Leto LXIX. ŠL 180 LjnMJana, četrtek so. avgusta leji Česa Dt* 1*— ^H ^n ^M ^^^^^B ^^^^H ^1 Bs ^1^1 ^H\ I ^H ^n\. ^v ^^^^B ^H\ ^1 ^8 ^H ^1 s^^^B ^^^^^1 ^^^^B B^^^^B iznaja rsau dan popoldne, izvzemal oeosijs m pramilre — inaacati oo iO pant vrst & twn 2, do ioo vxn* a Din a^o, od ioo do 800 vm a otD «♦ vneji ineeiati peot vrsta Din 4a dopust po dogovoru. Lnieritnl davek posebej. — »Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 1A-. » tnesamstvo Din tft- Rokopis* oo oo vračajo UREDNIŠTVO 0i OFlAVNIATVO LJUBLJANA, Raafljeva aalea ste*. 6. Telefon; 31-22. Sl-2a. 11-24. 31-2S m Sl-26 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva *b — NOVO *£B8TO. Ljubijans** c telefon ftt 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon it. 66; podružnica upravo: Kocenova ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. POitna Hranilnica ? Ljubljani it. 10-351. Kabili se upirajo: Maročani se pripravljajo ^a^a^a^a^oaaoaaooooooo^ooooooooooooooa^oa^oaoaoa^a^a^oaa^a^a^a^oa^oaia^a^a^ za osvobodilno vojno Revolta maroški!* domačinov v vojaki ipanaldh upornikov — Rifski Kabili snujejo načrte za osvobojen je izpod Španskega gospodstva •.. 4*-atiar, 20. avtrueta d. Po došlih ve^ steh je nastalo pri delu maroških čet, kii jnh je general Franco izkrcal v Španiji, zelo revolucionarno vaz položen je. Maročani oo predvsem nezadovoljni s prehrano. V La Linei je nezadovoljstvo med maroškimi domačini pod poveljstvom generala Franca zavzelo tako resne oblike, da oo jih morali zbrati v vojašnicah ter razorožiti. Pri razorožitvi so baje vzklikali: »Ce ne dobimo hrane in plačila, se ne bomo borali.« Vodstvo upornikov je skušalo pomiriti nezadovoljne iMaročane s tem, da iwn j© pri takozvanih očiščevalnih akcijah t manjših vaseb okoLj mesta La Linee dovo lilo plenjenje. Tudi iz španskega Maroka prihajajo vesti o naraščajočem nezadovoljstvu mod ♦»-mošnjimi rifskimii plemeni, ki se nočejo boriti z-a nobeno stranko v Španiji, temveč pripravljajo borbo za osvoboditev izpod španskega gospodstva^ Nemire v Španiji smatraio razni voditelji rifskih Kabilov kot izrednT^TV^odno priliko za svoje osvobodilne namene. V raznih rifskih pokrajinah so se pričele sedaj posamezne čete, ki so ee tako i po izbruhu državljanske vojne pridružile upomikem. upirati proti njim. Odklonjen ultimat upornikov Pariz, 20. avgrusta, w. Kakor poroča agencija Radio, je bil položaj pri Irunu sooči še neizpremenjen. Vodstvo upornikov je poslalo prebivalstvu nov ultimat, naj se vda, branilci mesta pa so odgovorili, da se ne bodo vdali .temveč bodo rajši umrli pod razvalinami mesta. V teh okoliščinah pričakujejo za danes generalni napad na mesto. Uporniška vojna ladja poškodovana Pariz, 20. av^u^ta nt. Kakor poroča »Pariš So*r«, se potrjuje, da, je bila uporniška vojna ladja >ALmirante Serveroc zadeta od topovskega strela in hudo poškodovana. Ve?t. da se je ladja potopila, doslej še ni potrjena. Ladja je med tem odplula v Ferrol na severo-zapadn^ obaJi fepanije Odpor proti upornikom v Cartageni Ll Oorugna, }(\ avnusta A A. Semkaj bo prispele nepotrjene vesti, da se je posadka v Cartageni uprla proti uporniškim poveljnikom. Poveljnik mesta je moral pobegniti v