ker se bojim, da bi se Velamčkovi Mici in kaplanu preveč zameril, zato raje molčim. Upam pa, da nam „Slov. Gosp." v kratkem prinese pod rubriko „duh. spremembe" novico, katere se razun Velamčkove Mice vsi tako prisrčno Želimo.
— Na ženskem učiteljišču v Gorici se bode začelo novo šolsko leto 1902/1903, 16. septembra t. 1. — Upisovanje se bode vršilo in sicer na zavodu samo za I. tečaj dne 13. in 15. in na vadnicah samo za I. razred 15. istega meseca od 8—12 ure zjutraj. Srejemanje učencev, učenk in gojenk v višje razrede ali tečaje je radi prevelicega števila sedanje zavodne mladine nemogoče.
— ,Šparavček najde cirovčka'. Dve delavki iz tobačne tovarne sta se zmenile, da hočete hraniti denar in v to svrko kupile lončen hranilnik, katerega sta skrbno zaklenile v kovček, ključ pa spravili v sobi. Prihranile sta si bile že okrog 80 K. To je zavohala neka mlada deklica, ki posebno ljubi sadje, slaščice, potico in mesnino in je poleg tega še „dobrih rok". Porabila je priliko in znosila v žalost varčnih deklet in vso svoto iz hranilnika ter je s svojimi to-varišicami skupno potratila, poškodovankama pa rekla, da je videla v sobi neko tujo žensko. Dognalo seje, daje deklica izvršila tatvino sama, kar je sedaj tudi priznala, češ da bode povrnila kadar doraste.
— Tatvine. Gospe H. D. je bila dne 30 pr. m. ukradena zlata broža, vredna 40 K. Dne 1 t. m. je bilo v frančiškanski cerkvi iz žepa pokradeno: M. C. 6 K. 30. v. E. Š. 5 K. 40 v. in M. T. 64 K. Tatovi so neznani. Brezposelna služkinja J. P. je ukradla T. T. 240 K. ter pobegnila. — Predvčeraj-njem zvečer je nekdo hlapcu F. P. v Kolodvorskih ulicah odnesel iz šupe kovček na vrt, ga tam razbil," ter mu ukradel dve uri •n 6 K. denarja. Policija je tatu že na sledu. — Rudokopovi ženi A. R. je bil v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah ukraden 8 K. vreden klobuk.
— Neprevidna kolesarja. V. P. in I. P. sta se peljala včeraj s tandejem po Florjanskih ulicah, podrla služkinjo Ano Pavšič ter jo lahko telesno poškodovala.
— Nesreča. Antonu Starmanu, de-I avcu na državnem kolodvoru, se je zvalil sod na trebuh ter ga težko telesno poškodoval. Prepeljali so ga v dež. bolnico.
— Zgubil je kurjač Mihajel K. dva desetaka. Visokošolec F. R. pa srebrno an-ker remontoir uro. Našla je Marija Sckiftrer srebrno moško uro.
* Najnovejše novice. Nesreča v jami. V Lildersdorfu pri Meklenburgu je padlo v globino sedem delavcev. Pet so jih izvlekli mrtvih, ostala dva pa smrtno pobita. — Priporočeno pismo z 12.000 K, ki ga je poslala »Živnostenska banka« v Plznu v Marijine vari, je zginilo med potom. — Z zelenim volkom se je zastrupilo 5 0 o s e b v Supplinburgu pri Brauschweigu. Jedli so na ta način zastrupljeno pecivo. — Žrtvoval se za znanost. Zdravnik dr. Garnault v Parizu, ki je spisal o tuberkulozi knjigo, v kateri zavrača dr. Kochovo teorijo, češ, da se živalska tuberkuloza ne prenese na ljudi. Dr. Garnault hoče dokazati nasprotno ter si je dal že drugič vcepiti strup iz govejske tuberkuloze ter sedaj piše, da se mu smrt z gotovostjo bliža. — Velikanski gozdni požar že razsaja več dni v bližini Marseille. — Zaradi povišanja umrl. V Ogrskem Brodu je postal diurnist J. Zapletal kan-celist. Nenadno veselje je moža tako razburilo, da ga je zadela kap. — Odvetnik se je ustrelil zaradi 50 gld. |Od-vetnik dr. G. Molnar v Velikem Varadu bi bil moral plačati neki stranki odškodnine 50 (rld. toda mož se je rajši ustrelil.
