Iffaelif* #№ Isofefetfro I s I ' a • iorarrte oibiilre a^lpinai. rlt*i Letnik 11 Številka 7 Žiri, 13. julija 1972 Izvoz v prvem polletju nad planom Letni plan Izvoza, ki je bil postavljen v višini 3^00.000 $, «mo v prvem polletju dosegli za 73 % in sicer 99 '/o vziiod-nega in 50% zahodnega izvo-za. Pri vzhodnem Izvozu smo upoštevali tudi dobave naših kooperantov. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta smo letos povečali vzhodni izvoz za 80% in zahodnega za 33 %. tTpamo, da si bomo s pove Panjem zahodnega izvoza zagotovili tudi za prihodnje leto nezmanjšano pravico do kvoza na vzhod (ključ), če nas ne bo konkurenca prehitela. Čeprav smo nameravali do konca prvega polletja zmanjkati naše Izvozne zaloge na minimum, nam Je to le delno uspelo. Odpremni nalogi zajemajo modele, ki so bili naročeni v osnovnem in dodatnem naročilu. Ker pa smo doslej izdelali le prvo naro-^•o, ne moremo kompleti-rati večje število odpremnih nalogov, zato so nam ostale v skladišču še količine iz osnovnih naročil. Do sedaj prejeta osnovna •n dodatna naročila In visok Odstotek izpolnitve plana v prvem polletju nam zagotavljata, da bomo postavljeni letni plan in sprejete obveze ovsem odkriti: Sindikat in Zveza komunistov, ki naj bi bila osrednja nosilca političnega dela, čaka zares trdo delo. Se posebno, ker ljudje dokaj nezaupljivo gledajo na take novosti, češ, iz te moke ne bo kruha. Izkušnje! Pa vendarle! Spoznajmo pridobitve, ki nam jih ponuja zakon. (Bistvo in osnovni namen sta kar lepo obrazlo- žena v prejšnji številki). Poizkusimo ugotoviti, kakšne možnosti za to imamo v našem podjetju. Sodim, da bomo potem vsi bolj natanko vedeli, kaj nam to prinaša, kakšne rezultate, posledice: Predvsem pa bodimo dosledni. Doslednost zahtevamo tudi od drugih. Tudi od komi- sije, ki je bila imenovana za izdelavo programa v zvezi z TOZD. Kajti ta komisija bo morala proučiti pogoje za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Napravila bo strokovno analizo okoliščin, ki jih je treba upoštevati za večjo gosipodarsko in družbeno učinkovitost TOZD, kakor tudi vseh možnih oblik združevanja. Analizirala bo ekonomske, organizacijske in samoupravne razmere v podjetju. Seveda bomo morali tudi te naloge deliti. Analizo ekonomskih in organizacijskih razmer in pogojev naj izdelajo za to usposobljeni strokovnjaki, oceno samoupravnih razmer pa naj napravijo predvsem sindikat in ostale družbenopolitične organizacije ob sodelovanju čim večjega števila delavcev, šele potem bi se odločili. Na ta način lahko računamo, da bomo priprave zares smotrno izvedli. Če pa bomo dosledni še pri uresničevanju lopo zapisanih načel, lahko računamo, da bo žel tisti, ki bo sejal. N. Podobnik Kadrovske spremembe Tako si naS karikaturist nizaclj združenega dela. zamišlja povezavo temeljnih orga- Mladi sodelujejo v soboto 10. junija so nas obiskali mladinci iz tovarne »Jelen«. Želeli so se seznaniti z nami, spoznati naše delo v tovarni in v mladinski organizaciji. Po sprejemu smo jim razkazali naše obrate. Z Zanimanjem so si ogledali proizvodni proces; posebno pozornost pa je pritegnila izdelava naše smučarske obut-^e. Zelo so bili presenečeni, pri nas opravljamo s stroji nekatere delovne ope-racije, ki jih sami še vedno delajo ročno. Po ogledu proizvodnje smo naše goste povabili v jedil- nico na skromno zakusko. Srečanje je potekalo v pravem prijateljskem vzdušju in razgovoru, v katerem je sodeloval tudi tovariš Stanko Car, ki je opisal zgodovinski razvoj našega podjetja. Za tem je predstavnike mladih iz »Jelena« sprejel tudi naš direktor Izidor Rejc. Za zaključek smo si skupno ogledali naš kraj. Popoldne smo se vsi skupaj odpeljali do Trebije, kjer smo preživeli še prijetno urico, nakar smo se poslovili in se dogovorili, da se še srečamo. Zares, takih srečanj si še želimo, ker so zelo koristna za izmenjavo delovnih izkušenj in prijetno sprostitev po napornem delu. Ksenija I kič v mesecu juniju je nastopilo delo 19 novih delavcev, delovno razmerje pa je prekinilo 5 delavcev. V obratu v 2ireh so bile naslednje spremembe: delo so nastopili: Jereb Peter — NK delavec, Bogataj Ivanka — NK delavka, Bradeško Slavko — kovinarski delovodja in Novak Štefan ■— NK delavec. Delovno razmerje pa je prenehalo Jereb Angeli — priučeni delavki, ki je odšla v pokoj. V obratu v Gorenji vasi so nastopile 3 NK delavke; Pe-čelin Marija, Oblak Anica in Setničar Metka, delovno razmerje pa je v poskusni dobi prenehalo Cemažar Mileni — NK delavki. V obratu na Colu so se zaposlile: Vidmar Slavica, Bizjak Nevenka, Baje Ivanka, Vodopivec Marija, Koren Anica, Kovžca Danica, Božič Marija, Bolčina Doroteja in Rušt Marija — vse NK delavke. Prodajna mreža je v preteklem mesecu sprejela Turn-šok Nado in Jeram Cvetko — KV delavki v prodajalni Celje in Bukvić Milana — KV delavca v prodajalni v Karlovcu. Delovno razmerje pa je prenehalo na lastno zahtevo Mitar Arsonu iz prodajalne Zagreb I, Košar Angelci — KV delavki iz prodajalne Maribor in Aljan-čič Viktoriji — KV delavki iz prodajalne Kranj. A. F. Poročili so se: Poljan-Sek Nace In Maček Zdenka ter Mravlje Pavla. Iskreno čestitamo! Angela Jereb upokojena Junija letos si Je Angela Jereb pridobila pogoje za sta-'ostno upokojitev. Med zad- nl'"*! .dnevi dopusta smo jo vabili^ naj nam pove kaj o sebi: »Sedem let mi je bilo« pripoveduje Angela, »ko sem šla od doma. Doma nas je bilo veliko in, čim smo otroci dodobra shodili, že smo morali od doma. Meno je pot zane-sja k nekemu kmetu, pri katerem sem bila sprva za pe-sterno, ko sem toliko odrasla, da sem lahko uporabljala orodje, pa še za delavko pri kmečkih opravilih. Delavnik je bil dolg, ni bilo ne praznikov ne nedelje. Tudi zaslužka гц bilo. Le redko kdaj sem dobila denar in nekaj obleke. S tem sem bila odpravljena za celo leto. Najtežje je bilo pozimi, ko nas jc zeblo na vsakem koraku. Leta 1954 sem se zaposlila v podjetju »Metka« v Zireh. Sole takrat sem prvič v življenju delala samo po 8 ur Iz zgodovine našega podjetja ob 25-letnlcl; V prvih letih 80 bill okovani delavni čevlji ed:n od glavnih naših Izdelkov, ki so sloveli po trpežnostl. na dan in za to delo prejela primerno plačilo. Leta 1959 smo se priključili ALPINI, v kateri sem delala vse doslej. V pokoj grem rada. Ce ml bo zdravje naklonjeno, bom po malem delala ter se posvetila domu.