San Julian. Premestitev uporniškega štaba v Valladolld Bnrgos, 20. avgusta o. Vrhovni poveljnik severne uporniške vojske general Mola namerava premestiti svoj glavni stan i« Burgo&a v ValladoiidU ki je oddaljen od Madrida le še 160 km v sevaroozapadn-i smeri. Orožje za španske upornike Le Havre, 20. avgusta o. Posadka tovornega parnika »Pellee Isle*« je danes pričela stavkati, ker je zvedela, da so na ladjo natovorili tudi topove in drugo orožje za španske upornike. Družba je zagotovila mornarjem, da se parnik, ki redno vozi na progi Le Havre—Lizbona—Buenos AAtos, tokrat v Lizboni ne bo ustavil in da jo orožje namenjeno za argentinsko vlado. Posadka parnika je sklenila stavkati še nadalje, ker nima jamstva, da oficirji ne bodo v zadnjem hipu okrenili ladje v smeri prntf Lizboni. Grški parnik trčil s španskim rušilcem Gibraltar, 30. avgusta «• Grški parnik >E>ionisio6 Stratagos« je trčil z nekim španskim rušilcem in je moral močno po-škovan iskati pomoči v Gibraltarju. Ru-šilec. za katerega se ne ve, ali je pod po veljstvom španskih upornikov ali madridske vlade, je nadaljeval svojo pot. ne da bj nudil poškodovanemu parnfku pomoč. Proglas španskih komunistov Madrid, 30. avgusta o. Komunistična stranka je ob poteku prvega meseca državljanke vojne izdala velik proglat, na ljudstvo, v katerem poziva vse Spance, naj se sloftno. vztrajno in hrabro bore ta narodne svo-bod&Čine proti ra-šiotičnim tiranom in za preporod Španije. Poziv španskih intelektualcev Madrid, 20. avgusta o. Skupina španskih intelektualcev je po radiu sporočila pri jateljem demokracije in intelektualcem vseh antifašističnih držav proglas v katerem pravi med drugim: Napravite konec ogabni kampanji in borbi za kolonije ter svetovna tržišča, ki se je započela proti narodu, čegar edini greh je ta, da se hrabro bori za svojo svobodo in obrambo svoje kulture proti vsem nasprotni kom. Proglas so med drugim podpisali znani španski intelektualci Jose Bergamini, Rudolf Salazar, Rafaelo Alberti, Oskar Esplai, Vaceslav Roces in Gabriel Garda. Napad španskih križark na nemški parnik Veliko razburjenje v Berlinu — Pred intervencijo nemške vlade v Madridu Berlin, 20. avgusta, v. V nemških diplomatskih krogih je zavladalo veliko razburjenje zaradi zadnjih poroči] iz Španije, ki jih je prejelo nemško zunanje ministrstvo od tamkaj stacijoni ranih nemških vojnih ladij »Deutscbland« in »Von Scheer«. Poročilo namreč javlja, da Je ustavilo brodov-je madridske vlade, obstoječe iz dveh križark in dveh tor ped ni h rusi I cev, nemško potniško ladjo »Kamerun«, Id je vozila nemške begunce iz Španije proti MarseiUu, s topovskimi streli. Incident se je pripetil 7 In pol kilometra daleč od španske obale, torej izven suverenih voda španske repu- blike. Nemška ladja je bila prisiljena zaradi oboroženega nastopa vladne španske mornarice izpremeniti smer svojega potovanja. V nemških berlinskih političnih krogih je lavladalo saradj tega koraka španske vladne mornarice ogromna razburjenj« in se prevktavlja kot hndo kršitev med narod, nega prava, na katero bo »meija primerne odgovorila. Obstoja splošno prepričanje, da bo nemška vlada odločno intervenirala t Madrida is da niso