* Moralno okužena Pesta. Kar se tiče morale, je postala Pešta enaka Parizu in Londonu. Že šolska mladina je grozno pokvarjena. Nedavno so izključili iz mestnih šol nad 40 deklic, ker so sodelovale pri neki nemoralni prireditvi. Nadalje se je našlo llletno učenko kot dru-žabnico in strežajko v javni nemoralni hiši. Pri šolskih deklicah in dečkih ni nič nenavadnega več, da jih morajo učitelji poslati v bolnišnice, ker so okuženi vsled — gnusnih spolnih bolezni, bolska oblastva so tedaj znova zabičila učiteljem, naj strogo pazijo na moralo pri izročeni mladini. Toda isti čas je prišlo iz Kdr-menda poročilo, da je učitelj na ondotni višji dekliški šoli, neki Ig. Mocsari, oskrunil okoli 30 učenk, starih 13—17 let, svojega zavoda, izmed katerih jih je 12 celo v blagoslovljenem stanu.
* P si ca in srnica. Časnik »Wald-mann« pripoveduje:   Graščak Br. t S je
našel na svoji njivi srnče, kojega so se lotile vrane ter ga že tudi ranile. Grafičak je razgnal vrane ter vzel srnče domov. Ker je imela graščakova lovska psiea mlade psičke, je položil srnče k njej, ki se ga je smilila ter ga dojila. Ko je gozdna živalica v malo dnevih že nekoliko okrevala in okrepila, jo je spustil graččak na svobodo. Psica pa, kateri so potem odvzeli mladiče, je zbežala v gozd in dolgo je ni bilo. Po treh dneh se je šele vrnila — z mladim srnčetom ter se je vlegla v svoj navadni brlog. Graščak B. si je zdaj pustil srnče doma, ki ga zdaj s svojo pasjo oskrbnico spremlja, kamor se le obrne.
Društva.
— Prostov. požarna bramba v Mokronogu priredi ob priliki svoje 20 letnice dne 10. avgusta 1902 na vrtu gostilne -Pri Lipi" vrtno veselico s petjem, plesom, humorističnimi prizori in petjem moškega in mešanega zbora, dramatično prestavo „Blaznica v I.'nadstropji". Pričetek veselice ob 3. uri popoldne.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4. avgusta. Novi koraki, ki so jih storili klerikalci v svrho ustanovitve klerikalnega vseučilišča v Sol-nogradu, so v vseh svobodomiselnih krogih obudili veliko nevoljo in z raznih strani se čuje, naj bi se vsi svobodomiselni elementi združili na skupno postopanje proti temu projektu.
Brno 4. avgusta. Deželni glavar grof Feliks Vetter odstopi koj, ko bodo končane volitve v dež. zbor. Njegov naslednik bo zopet pripadnik srednje stranke in sicer bo imenovan ali grof Herberstein ali vitez S k e n e.
Berolin 4. avgusta. Cesar Viljem je odpotoval v Reval, kjer se snide z ruskim carjem.
Pariz 4. avgusta. Zaključenje re-dovniških šol, glede katerih so bili mi-noli teden sklenjeni dotični dekreti, se je izvršilo po vsi državi popolnoma mirno. Samo v Firmingonu je župnik rastcpil s silo proti vladnim organom, radi česar bo sodno kaznovan.
Pariz 4. avgusta. Povodom obletnice Etience Doleta so združene svobodomiselne stranke uprizorile velikansko protiklerikalno manifestacijo, katere se je udeležilo nad 30000 oseb.