« Tudi mi. Angela, Vam želimo obilo zdravja in sreče v pokoju. Emest DEMŠAR Oglas Tričlanska družina išče dvosobno stanovanje v 21-reh ali bližnji okolici. Jereb Franc, Stara vas 182 Po slovenski planinski transverzali Pot po slovenski planinski transverzali, ki smo Jo iirovski planinci začeli lansko leto, bomo letos nadaljevali. Naša pot se je lani končala na Smrekovcu nad Črno na Koroškem. Opisal bom pot, po kateri bomo letos organizirali poli od. Tura bo dolga tri dni, kdor se bo odločil za pot do Okrešlja, ali štiri dni, kdor bo sestopil na Jezerskem. Peljali se bomo do Luč v Savinjski dolini in naiprcj do rojstne hiše kamponis'ta Blaža Amiča. Od tam imamo še dve uri in pol hoda do koče na Loki pod Raduho, kjer bomo tudi prenočili. vrvjo. Zelena dolina pod nami je vedno globlje. Pot nato zopet postane položnejša. Ponekod je celo ravnina poraščena s travo m cvetjem. Pod vznožjem Ojstrice na Zelenici zagledamo Kocbekov dom Naši planinci osvajajo slovensko planinsko transverzalo. Na sllkl: Ob začetku transverzale pred Mariborsko kočo na Pohorju. Zgodaj zjutraj naslednjega dne bomo po onoumi hoji že na Raduhi. Odprl se nam bo prelep pogled na Savinjske ' (Kamniške) Alpe. V Jepem vremenu se vidijo tudi Julijske Alpe. Pod nami je Robanov kot z belim prodiščem in zelenim dnom, kamor nas tudi pelje pot. Z Raduhe se bomo spustili do zavetišča Grohod. Nekdo se rad spušča, drugi spet ne, toda ta pot pelje dve uri samo navzdol, dokler ne bomo prišli do Rogovilca. Tu krene transverzala po brvi čez Savinjo in naprej po dolini, malo navzgor do Robanove planine ali kota, kjer se bomo lahko Okrepčali z okusnim mlekom ali maslom. V tej dolini bo vsakdo našel nekaj, česar ne bo nikdar pozabil. Po počitku se bomo začeli počasi vzpenjati. Steza ponekod preide v pravo strmino, zato si pomagamo z jekleno na Korošici. Od Rogovilca pa do omenjene koče bomo la-bili dobre štiri'ure. Tu bomo za ta dan končali in si tu nabrali novih moči za naslednji dan. V prvem svitu se bomo povzpeli na Ojstrico in ne bo nam žal poldrage ure vzpona. Kako mogočna se nam bo zdela Radoha v ozadju, pred nami pa se bodo po-merjali vrhovi, ki jih bomo še osvojili na naši poti. Vračali se bomo po isti pot' do razcepa, kjer nas čakajo nahrbtniki, ki smo jih prej odložili. Od tod nas vodi pot čez vršace in čeri v strmine Luške Brane, ki ji Štajerci pravijo Baba. Na tej poti bomo srečati le malo planincev, s komer pa se srečaš, se prirčno pozdraviš kot s starim znancem. Se vzpon na Planjavo. Od tam se lepo vidi nazaj na že prehojeno pot. Pred nami pa bo Brana, Turška gora in Skuta. S Planjave nas bo peljala pot do koče na Kamniškem Sedlu, nato se bomo povzpeli še na Brano. Sledil bo spust na Okrešelj. Od Ojstrice do Okrešlja bo štiri ure hoda. Pot tistih, ki se bodo odločili za tridnevni pohod, bo tu končana. Le še spust k slapu Rinka in naprej do ceste, kjer bo čakal kombi za povratek proti domu. Ostali, ki si bomo rezervirali za planine štiri dni, pa se bomo v. Frischaufovem domu odpočili in se okrepili, da bo dovolj moči za vzpon po Turškem žlebu in naprej na Skuto. Od koče do Skute Peco ter Pristavški Storžič, globoko spodaj pa lepo livado jezera (Jezersko). Po krajšem počitku bomo šli še na Kočno, ki skoraj nima slabšega razgleda od Grintavca. Spust s Kočne je lep in zanimiv. V dveh urah smo pri Češki koči. Od koče ni več daleč v dolino, saj smo v dobri uri na Jezerskem, kjer se naša tura konča. Vsi, ki hodimo po gorah, ne pozabimo besed, ki jih je .zapisal KUGY: »Varujte oč-nice! Pustite ta simbol večne čistosti gora v njeni žametasti lepoti na ozkih zelenicah v pečeh njihove domovine! Planinci morajo biti pripravljeni tudi na meglo, mraz in druge vremensice nevšečnosti. Zato nilcoii v planine brez primerne obleke! Na sliki: Naši planinci se spuščajo s Triglava. je naporne štiri ure hoda. Ni pa težka pot naprej do Zoisove koče dve uri, kjer bomo prenočili. Ostane še četrti dain, ko se bomo povzpeli še na Gnnta-vec in Kočno. Z Grintavca je čudovit pogled na tuje gore, bele snežniške skrajnike Visokih Tur s Hochalmspitze (3358 m) in Ankoglom (3263 metrov) na čelu, bliže zagledamo Obir, Lobnik, Ojstro, Kaj bi vele na vaših klobukih? 1-e obtoževale bi vas pred gorami kot surove gra-beže in plenivce.« Odhod ла zgoraj opisano pot bo 21. 7. 1972 ob 15. uri izpred zadružnega doma. Ob prijavi, ki jih zbira vratar Alpine, je potrebno navesti, ali se prijavite za tri ali štiridnevni pohod. Franc Jesenko Gremo na morje! Sredi poletja smo. Dnevi so vroči in kar prijetneje je misliti na dopust in letovanja kot na delo. Počitniški dom oz. naše počitniške hišice v Umagu so polno zasedene. Nekaj prostih hišic je še proti koncu avgusta in seveda v septembru, to je v posezoni. V tem času se člani kolektiva neradi odločajo za dopust ob morju, čeprav so tisti, ki se odločijo, z letovanjem skoraj vedno zadovoljni. Temperatura je zmernejša, dobi se vse vrste sadja in lažje se odpočijejo v miru, ko ni več tako hudega navala na obalo. In cena letovanja? Nekateri pravijo, da je kar sprejemljiva, drugi so zopet mnenja, da je glede na to, da imamo svoje hišice, proviso ka. Pogled v kalkulacijo nam pove, da večji del zavzamejo materialni stroški. Na osebne dohodke odpade približno 20«/e, kar seveda ni malo. Upoštevati je treba dejstvo, da je za počitnjški dom, ki posluje samo dobre tri mesece, zelo težko dobiti primerno strokovno osebje za kuhinjo in strežbo. Kaj vse je odvisno od izbire osebja, pa vsi vemo. Med stroške je seveda vključeno tudi in- vesticijsko vzdrževanje in