izključene najdaleko. seinejše posledice tega teikees incidenta. Vznemirjenje v Londonu zaradi vesti, da namerava Italija intervenirati v Španiji London, 20. avgusta o. Tukajšnji vladni krogi so silno vznemirjeni zaradi vestit da namerava Italija povsem neposredno intervenirati v Španiji. Uradni krogi so ogorčeni zaradi dvolične italijanske politike. Minister Ciano je še v ponedeljek po angleškem poslaniku v Rimu sporočil angleški vladi, da je Italija pripravljena podrobneje pogajat! se o francoskih predlogih glede sporazuma o nevtralnosti napram Španiji, sedaj pa je italijanska vlada., kakor kažejo poslednje vesti, izdala vse potrebne odredbe, da italijanska vojna letala napadejo Špansko vladno vojsko. V torek bi se morala poslanik Ingram in Ciano zopet sestati, vendar pa do tega sestanka ni prišlo Anglija proti vsaki intervenciji v Španiji London, 20- avgusta o. Tukajšnji krogi zatrjujejo splošno da bo Velika Britanija ostro nastopila proti vsakršni tujj intervenciji v Španiji. Od vseh prizadetih drŽav bo energično zahtevala, naj ostanejo nevtralne in «e sporazumejo na osnovi francoskih predlogov. Ce ne bi pristala na j angleške zahteve, se bo Velika Britanija docela desinteresirala ne le glede Španije nego tudi glede na vsa pereča evropska vprašanja. Italija Se ni pristala na francoske predloge Rim, 20 avgusta. AA. V zvezi z včerajšnjim sestankom grofa Ciana in francoskega poslanika se je zvedelo* da Italija Se ni definitivno pristala na francoske predloge Francoskemu poslaniku je bilo rečeno, naj zahteva nova pojasnila v Parizu. Spopad italijanskih in francoskih letal Rim, 20. avgusta o. Kakor poročajo, je prišlo nad Španijo že do prvega spopada med italijanskim) in francoskimi letali. V torek sta dva francoska lovca napadla neko italijansko trimotorno napadalno letalo. Letala so bila v službi španske vladne odnosno uporniške vojske Do spopada je pri$lo blizu Gibraltarja. Človeških žrtev ni bilo. Francoski letali sta pognali italijansko napadalno letarto v heo proti španskemu Maroku. Prezident dr. Benes o problema sudetskih Nemcev £SR bo rešila svoje nacionalne probleme po lastnih metodah ter odklanja vsako tuje vmešavanje Praga. 20. avgusta m. Predsednik republike dr. Benes je d<*nes Ob priliki otvoritve sejma posetil me3to LJberec. Ob tej priliki je imel govor, v katerem se je predvsem bavil s problemom sudetskih Nemoev. Nacionalna vprašanja, je dejal dr. Benes, so za vse države notranje-polit čna zaieva Na tem stališču bo češkoslovaški) vedno vaBtraja'«. Nobena država rt nacionalv r o me p-> lastnih metodah Zaradi tega n: more sprejeti niti gesla avtonomije niti federativnih tendenc, nit uveljavljanja fašističnih, avtoritativnih a!i komunističnih načel. Mogoča je samo centralizacija v zvezi s gospodarskim regionalizmom. Češkoslovaška je edina država v srednji Evropi, ki Je od 1918. ohranila socialno, gospodarsko *V notranje-poMtiono kontinuiteto. Glede mednarodnega položaja je izjavil 6r. Tlsneš. da te nflrsjrnr n* šb» iwfsftrl na to, da bi kdo skušal napasti Češkoslovaško, in da je treba misliti na vojno. Mož. nost konflikta gotovo nj izključena za v*e čase, vendar pa ta možnost ni niti po. trebna n'ti