Barcelona 4. avgusta. Vsi de lavci tovarn v Mataru so začeli štrajkati. Teh delavcev je nad 20.000. Vlada je v skrbeh, da se zgode revolte.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne- 4. avgusta 1902. Skupni državni doig v notah   .   .   . ■ Skupni državni doig v srebra ....
Avstrijska zlata renta .  . ....
Avstrijska kronska renta 4      .   .   . .
Ogrska zlata renta 4°/0.......
Ogrska kronska renta 4°/0.....
Avstro-ogrsfce bančne delnico .... Kiaditne delnice .........
London vista..........
NemSki državni bankovci za 100 mark
20 mark   .  . ;.........
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C kr. cekini...........
Žitne cene v Budimpe
dne" 4. avgusta 1902 Termin.
Pšenica za oktober .   .   .  .   za 50 kg   K  6 56 „ april 1903  ...    „ 50 „    „ 692
Rž „ oktober....., 60 „    „   5 65
Koruza   „ avgust   ....   „ 50 „    „ 486 „ maj 1903   ...    ,, 50 „ „507 Oves      „ oktober .   .  .  .   „ 50 „    „ 524 Efektiv. 5 vinarjev ceneje.
Foulard-svila po 60 kr.
do 3 gld. 65 kr meter za bluze in obleke, ter „Henneberg-svilaa v Crni, beli ali pisani barvi od 60 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopoSljejo takoj. Dvojna poštnina v Švico.
6-Hennebergt&ggia)Znrich, M^teorologično poročilo.
101 85 10170 12155 9985 121'20 97 95 1597 — 686 — 239 65 116 95 2341 1907 9390 11-26
šti
VgU8t J	Cas opazovanja	Stanje barometra	is	Vetrovi	Nebo	•■S m ■s s
<		v mm.				S.
w
Josip ?leischman
3Franjica ?leischman rojena 3[remesec
poročena.
jtfetlika, dnć 3. avgusta 1902.
(1335)
prodafata
brinovec in burski liker
Frana Cveka iz Kamnika.
b (1789-2)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naša draga mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Marija Pirnat roj. Demscher
dne 4. avgusta t. 1 ob 2. uri zjutraj, večkrat previđena 8 svetimi zakramenti, v 78 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. (1842)
Pogreb bade v torek, dne 5 t. m., ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti na Karlovski cesti št. 30.
Predrago ranjko priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. maše zadušnice se bodo služile po raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1902.
Ivan  Havrnik, c. kr. sodni tajnik, zet. — Cecilija kn\<-nik roj. Pir-II««. h či. — D/.uhrla. Janko, Vladimir, Leo Kiiifiiih. unuk i.
Zahvala.
Najsrčnejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so nas ob časa bolezni, kakor tudi ob smrti predrage, nepozabljive gospe
Alojzije Minatti
tolažili in nam izrekli svoje sočutje.
Posebno pa se zahvaljujemo požarni brambi, vsem dariteljem krasnih vencev, kakor tudi vsem, ki so počastili predrago s svojim spremstvom k večnemu počitku.
Na Igu, dne 4. avgusta 1902.
(1840) Žalujoči ostali.
1 sinje i
se sprejmete dve deklici.
Poizve se osebno ali pismeno v Rožnih ulicah št. 17, pritličje. (1841—1)
2.10. zvečer \ 7314
3.
7. zjutraj 2. popol-
732 5 32 5
214 i brezvetr.
163 si. jvzhod 20 8 al. svzhod
jasno pol. oblač.
dež
9. zvečer 733 3
7369 736 6
4 7. zjutraj _ 2.popol.
16*2 sr. svzhod oblačno 163 si. svzhodj oblačno 22 7 sL jvzhod;pol. oblač
Srednja temperatura sobote in nedelje 217 in 17 8°, normale: 19 7° in 19 6°.
Mr "\7"n.i£-u-jte
IX* uhe
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-140;
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
Prva moravska tovarna za vodovode in sesalke
Ant. Kunz-a
c. kr. dvornega zalagatetja
V Mor. Cranfcah(Miilir.Weisskirchen}naMoravskem.