obnavljanje skupnih objektov, oz. vseh skupnih osnovnih sredstev. Počitniška skupnost si velikih presežkov ne ustvarja. V samih hišicah ni omembe vrednih novosti. Premenja-11 smo preperele zavese na oknih in vratih, ter v vsako hišico namestili mali kuhalnik. Glede na vse večje število interesentov za letovanje ob morju je odbor za sredstva za skupne porabe pomladi odobril predlog za povečanje nekaterih hišic v Zlatoroeu za 2 ležišči. Vendar tega sklepa ne bo mogoče uresničiti, ker občina Umag ne dovoli v naselju nikakršnih novih zidav niti dozidav. Letos smo problem premajhnih kapacitet za letovanje delno rešili s pomočjo občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka, ki organizira letovanja na Rabu in v Strunjanu. Prihodnje leto pa bo treba misliti še na druge rešitve. Težko vprašanje v našem podjetju je letovanje med kolektivnim dopustom. Veči-čina bi rada letovala v tem času, kar pa praktično ni mogoče. Pristojni odbor je to obravnaval in odločil, naj imajo ugodnosti letovanja med kolektivnim dopustom vsako leto drugi člani kolektiva in ne vedno eni in isti; oziroma tisti, ki se prej pri javijo. To bo prihodnje leto upoštevano. Majda Jesenko Prijeten dopust! Skoraj vsi člani naše delovne skupnosti nastopijo 14. julija letošnji redni dopust, ki bo trajal do 3l. julija. Izjema so le delavci vzdrževalnega obrata (ti bodo medtem opravili remont in generalno čiščenje tovarne) in pa tisti delavci, ki še nimajo ptavice do dopusta in bodo pomagali pri remontu in čiščenju. Kolektivni dopust tudi ne velja za delavce v naših proda, jalnah; ti vedno izrabijo dopust postopoma, saj trgovin ne kaže zapreti. Tudi v strokovnih službah bodo morali posamezni delavci dežurati zaradi stikov z zunanjim svetom, Stiokovnjaki priporočajo, naj se dopust jxjrabi za rekreacijo, t. j. za ob. novitev delovnih moči, kar je končno tudi namen dopusta. Topa lahko dosežemo na različne načine. Napačno je mnenje, da se človek najbolje odpočije z iežanjem. Nasprotno, tudi med dopustom mora človek ostati agilen, le da naj spremeni vrsto aktivnosti, po možnosti pa naj spremeni tudi okolje. Priporočajo torej takšne počitnice, pri katerih bo človek nekaj počel, vendar ne tisto, kar počne v službi. Zlasti so priporoč. Ijive vse vrste športa na zraku: plavanje, planinar-jenje, hoja po gozdovih, itd. Delavcem, ki delajo pri fizično težkih opravilih, bi priporočili lažje športne panoge, pisarniškim in podobnim delavcem pa nasprotno, športne panoge, ki zahtevajo več napora, pa tudi kmečko ali drugačno fizično delo. Tistim, ki čez leto ne utegnejo brati knjig, bi priporočili, naj med dopustom preberejo kako knjigo. Tistim, ki vse večere presede pred televizorjem pa svetujemo, naj ga za kak teden zapečatijo. Sploh pa bo dopust najbolj koristen, če ga bomo uporabili za tisto dejavnost, ki nas veseli. Najmanj priporočamo dopust v družbi alkohola. Ta namreč ne bo obnovil naših moči, ampak prej narobe. Teh 14 dni čim manj mislimo na službo in na delo, ki nas čaka po dopustu. Pač pa želimo, da bi se vsaj proti koncu dopusta sponmili na naše glasilo in nam napisali, kako preživljate počitnice. Vaše prispevke — po mož nosti s slikami — bomo prav radi objavili v avgustovski številki. Veseli pa bomo tudi I'azglednic. Torej, prijetne počitnice in nasvidenje 1. avgusta! Uredniški odbor Poletje je čas okužb Zajedale! nam ogrožajo zdravje Črevesnih glist je več vrst — pri nas so najbolj razširjene tako imenovane valjaste gliste. Raziskave so pokazale, da dandanes trpita za črevesnimi paraziti dve tretjini človeštva. Črevesni zajedale! ali gliste, kakor jih običajno imenujemo, žive v črevesju svojega gostitelja — človeka. So ena najbolj razširjenih nadlog širokih ljudskih množic, še posebno pri nas. Praviloma jih najdemo pri Jjudeh vseh starosti, zato si upravičeno zastavljamo vprašanje, kako naj rešujemo ta socialno-medicinski problem, kako naj spoznamo nosilce črevesnih zajedal-cev in kako naj preprečujemo, oziroma zdravimo to obolenje. Gliste se zelo pogosto naselijo v prebavilih človeka. Znamenje glistavosti so nasploh neopredeljena. Pri hujših okužbah prevladujejo bolečine v trebuhu, motnje v prebavi, utrujenost, nemirno spanje in živčna razdražljivost. Črevesne gliste povzročajo v prebavilih človeka težave, ki se izražajo kot preobčutljivost, napadi, podobni padavici ali histeriji, krči, znamenja, podobna vnetjem možganskih open itd. Kot tujki v telesu lahko gliste povzroče še vrsto drugih težav. Bolnik postane nemiren, razdražen, pogosto celo pobit, izgubi sposobnost za koncentracijo na delovnem mestu, zaradi česar la iKo pride do nesreč pri delu. Našteli smo nekaj splošnih je prišlo do množične okuž-znakov, ki nam lahko pove- be. Dejstvo je, da marsikje do, da so še v prebavilih naselile glistfe. Zanimivo pa je tOf da večina bolnikov sploh ne ve, da se je okužila z glistami. Zato se pogosto dogaja, da cele družine dolga le-ta ali celo desetletja gostijo te neprijetne parazite. Se posebno so ogroženi kolektivi, У katerih žive nosilci teh za-jedalcev: otroški vrtci, internati, tovarne, šole. Najbolj '^postavljeni glistam so otro-ci, ki se okužijo pri dnevnih aktivnostih — pri igri, pri sesanju prstov itd. Do okužbe pride pretežno skozi usta. Nalezljive oblike glist pridejo v usta s hrano, z umazanimi rokami, s pijačo in z drugimi predmeti, ki pridejo v stik z usti. Se zlasti težko je preprečiti okužbo jajčeci in ličinkami, ki so Zaradi čvrste ovojnice zavarovane pred vplivi okolja. Omenjeni obliki najčešče najdemo v blatu človeka in nekaterih živali. Civilizirani narodi nasploh niislijo, da živil ni težko zavarovati pred okužbo s člo-veškimi fekalijami. Res je, da sc^obne sanitarije in odstranjevanje človeških feka-'Ч v precejšnji meri pomagajo ipri preprečevanju okuž-S črevesnimi glistami. Kljub temu pa je znana dolga vrsta primerov, ko so higienski ukrepi odpovedali in vrtove še vedno gnojijo s človeškimi fekalijami. Solata je edem najpogostejših virov okužbe, še posebno pri nas. Poglejmo si nekoliko natančneje dve vrsti črevesnih glist, ki sta v naši državi najbolj razširjeni. 