aktualna V srde ovan ju 0SR s Sovjetsko unijo ni nobene komunistične nevarnosti. Češkoslovaška republika bo sledila srednji liniji. ki t- -»e začrtana od narave Lonlspva lanaga nad Sharkeyem No podpisov v gotovini, tem več bo dobila Mest_ na hranilnica likvidnih sredstev in tem prej bo mogla urediti svoje poslovanje. Obli^v oijsko posojil« 20 milijonov Dis bo uporabljene izkljnrno la plačilo ebreinosti občine pri Mestni hranilnici. Ko be te iivrsen't, bo Dri. hipotekama banka iiplaeala svoje posojilo 30 milijonov, ki bo prav tako porabljeno za odplačilo dolgov mestne obči-ne pri Mestni hranilnici ljubljanski. Pogoji posojila DriL liipotestarae banice Načelnik finančnega odbora proi. Der mastja je zatem poročal o sklepih finančnega odbora glede najetja posojila za likvidacijo dolgov mestne občine pri Me^ni hranilnici in za razširjenje Delavskega do ma. Prvo posojilo, ki ga bo dala Dri. hipotekama banka v znesku 30 milijonov Din, se bo odplačevalo v 3U polletnih obrokih ter bo moralo biti plačano v 15 letih. Obrestovalo se bo po 7 odstotkov. Najeto posojilo bo predstavljalo za mestno občino breme 3.196.367.80 Dm na leto, ki pa predstavlja samo pretvori te v obveznosti proti Mestni hranilnici. Razlika v višini dajatev bo v tem, da bodo obresti za en odstotek višje, kakor jih sedaj plačuje mestna občina za svoje dolgove pri Mes»tni hranilnici. Ta vižja obremenitev bo znašala 300.000 Din na teto za občino. Obligacijsko posojilo mestne občine Kar se tiče obligacijskega posojila je finančni odbor sklenil, naj se razpise v višini 20 milijonov Din. Tisk obveznic in razpis posojila bo veljal občino približno 300 tisoč Din, kar bo krila za enkrat iz posojila za emodnišnr?o, znesek pa bo vrnila v ta fond iz sredstev prihodnjega proračuna. Razpis obligacijskega posojila naj bi bjl al pari sa one, ki bi f plačal i posojilo s knjiiiesmi Mestne hranilnice ljubljanske, sa one, ki bi ga plačali v gotovini pa 97 sa 100. Finančni odbor »e je odločil za pod. psovanje posojila potom vk>žnih knjižic Mestne hranisnice, ker gre v prvi vrsti za razbremenitev mestne občine pri Mestni hranilnici. Obrestna mera se je aeloeila na C odstotkov, amortiiacijska doba pa na 15 let. Obveznice se bodo pričele obrestovati s 15. srgsstsm 1987. Zs izplačevanje obresti in izžrebanih obveznic ko občina vstavila vsako 'eto potrebno vso*o v svoj pro račun, sa redno poslovanje te službe pa bo jamčila z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Obveznike se bodo irebals vsaka lete 15. febraarja in 15. avga-sta, istrebane pa se bodo izplačale S mesecev ps iiirebaajn. Istrebane sbvesnice bs. do zastarele 1* let po isšrebanjs. Obveznice se bodo lahko zalagale pri vseh razpisih mestne občine oziroma za dajatve njej. Rasen toga bo skušala oboi na doseči njihovo 4-Msbardrrame nci denarnih zavodih. Glede na županovo poročilo je finamčni odbor sklenil predlaeaM m<°istnemii svetu: 1. Mestna občina naj v svrho zboLisainja položaja Mestne hranilnice ljubljanske m vzpostavitve niene likvidnosti najame pri državni Hipotekami banki v Beogradu gotovinsko posojilo 30 milijonov Din s 15. letno amortizMc/ijo in 7 odstn«tnimi oHre*t_ mi za kar zastavi svoja