Največji in najstarejši slovanski zavod v državi za dobivanje vode.
Samodelni vodovodi
ki iz globoko ležečih in oddaljenih izvirov popolnoma samodelno, nepre-trgoma vodo dobivajo na poljubne 1 višave v mesta, vasi, graščine, gc-V spodarBka posestva itd. Edino pra-M vilna konstrukcija tehniške dovršenosti.    3 (1459—6) "VeČ Bto zahvalnih izpričeval ce dopošlje na zahtevanje.
-7v" -a-
Prospekti gratis in franko.
Ravnokar Izšlo Je:
Julske Alpv"
českeho pr&vodce po alpskych zemfch slovanskych.
Čast druha.       Cena K 3-60.
Dobiva se pri: (1836—1)
Ig. pl. Kieinmavr & Ferd. Bamberg v Ljubljani. Ces. kr. avstrijske £fe državne ze eznice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1902. leta.
0&teo'.\ iz LJabljane yl. kol. Proga os* Ti'fc'.£. Ob 12. uri '24 m po noči oaobv vlek v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensieete, Inomost, Monakovo, Ljubno; Ces Se.'zthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifi'ug v Stsyr, v Lice, na Dunaj čez Amatetten — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vl*k v Trbiž, Pon-tabel, Bsljak, Celovec, Franzsnsfesie, Ljubno. Dunaj, Cer Selzthal v Solro ?rad, Inomost, isx Klein - Reining v Line, Budeje7ice, Pizan, Mari jiue vari. Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amatetten ju» Dunaj. — Ob i i. ari 51 m dopoldne osobni viak 7 Trbiž, Pontabe.-, Beljak, Celovec, Ljubco, Selzthal, Dauaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne oacbni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Fran2ensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Saiz-thal v Solnogr&d, Lend-Gaatein, Zeli ob jezeru, Lao-nicst, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz . čez Klein-Eeirliiig v Stevr, La«c, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Anistetten. Ob nedeljah in praznikih ob b. uri 4 J m popoldne 9 Por'-iart- Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in 11. razreda}. - S?T&g& v iSovos&estc in v Koče Osobns viaki: Ob 7, uri 17 m zjutraj v Novomesro. Straža, Toplice, Kočevje, ob i. uri 5 ni pjpoludui istotako, cb 7. ojm 03 is uvečer v No.omesto, Kočevje. — Prihod v Idablja&o juž. kol. Prog« it. Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobui vlak z Dunaja čez Amatetten in Monakovo, (Monakovo-Ljab-ljana direktni vozovi I. in II. razreda;, lnomosta, Fsao-zencieste, ooluograd:*, Lonca, Stevra, Ausseea, Ljab:ia, Celovca, Beljaka. Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vluk iz Trbiža. — Ob i i. ui'i 16 m dopoldne oaobr>i vlak a Dunaja čez Amatetten, \i Lipska, Karlovih varoVj fclc .... Stianjin.e varov, Pizija, Budejevic, Solnograd*, Lmca, Steyra, Pariz«, Weneve, Curina, faregenca, iuo-metta, Zeiia ob jc-ze.-t), Lt-na-^aste^a, Ljobna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabia. — Ob 4. uri 44 va. , o-noi'adne osobri vlak s Dunaja, iz Ljubaa, Selzthala, Beijaka, Oelovci, Monakoya, lnomosta, Frasaensfeate, Pcntattla. Ob nedel|ah m praznikih ob. S ur! 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 3. us; 51 m avečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipakega, Frage, Francovih vju-ov, Karlovih s-axov, Boba, MaiVjLiiih varov, Phmja, Bndejevic, L-nca, Ljubna, Beljaš.a, Celovca, Poctabla, črez Selzthal iz lnomosta. Proga iz Sovega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob S. uri in 44 m cjutraj, iz INovega mesta in Kočevja, ob 2. uii 3t£ m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 3o m zvećer, istotako. — Odhod iz i.jabliau& drž, koL v £h»na-nik. Mešani vlaki: Ob i, Ti-i '..%> m zjatraj, -.>o . uri G m popoludne, ob o. uri 60 ax in ob lu uri 25 at zvečer,  poslednji vlak le ob nedeijah   a praznikih.