1. Podančica najčešče napada otroke, ker pa je zeJo nalezljiva, se okužba hitro raz-širi tudi na odrasle v družini. Samica podančice, ki potuje skozi debelo črevo in danko, okrog katere izloča veliko število jajčec (okrog 11.000), povzroča okrog danke srbenje, kar je eden od najpomembnejših simptomov. Ce jajčeca z umazanimi rokami ali hrano pridejo v usta drugih člamov družine, se okužba naglo razširi. Otroci, ki se igrajo po dvoriščih, imajo pod nohti veliko teh jajčec: s sesanjem prstov in dotikanjem ust se tako vedno znova okužujejo. Jaičeca podančice najdemo v hišnem prahu (okužba z dihanjem) po omarah, mizah in oknih, v straniščnih škoUakh. v posteljnem perilu. Nasploh jih je največ po spalnicah, tako da je okužbi izpostavljena vsa družina. Najpogostejši znaki okužbe s podančicami so izguba teka, hujšanje, močenje post:-Ije, nespečnost, šklejietanjc z zobmi, bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje in alergične reakcije organizma. Da bi se obvarovali pred okužbo, si moramo redno umivati roke po opravljanju potrebe in prod jedjo. Med zdravljenjem in še teden dni po njem mora bolnik nositi tesno oprijeto perilo, ki preprečuje, da bi jajčeca pod;m-čice prišla v stik z rokami in se tako raznesla. Talesno perilo je treba prekuhati vsak dan, posteljnino, .spalne srajce in pižame pa di-a-do trikrat na teden. 2. Navadna ali velika glista je prav tako zelo razširjen zajedalec človeškega črevesja. Z njo je okuženih približno 650 milijonov ljudi. Navadna ali velika glista je aol-ga 15 do 35 centimetrov. Živi v tankem črevesu in se hrani z in j ego vo vsebino. Samica izleže približno 200.000 jajčec na dan; možnost okužbe je zaradi tega zelo velika. Jajčeca se izločijo iz organizma z blatom, se zunaj njega razvijejo v ličinke, ipridejo ob ponovni okužbi spet v tanko črevo, prodro skozi njegove stene in potuiejo po limfnih žilah in venah v jetra, v spodnjo zbiralno veno, v desno srce in v pljučne arterije. Iz pljuč pridejo v usta in od tam nazaj v tanko črevo, kjer se 75 dni razvijajo v odrasle gliste. Ni nujno, da bi bolnik v tej fazi razvoja navadne gliste imel težave. Tisti, ki pa jih vendarle imajo, običajno tožijo o krčih in neopredeljenih bolečinah v želodcu. Do hudih težav, .ki se lahko končajo celo s smrtjo, pride zaradi preseljevanja odraslih glist. Najdemo jih Jahko v izbruhani hrani. Zaidejo lahko v nosno votlino in pd tam v pljuča bolnika, v žolčevod, v žolčnik ali slepo črevo. Pri preobčutljivih bolnikih se lahko pokažejo znamenja zastrupitve, ki ga povzroči razpadanje poginulih glist. Najpogostejši simptomi so nespečnost, izguba apetita, hujšanje, huda živčna razdražljivost; 'pri otrocih pa lahko D ride celo do zastoja v telesnem in duševnem razvoju. Ogledali smo si dve najbolj razširjeni vrsti iz množice glist, o katerih pa tu ne moremo podrobneje razpravljati. Omenimo le še to, da so pri nas precej razširjene tudi tako imenovane rudarske gliste, bičaste in tako imenovani strongiloides (glista, ki živi v tankem črevesu človeka). Te tri vrste so nekoliko manj pogoste od prvih dveh, vendar pa zato nič manj nevarne. Omeniti velja še to, da gre v 90 % primerov glistavosti za mešano okužbo, kar z drugimi besedami pomeni, da se v 90 % primerov v človeških prebavilih zarodita najmanj dve, lahko pa tudi pet \r£t glist. Povedali smo že, da sla nalezljivi obliki gliste jajčeca in ličinka. Pri zdravljenju črevesnih parazitov moramo torej vplivati na ta dva faktorja, če želimo doseči dobre rezultate. V minulih stoletjih je bila v rabi dolga vrsta zdravil zoper črevesne gliste, boM uspešnih in manj uspešnih. Zdravila, ki bi delovalo na več vrst glist oziroma гл odrasle gliste, jajčeca in ličinke hkrati pa ni bilo. Sile cd leta 1967 dalje, ko so Američani odkrili In poslali na tržišče tiabendazol (Minte- zol), je zdravljenje črevesnih okužb mešanega tipa uspešnejše. Omenjeni preparat namreč deluje na vseh pet vrst glist, ki smo jih v članku omenili ter na njihova jajčeca in ličinke, kar je nadvse pomembno. Zdravilo lahko dobimo tudi v naših lekarnah, seveda pa se moramo o zdravljenju glistavosti posvetovati s svojim zdravnikom, ki nam bo dal podrobne napotke. Velikega pomena je, da se angažiramo vsi in tako podpremo akcijo za zatiranje črevesnih parazitov pri nas, še posebno pa pri naših otrocih in mladini ter v delovnih kolektivih. In ne pozabimo; če se s črevesnimi paraziti okuži en član družine ali kolektiva, je treba zdraviti vso družimo oziroma kolektiv. Dr. med. Ljubo Đorcm Asfaltiranje ceste že letos Občani s predala ceste »Lekarna—Umag« so podali Krajevni skupnosti pobudo za asfaltiranje ceste. Na osnovi lastne udeležbe občanov pri celotni investiciji je svet KS sprejel sklep o sofinanciranju iz sredstev prispevka od mestnega zemljišča. Del investicij pa bo potrebno pokriti iz sredstev delovnih organizacij, namenjenih za komunalno dejavnost. Celotna investicija brez predhodnih del bo znašala 171.510 din. Občani bodo prispevali 86.000 din. K temu dogovoru pa še niso pristopili vsi zainteresirani z območja ceste. Ker pripravljalna dola gredo h kraju, pričakujemo tudi njihov solidaren odziv. Podobne pobude občanov so vsekakor zelo pomembne za urejevanje kraja. loie Podobnik — Kolomaz Letoviščarju ^isli, da si bog iti da kraljuješ "od plaio in nad morjem pred seboj. misli, da na skalah kje samujeS z njima, ki ti majeta prestol. ^ Adamom in z Evo. Z njo, ki lepa tebi kdaj po iilah zgane kri. " z njim, ki kakor kura slepa vidi tebe, ko v njen list strmi. ^ciko vam je? Pač rajsko. Kot medica vami se razliva blaten mir. vitez nag, je sladek kavalir "tu je zvesta golobica. On vzvišen nad prešuštvom. Ona vdana ^^lušno teši sebe in mola. • blagor jima, ker sta čisto sama, ce teho _ . , coe — naj imam za boga. Ж&, ## -a. i