poslopja in zomljri-šča in svofc neobremenjene dohodke. Na zahtevo Državne hipotekarne banke more občina dati tudi kaka drucia jamstva v okviru veljavnih zakonskih predpisov. Za izvrševanje te služb? se vstavi vsako leto v proračun vsota, potrebm za vsakoletno amorti zaci jo. 2. Mestna oboi-na naj emitrira 6 odsdo'fcno obligacijsko posojilo v znesku 20 rmMjo-nov Din, plačljivih v gotovini ali z viožni-mi knjižicami Mestne hrarailnice ljubljanske. Izkupičeik iz t>b**h po»>JH.l se ima v celoti porahirfi z« delno odplačilo dolgov mestne občiine pri Mestni hranulnici Ijuh-ljanskri. Predsednk občine se pooblašča, da poskrbi t>ri nadrejenih oblastih za odo. brrtev tega sklepa. M. s. dr. Kamušje je v debati poudarjal, da bo sanacija Mestne hranilnice IjuhJjan-rfte imela ugoden učinek tudi na dru-jze denarne zavode in 1k> |x>menila novo dobo jro spodarskeca razmaha, zaradi česar predlog finančnega odbora toplo priporoča Ker se ni oglasil nihče več k bese«d*i )e župan odredil glasovanje ler je bil predlog finančnega odbora soglasno sprejet. Razširjenje delavskega doma Poročevalce finaiKne^a odbora prof. Dennastja je nadalje poročal, da je mest. na občkia leta 1099 z.iprosi.la pn javmi borzi dela za brezobrestno posojilo 4 mali jonov Din proti 23-lHni amortizaciji v polletnih obrokih po 80.000 Din in *i<*er za zgnadutev Delavskega a/,ila v Ljubljatii. S tem posojilom zgrajen« Delavski dom se je izkazal kot /eU> koristna u^Mnova. V reku let pA so p°trebe tako naraslle. da ta aziil ne zadošča več. Zlasti se pocre^a.jo ločeni prostori za ženske delavne sUe, posebno več skupnih spalnic, kjer bi tnotfle dobi*! delavke za prehodni č.is prenočišče. Pokazala se ie tudi potreba večjega števila sobic, ki jih majo v najemu delavci, ker postaja povpraševanje po njih čimdaVje večje. Prav tako primanjkuje prostorov za ustanove, najnenjene 35K0I jišan ju socialnega položaja delavskih slojev, katere se obračajo na mestni svet s prošnjA naj jam da potrebne prostor p za n}ihovo uredovanje na razipolago- Zato se je obfnil župan na upravo Borze dela s prošnjo, naj dovofo novo posojilo v znesku 1,700 000 Din pod istimi pogoji, kakor je bik) dovoljeno po-sojrilo leta 1°32. iin sicer brez obresti s 2f»-letno amortfizacijo in odplačevanjem v polletnih obrokih po 34.000 Drn. Upravni odbor Borze dola je v naoHu za dovolitev posojila, zaradi česair je mestni gradbeni urad tudi že napravil potrebne osnutke za razširjenje Delavskega doma. Za varstvo tega posojila bo mestna oboi-na intabulirala javno borzo dela na prvem met»tu na zemljišču in objektih, ki bodo zgrajeni p tem posojilom, kakor tudi ie na ofcstoječem Delavskem domu. V deoarti je m ^. I»kar poudarjal potrebo, da so pri upravi Delavskega doma zastopati« toda delavske orgaoi zacije in ustanove. Župan dir. Adlesič je pojasnil, da je brl v upravni odbor Delavskega doma že pritegnjen zastnipiiik Borze defe, nakar je bil predlog Hnamčn^ca odbora soglasno sprejet Bred zttključtom seje je župan dr. Adle-Mč pročitai vec samostojnih predlogov, posameznih gneartmib sreSffikov, ki jrih je od-kazal pristojnim odborom. Požar v beocrajski kavarni „Albaniji" Beograd, 20. avgusta, p. Okoli 1. ponoči je