— Prihod v Iija^ijano drž. kol. iz Scioalka. Mešani vlaki: Od 6. uri »s m zjutraj, ob 11. uri (> m dopolodne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poaiedn^ vlak le ob nKteJjab in prazaikjh.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1617)
Stanovanje
na Turjaškem trgu it. 8 v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob in 2 kabinetov ter pripadkov odda se za I. november.
Več se izve v upravništvu „ Slovenskega Naroda-* ali pa pri hišnici. (1843—1)
Štelaže, prodajalne mize,
(1818—2)     izložna okna i. t. d.
iz prodajalnice
na Pogačarjcveni trgu štev. 9
se prodajo 5. avgusta t. I. ob devetih predpoldan sodno dražbenim potom.
Lokal za trgovino
se odda z novembrom v najem
u prclcrneuir) ulicah |t. 5-
Vpraša se pri lastniku. (1837—1)
Gospodična
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, poučuje tudi na glasovirju. želi službo gouvernante.
Ponudbe pod: ,,R. E. Trst, glavna pošta". (1795-3
z lepo pisavo se sprejme v notarski pisarni v Ilirski Bistrici. Oni, kateri imajo že nekoliko prakse, imajo prednost. Vstop in plača po dogovoru.
(1808-3)        Dr. A. Žniclarič
c. kr. notar v Ilirski Bistrici.
Gostilna „pri zlati ribi"
raki
U^Or^ dan 5i>eži
S spoštovanjem (1629—8)   Fran Rozman, gostilničar.
7Hcikl
za prevoz blaga, jako pripraven za trgovce, peke, slaščičarje in tiskarne se prav po ceni proda.
Ogleda se pri: (1819-2)
Ivanu Jaxu & sinu
v Ljubljani,  Dunajska  cesta 17.
Lepa priložnost
se nudi istemu, kateri bi hotel prevzeti dobro obiskovano
prodajalna v najem.
Prodajalna, v kateri se trži s špecerijskim blagom na drobno in debelo, se nahaja na jako lepem prostoru glavnega trga v Novem mestu. Kupčuje se tudi z deželnimi pridelki. K obširni prodajalni pripada veliko, suho skladišče in prostorna klet. Eventuelno se da istemu, kateri bi prevzel s prodajalno v najem tudi sta* novanje, obstoječe iz kuhinje in dveh sob, vse pod jako ugodnimi pogoji B 15. avgustom t. I. (1838—D
Pogoji se izvedo od danes napre; pri lastniku hiše in prodajalne Jakobu Paučič-u, trgovcu in posestniku v Novem mestu. Oddaja se v najem vsled mnogih drugih obrtnih opravil.
iH:„H6tel Paučič"^
v jtavem mestu.
v obližju c. kr. sodnih uradov, davkarije in pošte.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da otvorim dne 19. arjEiula t. 1. svoj lastni, na novo vrejeni „Hotel Paačič'S ▼ katerem je več sob, ki so vse prenovljene in z novim pohištvom opremljene, vedno tujcem za prenočevanje na razpolaganje. Točil bodem najboljša, pristna domara dolenjska vina lastnega pridelka iz slavnoznanega vinograda „M.nežlJe**'. Skrbel bodem za najboljše vrste plia in druge pijače. Cenj. gostom bodejo vedno dobra, okusna gorka in mrzla Jedila s prijazno postrežbo na razpolago, vse po najnižjih eenah! Naročen bodem vedno na domače in tuje časopise, ter skrbel za druge ugodnosti, da zadovoljim cenj. goste. Za mnogobrojni obisk se najvljudneje priporočam
z odličnim spoštovanjem
Jakob Paučić,
(1839—1) lastnik.
Tidajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T»v*a»
Laatnin*. in tisk »Narodne tmkarne«