Druga plat standarda Brez posebnih statistik lahko trdimo, da življenska raven prebivalcev Zirov — kar se tiče osebne porabe — narašča vsaj tako hitro kot v velikih industrijskih središčih. To niti ni čudno, saj so praktično vsi delazmožni prebivalci zaposleni, gospodarske organizacije pa so dovolj akumulativne, da lahko izplačujejo solidn: osebne dohodke. Vendar pa življenjske ravni ne predstavlja samo strogo osebna poraba. Komunalna ureditev, preskrba in možnosti za kulturo — zabavno življenje so druga plat življenjske ravni. V tem pa smo v Zireh precej nizko. Kaj pomagajo Jcopalmice, pa naj bodo obložene še s tako keramiko, in pralni stroji, če jih ni mogoče uporabljati? Kadar je vreme suho, ni dovolj vode, ko pade dež, pa iz pip teče blatna voda. Vodno večja poraba vode v gospodinjstvih povečuje tudi količine odpadnih voda. Tc pa se odlivajo vsepovsod, zastajajo po jarkih in po travnikih in okužujejo potoke. Pri vsem navideznem standardu smo torej v nenehni nevarnosti, da pride do kake epidemije kot v najbolj zaostalih krajih. Ali pa naše ceste! Saj nimamo niti ene tlakovane vpadnice na glavno cesto, kaj šele ulice v naseljih. Vedno več avtomobilov dviga med vedno lepšimi hišami oblake prahu. Je to visok standard? Nima pomena razčlenjevati, zakaj smo dovolili, da naš kraj na tem področju tako zaostane. Rajši kaj ukrenimo, da nas čas ne bo še bolj prehitel. Seveda ni misliti, da bomo lahko čez noč dohiteli vse, kar smo doslej zamudili, saj bi rabili ogromno denarja. Treba pa se je stvari načrtno lotiti in storiti vsaj toliko, kolikor zmoremo. Tudi 1.000 km dolga pot se začne s prvim korakom. Skrajni čas Je, da začnemo tudi v 2ireh urejati vodovod, kanalizacijo, ceste... Prvi korak je že naprav-1јел. Svet K3 Ziri že pripravlja perspektivni program, ki predvideva povečanje zmogljivosti vodovoda (novo zajetje) ter obnovo in razširitev vodovodnega omrežja, graditev sistema glavne kanalizacije in asfaltiranje naj'bolj prometnih vpadnic na glavno cesto. Izvajanje tega programa bo trajalo več let — saj se bo delalo v etapah, v skladu z našimi možnostmi. Pa bomo vse to zmogli? Saj bomo morali, ker rešitev »od zgoraj« ne bo. Celoten program bomo financirali iz posebnega sklada za razvoj komunalnih dejavnosti v Zireh. V ta sklad pa se bodo stekala sredstva iz različnih virov. Glavni in trajni vir bo bržkone prispevek delovnih organizacij, ki bodo o tem-sklenile poseben samoupravni sporazum. Ta prispevek bodo delovne organizacije več let izločale iz dohodka pred razdelitvijo in sicer v višini 1 % na bruto osebne dohodke vseh zaposlenih, ki prebivajo na področju Krajevne skupnosti Ziri. Pričakovati je, da bodo k sporazumu pristopile ne le gospodarske organizacije in zavodi, ki imajo svoj sedež v Zireh, ampak tudi tiste delovne organizacije, ki imajo v Zireh le svoje enote. Ta prispevek bi znesel letno nad 40 milijonov starih din. Drugi vir sredstev bo občinski proračun. Kot je znano, se dol občinskega proračuna vrača krajevnim skupnostim — dolno za pokritje stroškov za rodno dejavnost krajevnih skupnosti, delno pa za vzdrževanje in obnovo cest in drugih komunalnih objektov. Krajevna skupnost bo vlagala v omenjeni sklad del teh proračunskih sredstev, razen tega pa še morebitni presežek dohodkov iz svojih komunalnih dejavnosti in tudi sredstva iz cestnega sklada, kolikor ne bodo porabljena za tekoče vzdrževanje cest. Mimogrede lahko omenimo. da doslej nismo bili zadovoljni z višino »dotacij«, ki jih je občinska skupščina dodeljevala naši krajevni skupnosti. V občinskem proračunu si bomo morali še iz- boriti takšen delež, ki bo ustrezal tako našemu prispevku v proračunu kot tudi upravičenim potrebam našega kraja. Tretji pomemben vir dotoka sredstev v sklad pa bodo prispevki občanov. Tu bi omenili najprej prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki je že vpeljan. Mogoče bo prišla v poštev razširitev področja, kjer se ta prispevek plačuje. Nadalje bo pomemben prostovoljni prispevek tistih občanov, ki so za posamezne komunalne objekte še posebej zainteresirani. To bo prišlo v poštev zlasti pri asfal tiranju cest. Na takšen način je že zbran večji del potrebnih sredstev, da bo še letos asfaltirana cesta od lekarne do naselja »Umag«, prihodnje leto pa bo najbrž na vrsti cesta v Novo vas. Precej denarja bi se lahko zbralo tudi na ta način, da bi vsi zaposleni v kraju namenili svoj enodnevni ali večdnevni zaslužek n. pr. za obnovo in razširitev vodovoda. Morda nam prav akcija, ki so jo začeli delavci v Kropi, ponuja sprejemljivo rešitev. Ko bi delavci vseh žirovskih podjetij delali deset prostih sobot in zaslužek namenili za vodovod ali kanalizacijo (namesto v dvomljiv zvezni sklad za stabilizacijo), bi to zneslo najmanj 120 milijonov starih din. S tem zneskom pa bi se dalo napraviti marsikaj. Seveda pa bo v vseh etapah zaželeno tudi prostovoljno delo pri samem izvajaniu komunalnih objektov, posebno tam, kjer ni potrebno kvalificirano delo (izkopi, nasipi in podobno). Tudi takšen prispevek občanov je lahko zelo pomemben. S sredstvi, ki bodo pritekala v sklad, bo upravljal upravni odbor sklada. Ta bo odgovoren svetu Krajevne skupnosti, z njegovim delom pa bodo seznanjeni tudi vsi občani, ki bodo lahko dajali svoje predloge ob sprejemanju letnih načrtov in ob letnem obračunu. Samoupravni sporazum med delovnimi organizacijami naj bi zagotovil reden dotok sredstev v sklad za več let. S tem pa bo podana možnost, da isklad najame pri banki kredite, tako da bi se lahko prej lotili tudi velikih vlaganj kot je kanalizacija. Na Krajevni skupnosti Ziri so že stopili v stik z banko in poskušajo odkriti, kje tiči denar od nekih ukinjenih družbenih skladov bivše ži-rovske občine. Ta denar (gre zi kakih 400 milijonov starih din) bi namreč lahko porabili kot dolgoročen kredit za namene omenjenega sklada. Pereče zadeve, ki se tičejo nas vseh in o katerih se že leta pogovarjamo ob vsaki priložnosti, se torej premikajo z mrtve točke. Pričako- junij 72 12. 6. 1972 — gospodarski odpor Obravnavano poročilo strokovnih služb o poslovanju podjetja v petih mesecih letošnjega leta. Obravnavana organizacija podjetja in pripravljen predlog za delavski svet. Dovoljen odpis nekaterih taks in zamudnih obresti na izredne izdatke. 12. 6. 1972 — odbor za sredstva skupne porabe Sprejeto poročilo komisije za preveritev zahtevkov iza stanovanjska posojila za 1972 o ugotovljenem dejanskem stanju gradenj in izdan nov sklep o razdelitvi stanovanjskih posojil med prosilce. Po poročilu direktorja potrditev izdanih nalogov za izplačila iz sredstev skapne porabe do 5000 dinarjev v skladu s sklepom delavskega sveta dne 10. 4. 1972. 14. 6. 1972 — odbor za obrambo Na seji je bil za predsednika odbora ponovno izvoljen Heron Subic. Obravnavan je bil osnutek pravilnika o zaščiti tajnosti podjetja in osnutek pravilnika o narodni obrambi in civilni zaščiti. Obravnavan je bil tudi finančni plan za leto 1972 in nabavo vati je, da bodo vse delovne skupnosti v Zireh sprejele samoupravni sporazum, ki nai bi dal podlago za napredek tudi druge plati našega stan opreme za civilno zaščito. Sprejet je bU sklep, da se v letošnjem letu nabavi oprema in material za približno 45.000 din. 15. 6. 1972 — odbor za irarstvo pri delu Za predsednika odbora imenovan ponovno Franci Poljanšek. Sprejet sklep, da se osnutek pravilnika o odškodninah delavcem da v javno razpravo. Obravnavano vprašanje mleka, ki ga dobivajo delavci na nekaterih mestih in določeno, da v naprej dobivajo sadni sok. Imenovana komisija za izdelavo ocene požarne varnosti in osnutka pravilnika požarne varnosti. 20. 6. 1972 — odbor za izobraževanje Razpravljal je predvsem o zaključku razpisa za štipendije in prijavah. Podelil 18 štipendij za poklicno šolo, 9 štipendij za različne srednie šole in 3 štipendije za visoke šole. 23. 6. 1972 — upravni odbor delavskega sveta Imenovana komisija za izdelavo akcijskega programa za proučitev možnosti za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela v na- darda. Prav tako pa ni dvoma, da bodo občani tudi sa mi pripravljeni prispevati i precejšen delež. I Stojan PERTOVT ' šem podjetju. Izvoljen namestnik člana skupščine sklada skupnih rezerv skupščine občine Skofja Loka. 27. 6. 1972 — odbor za nagrajevanje Za predsednika odbora ponovno izvoljen Janez Smeh. Sprejet osnutek dopolnitve pravilnika o povračilu potnih in drugih stroškov. Dopolnitev se nanaša na priznavanje nočnin v tujini tako kot to dovoljuje najnovejša republiška uredba (poleg dnevnice se lahko prizna tudi hotelski račun, kolikor presega 30 Vo dnevnice). Določena je še višina dodatka za ločeno gospodinjstvo za delavce, ki so premeščeni na Col in za posJovod- j jo v Zadru. !8. 6. 1972 — svet jrodajne mreže Obravnavani so predlogi, naj bi v pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke vnesli nekatere spremembe in dopolnitve, ki naj bi povečale stimulacijo za poslovni uspeh prodajaln. O teh predlogih bo razpravljal še odbor za nagrajevanje. Samoupravna kronika Zanimiv in koristen izlet nase delavke obiskale planiko in peko Delavke v težki šivalnici smo na enem izmed sestankov izrazile željo, da bi si ogledale kako sorodno tovarno. Ta žolja se nam je tokrat izpolnila. Bila je sobota. Navadno pomladno jutro kot toliko drugih. Našo kotlino je za-grinjala gosta megla. Zbrale smo se pred Alpino, sicer nekoliko zaskrbljene zaradi Vremena, ki pa se je na poti "O Kranja že povsem zjasnilo, kar je ob prekrasni gorenjski pokrajini še prispevalo k prijetnemu razpoloženju. Naš ciilj je bila najprej "larnika. Malo po sedmi uri smo že parkirali pred mo-Sočno stavbo. Porazdelili so nas v 3 skupine in prijazno popeljali v obrat. Zanimala nas je predvsem šivalnica. Opazile smo, da Wanika izdeluje pretežno športno obutev. Z zanimanjem smo si ogledale tudi BUmarno, kjer samii izdelujejo Gumaste podplate. Občudovale smo te ddavce. ki si v težkih pogojih služijo vsakdanji kruh. Ti ljudje prav gotovo cenijo vsak dinar. Vodiči so hiJi zelo prijazni in so nam raztolmačili vse, kar nas je zanimalo. Za nas, ki delamo v težki šivalnici, je bid ogled Plar»ikc 'nekaj novega in zanimivega, čeprav tudi naše podjetje ne Zaostaja za kranjsko tovarno. Po ogledu Planike nas je avtobus odpeljal v Tržič. Tudi v Peku so nas lepo sprejeli in ' zaželeli dobrodošlico. Najprej smo si ogledale sekalnico zgornjih delov in šivalnico. Delavnice so popolnoma nove, prostorne, svetle in lepo urejene. Tovarna Peko prav v tem času doživlja rekonstrukcijo. To je takoj opaziti. Kljub temu je vse tako domače in snažno. Opazile smo presenetljivo disciplino in marljivost delavcev. Zelo ilep vtis naredi na obiskovalca obleka delavcev. Vsi nosijo modre halje ali predpasnike. Razkazali so nam tudi razvojni sektor. Ze ob vstopu dobiš vtis medicinskega laboratorija. Osebje je v belih haljah. Potek dela imajo urejen tako, da vse vzorce izdelajo sami od začetka do konca. Morebitne napake in pomanjkljivosti odpravijo že v samem razvoju ob prisotnosti strokovnjakov. To je velika prednost, ker napake lahko odpravijo, preden pridejo artikli v proizvodnjo. Kaj takega pri nas zelo pogrešamo. Izredna zanimivost je nov stroj, kjer izdelujejo poliuretanske podplate. Tehnološki proces poteka avtomatično od tekočine do gotovega podplata. Vtis, ki smo ga odnesle iz tovarne Peko nam bo ostal v spominu. Želim, da bi tudi naši vodiilni ljudje sprejemali skupine iz sorodnih podjetij tako gostoljubno in prijazno, kot so oni nas. Po kratkem pogovoru smo se poslovile od tovarne Peko in se odpeljaile še proti Dragi in Begunjam. Tam smo si ogledale muzej 5n spomenik talcev. Po kosilu smo se razkropile po Bledu in njegovi okolici. Proti večeru smo se odpravile proti domu srečne in bogatejše za novosti in zanimivosti, ki smo si jih tega dne ogledale. Udeleženke izleta smo hvaležne organizatorjem, da so nam omogočili to zanimivo potovanje, ki nam je dalo tudi nekaj pobud, katere bomo lahko uporabile pri svojem delu v podjetju. Ivanka Bekš Počitniška moda џ. Ce si ravno pripravljate garderobo za počitnice, vam svetujem še tak&nole oblekco Iz frotirja, ki si Jo lahko napravite sami v enem popoldnevu. Prišla vam bo prav pri odhodu na plažo, s plaže na kosilo In sploh vam nadomesti standardno haljo. Po Istem kroju lahko sešljete tudi oblekco za večerni ples, izberete pa drugo blago. In Se pozor: modrčka pod njo ne smete nositi, ker je hrbet popolnoma odkrit. Duša Mesec Jože Peternel Ubiti zvon (9. nadaljevanje) »Ivan, do smrti ti bom hva-če mi boš pomagal do-°iti službo v Ljubljani m "rediti vse potrebno.« »Veš, Andrej, delo se v me-lahko dobi in tudi iz ko-Vinske stroke, kot tebe vese-Stanoval boš lahko nekaj časa pri meni, potem pa bo-va že dobila kaj boljšega.ч . "Prav. saj sem vsega vajen.« »Andrej, kako pa si kaj z denarjem?« *Ja, saj res. Suh sem kot cerkvena miš. To mi je dal J nt v dvajsetih letih. No ja, saj ^ veš, bila je voina je poskušal nekoliko omiliti. *Ne skrbi Andrej, tudi to nekako že uredila. Za ®''lo ti bom jaz posodil, P tem pa boš sam zaslužil. Hp i' Preskxbim še ta te-. У soboto, ko pridem nn J ®niov, ti bom že lahko P°^edal pri čem si.« Ivan! Zdaj pa za-^pnčno je prišla svo-tudi zame!* je veselo vzkliknil Andrej in objel Iva. na okrog ramen. Pozno zvečer je Andrej nekoliko okajen od žganja kra-doma prišel domov. Razgreta kri ga je vlekla k Justini. Sezul se je in se v temi do-tipal do njene sobe. »Justina!« je šepetal. Ni sc oglasila. Sedel je na posteljo in z roko iskal njen obraz. »Justina, ali spiš?« »Ne,« je dahnila. »Kaj ti je?« je poskušal biti nežen. Sklonil se nad njo, da bi jo poljubil. Vonj po dimu in pijači jo je dušiil. »Pojdi vem!« je nejevoljno odvrnila. »Saj veš kako je oče danes razdražen. Ce te dobi tu, bo še mene pognal od hiše.« »Nič zato, greva pa oba v mesto,« je nekoliko negotovo dejal in jo poskušal pobožati po obrazu. »Povem ti, da rajši ostanem dekla vse življenje, kakor da bi šla s teboj v negotovost.« »Bi hotela, da ostanem doma?« je užaljeno ugovarjal. »Sama si slišala, kakšne pogoje mi postavljajo, in kako bi glodali na najino ljubezen. Zato je padla moja zadnja beseda in je ne morem več preklicati.« »Potemtakem pojdeš za vsako ceno zdoma?« je vprašala in se poskušali odmakniti. »Tako je. In ti lahko greš z menoj. Poiskal bom tudi tebi deJo in zaživela bova, kot se človeku spodobi. Vllada sva še in vse življenje je še pred nama. Zaživela bova lahko skupaj ali pa vsak po svoje.« »Torej, to so tvoji načrti!« je skoraj zavpila in bruhnila v jok. »Nisi me prav razumela,« se je Andrej poskušal izmotati, toda Justina ga je odločno odrinila od postelje. »Poberi se von, ali pa pokličem očeta!« »Punca, še žal ti bo,« je užaljeno rekel ko je odhajal iz njene sobe. Spat se je spravil na skedenj. Počutil se je kot poraženec In zmagovalec obenem. Legel je v dišečo seno in kmalu trdno zaspal. Ni se še popolnoma zdanilo, ko se je že napravil. Bil je nekoliko razdvojen zaradi Justine. Zagledal je očeta, ki se je zdel ves zlomljen in potrt. »Oče, kje maj danes začnem z delom?« je vprašal nekoliko boječe. Oče je obstali in ga prezirljivo pogledal: »Ce ti je kaj do dela, vzemi kramp in izkopi j i tiste tri stare hruške tam za hlevom,« je hladno dejal in odšel v hlev. Lotil se je starih debel. Kopal je med stare suhe korenine in razmišljal: »Oditi v tovarno, to je po očetovem mnenju sramotna odločitev za prvorojenega sina na tem ponosinem Andrejevšču.« Grenko se je nasmehnil in se zagledal v stare štore onemoglih dreves. »Tudi drevesa žive v teh pustih tleh le polovično življenje. Jaz pa nočem ostati podraščen. S polno rastjo hočem zaživeti. Ne, to le tu ne da. Zakotalil se bom po bregu navzdol kakor dozorelo ■ jabolko in se ustavil na ravnem, na rodovitnih tleh. Pognal bom svoje korenine do tiste črne rodovitne prsti, ki še čaka, da jo napolnimo s samim seboj, da se razraste-mo, razcvetimo, razplodimo in obrodimo v njej. Zakotalil se bom med množico, kjer bomo drug drugemu dajali življenjskih moči. Ali pa naj se ukoreninim med kamenjem, neopazno doraslem do prvih vej in obrodim trpek, droben sad?« »Ne, me bom spremenil svoje odločitve, čeprav mi je žal očeta!« je naglas pribil. »Justina pa ima še ta teden čas za premislek,« je Se dodal. Teden se je počasi vlekel. Bil je pravi tihi teden. Andrej je komaj dočakal sobote in Ivana. Mračilo se je že, ko je Ivan prisopel po bregu navzgor: »Vse je urejeno. Delal boš v naši tovarni. Kar pripravi culo in v ponedeljek greš z menoj!« »Bravo Ivam!« je veselo vzkliknil Andrej, ter ga z vso močjo objel. Ni opazil očeta, ki jima je prihajal nasproti. »Torej s tem sta skuhala to maslo,« je jezno dejal oče. »Ni mu več dišalo, da bi še hodil k nam na košnjo. Sedaj boš pa ti, Andrej, njemu hlapčeval.« »Saj ni res tako!« je Ivan užaljeno odgovarjal. Oče pa je molče stopil v vežo in se je izgubil v polmraku. »Ne jezi sel Naj misli oče svoje, jaz pa svoje,« je menil Andrej v zadregi. Razšla sta se z mešanimi občutki. (Nadaljevanje prihodnjič) Veliki športni uspehi Tekmovanja v košarki, v republiški ligi in v podzveznih ligah so končana. Zaključeno je teicmovanje pionirk za naslov državnega prvaka v košarici, zato lahko na kratko pogledamo, kakšne uspehe so v teh tekmovanjih dosegle žlrovske ekipe. Prvo V republiki Daleč najboljše rezultate so dosegle tekmovalke osnovne šole, saj so ponovno osvojile naslov republiških prvakinj in si s tem .pridobile pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki je bilo v Ohridu. Tudi tam so dosegle odličen uspeh, saj so med najboljšimi ekipami posameznih republik osvojile več kot izredno četrto mesto. ogorčenem boju, izredno pristranskem sojenju ter celo potvarjanju zapisnika izgubile z rezultatom Ziri : Beograd 37:38 Četrte v državi Končni vrstni red: 1. Hrvatska 2. Vojvodina 3. Srbija 4. Slovenija 5. Bosna Najboljše strelke za Etiketo so bile: Ida Mlinar 94 košev, Vida Mlinar 72 košev, Nada Vehar 70 košev, Viktorija Galičič 59 košev, Milena Giacomelli 58 košev itd. Kljub temu, da ženska ekipa iz 2irov prvič sodeluje v takem tekmovanju, so mlade igralke prikazale solidno igro, tako lahko pričakujemo, da se bodo v drugem delu tekmovanja, jeseni, še bolje odrezale. Mladinci prvi Tudi mladinci Kladivarja, ki so ravno tako tekmovali v Ekipa košarkaric osnovne šole Zlrl — prva na republiškem In četrta na državnem prvenstvu. Prav gotovo bi dosegle še boljši uspeh, vendar pri žrebu niso imele sreče, saj so bile v skupini z ekipo Hrvatske, ki je bila po mnenju strokovnjakov najboljša. V finale pa se je plasirala'samo prvouvrščena ekipa, medtem ko je drugouvrščena igrala za 3. oizroma 4. mesto. Poglejmo kakšne rezultate so naše dosegle v svoji skupini; Slovenija ; Makedonija 31:24 Slovenija : Črna gora 55:23 Slovenija : Hrvatska 27:40 V borbi za tretje mesto so se naša dekleta pomerila z okipo Srbije, s katero so po .DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarne obutve ALPINA ZIRI. Ureja ga uredniški odbor: MARIJA KASTELIC, VLADIMIR, PIVK, ALFONZ ZAJEC, ANTON ŽAKEU, ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK, STANE KOSMAČ, STOJAN PERTOVT, odgovorni urednik MAJDA JESENKO, glavni urednik Izhaja mesečno. Naklada 1400 izvodov. Tisk Gorenjski tisk Kranj. 6. Kosovo 7. Makedonija 8. Črna gora Tekmovalkam, prav tako pa tudi trenerju tov. Dariju Erznožniku, ob tem ponovnem uspehu iskreno čestitamo, se jim zahvaljujemo za njihov trud in želimo, da bi še naprej tako uspešno zastopali žirovsko in slovensko košarko. In še najboljše strelke: Vida Mlinar 48 košev, Milena Gantar 35 košev, Nada Kavčič 18 košev, Majda Bogataj 15 košev itd. Žensko druge Lep uspeh so v svojem tekmovanju dosegle tudi nekoliko strejše predhodnice pionirk, ekipa Etikete, ki je le-tos prvič tekmovala in sicer na tekmovanju Ljubljanske tekmovalne skupnosti ter po 1. zavrtljaju zasedla 2. mesto. Lestvica: 1. Litija 14 točk 2. Ziri 10 točk 3. Vrhnika 8 točk 4. Olimpija 8 točk 5. Kočevje 8 točk 6. Stadion 6 točk 7. Zarja 2 točk 8. Ježica O točk Lestvica: 1. Alpina 28 2. Triglav 22 3. Idrija 16 4. Šiška II 16 5. Milica 14 6. Koper 8 7. Nagaoka 8 8. Šentvid 4 9. Olimpija III O V slučaju, da se Mariboru ne bo posrečilo vstopiti v II. zvezno ligo, bodo morali na kvalifikacije, na katerih bodo sodelovale prve tri ekipe iz vzhodne oziroma zahodne regije in pa zadnje uvrščeni v I. ligi, v prvo ligo se bodo plasirale prve tri ekipe. Ce pa bo Maribor uspešen, pridejo naši v prvo ligo avtomatično. Poleg prvega mesta v ligaškem tekmovanju, je ekipa judoistov dosegla še zelo dober uspeh v tekmovanju za judo pokal Slovenije. Sodelovalo je 22 ekip, Alpina pa se je uvrstila na 5. mesto, takoj za Impolom, Mariborom, Olimpijo in Branikom. Želimo, da bi vse športne sekcije, ki so letos dostojno zastopale Ziri na tekmovanjih v republiškem in državnem merilu, z isto prizadevnostjo in vztrajnostjo delale tudi v bodoče. Miha Govekar Mladina na pohodu Letos praznujemo trideseto obletnico ustanovitve slovenske partizanske vojske in partizanskih odredov v Sloveniji. Osrednja prireditev je bila 4. julija na Zadobrovi pri Ljubljani. Zirovska mladinska četa, ki je štela 25 članov, je odšla na pot proti Zadobrovi 3. julija ob 13. uri. Sonce je že zdavnaj zatonilo, ko smo po 25 km hoje prispeli v Polhov Gradec. Tu so nas že čakale Selška, škofjeloška in Poljanska četa, s katerimi smo se na Dvoru združili v Škofjeloški odred. Po večerji smo se pogovarjali z novimi znanci Ljubljanski tekmovalni skupnosti, so dosegli lep uspeh, saj so v svoji kategoriji osvojili prvo mesto, brez poraza. Lestvica: 1. Kladivar 12 2. Ljubljana 5 (-1) 3. Moste 4 4. Črnuče 2 Najboljši strelci: Erznož- nik Ciril 117 košev, Franci Kavčič 35 košev. Srečko Erz-nožnik 28 košev itd. Člani na repu Tekmovanje članov v II. republiški ligi — zahod je končamo. Tako kot lansko leto, so naši tudi letos ostali na repu lestvice, kjer imajo Logatec, Kladivar in Cerknica vsak po 2 točki. Se strelci v ekipi: Raj ko Krvina 212 košev, Viktor Za-kelj 93 košev, Ciril Erznož-nik 61 košev itd. Judoisti v prvi ligi Končno lahko z gotovostjo trdimo, da bomo judoiste Alpine v naslednji sezoni gledali v I. republiški judo Hgi. V tekmovanju v svoji skupini so prepričljivo osvojili prvo mesto. NR 'DOPOsr Kil MoB iz drugih čet, pa tudi zaplesali smo. Po vsem tem se nam je počitek na seniku kar prilegel. Naslednji dan smo nadaljevali pot proti Zadobrovi z avtobusom. Tam smo se vključili v zbor vseh sodelu jočih enot. Govoril je tov. Edvard Kardelj, nakar so podelili odlikovanja, sledil pa je kulturni program in tova-riško srečanje borcev, mladine in ostalih udeležencev. Tako smo proslavili letoš nji dan Borca, spoznali in se naučili marsikaj, predvsem pa doživeli pravo partizansko srečanje. Ksenija Iklć Кеј je djau? Na zadnje nagradno vprašanje smo prejeli skoraj toliko duhovitih odgovorov, kolikor je bilo prošenj za stanovanjsko posojilo. Uredniški odbor se je znašel v velikih škripcih, saj razpoJaga še z manjšim skladom kot je tisti za stanovanjska posojila. Končno smo sklenili, da napravimo tako, kot je bilo s posojili; enim vse — drugim nič. Razlika je le v tem, da vendarle objavljamo tudi nekaj nenagrajenih odgovorov in pa v tem, da ni pritožbe. Odbrali smo tele odgovore; 1. Kejšn auta si naroču? (nagrado 30 dinarjev dobi Marjan Pišljar) 2. Škoda, de ni u devizah! (nagrado 20 dinarjev dobi Anica Govekar) 3. Pa sn ih spet! (nagrado 10 dinarjev dobi Anica Stanovnik) Kar taje padrtije sn pokazau. (PD) Kam si pa vila skreu? (ZP) Sn že biiži autu. (AG) Nakažtc na Siovenijcavta! (ED) Te je po nos, kej? (MK) A naba za auta? (NP) Hudič na veik kap serje. (DJ) NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: KEJ JE DJAU? Odgovore napišite med dopustom in Jih oddajte takoj i 1. avgusta! {