nastal požar v znani beograjski kavarni >Albaniji« na Teraaijah. Kakor znano, je ta kavarna beznica, ki ne dela posebne časti prestolnici. Zs*o je razumljivo ,da so se Beograjčani razveselili požara, zal pa so gasilci kmalu prispeli in ga pogasili. Med gašenjem so ae čah vzkliki: >Pustite, naj pogori. Polijte z bencinom ,da čim prej izgine ta madež Beograda«. Gasilci so požar kmalu zadušili in je škoda le Borzna poročila. INOZEM8KE BORZE Čarih, 20. avgasia. Beograd 7, Pariš 20.201^5. London 16.4426» Memrjsrk 30&7&. Bruselj 51.7750, aHan 341750. Amaterdam 306.40, Berlin 12140 * rezervo. Dunaj P7J0. fsszsl tim Vazszsjnt sn\J0L Insnnssssl &50. J2e25*2L »SLOVENSKI NAROD«, eetrtek, 20. avgusta lSSft. Stev. 189 Pekovska stavka H bila brez pomena Velika napaka ]• bila« da |e obrtna oblast dovolila »sta nav^anfc mnogih pekarn, ko jih ]e bilo že dovolj Ljubljana, 30. avgusta. Mezdno gibanje pekovskih pomočnikov je zbudilo po LJubljani velik odmev m marsikdo bo vprašuje, kaj bi bilo, če bi prišlo do pekovske stavke. Javnoet je nedvomno na strani pekovskfh pomočnikov, a naglash-i je treba, da so tudi mnogi mojstri pokazali pri dosedanjih pogajanjih mnogo razumevanja za ureditev delavnih pogojev v svojih podjetjih. Lahko celo trdimo, da je večina mojstrov pripravljena podpisati kolektivno pogodbo, ki jo predlagajo pomočniki. Toda upoštevati je treba nekatere resne ovire, ki ovirajo ta©jetre in pomočnike, da bi prišlo do mirne poravnave. Najvažnejše je. da ni zakonske osnove, da bi smelo Združenje pekov podpisati kolektivno pogodbo v imenu podjetij. Po zakonu smejo sklepati kolektivne pogodbe samo posamezniki, toda njih združenje ne more prisiliti, naj bi sklenili kolektivno pogodbo s pomočnik L Ce pomislimo, da je v Ljubljani zaposlenih okrog 120 pekovskih pomočnikov, podjetij je pa nad 60. sprevidimn. da v posameznih podjetjrh nista zaposlena povprečno niti po dva pomočnika. Večina pekovskih podjetij je torej manjših in upoštevati je treba, da mnoge male pekarno ne zaposlujejo svojega delavstva pod enakimi pogoji, kakor večje pekarne, ki so pripravljene skleniti kolektivne pogodbe. Nekntore manjše pekarne niso pripravljene sprejeti vseh delavskih zahtev in jih najbrž delavci ne bodo mo:iLi prisiliti niti s stavko. Fred osmimi leti je stavka iK>kovskih pomočnikov v Ljubljani povsem rvnpHla in moj-r-'ri mislijo, da bi tudi zdaj pomočnik •tavko ne dosecrli ničesar. Podjetja, ki so na strani pekovskih pomočnikov v tern pogledu, da se ne upvrajo sklenitvi kolektivne pogodl>e. trde, da m stavka ne imela nobenega pomena. Ce bi se pekovski pomočniki, zaposleni v veČj'h pekarnah, kjer delajo pod ugodnimi pogoji kakor jih zahteva « osfvnte-k "kolektivne pogodhe. solidarizirali z dnurimi. zaposlenimi v manjših pekarnah tor nastopili stavko, bi večje pekarne vseeno ne bile dolgo zaprto, ker bi obratovale najbrž vse manjše pekarne. Zato bi večja podjetja ne dopustila, da bi jim konkurirala manjša ter bi najela nove delovne moči, saj bi jih bilo kljub stavki dovolj. Pekovski pomočniki bi tudi sami ne smeli prezreti nevarnosti, ki jim preti t primeru stavke od samih mojstrov. Posamezni mojstri y svojih malih pekarnah sicer ne morejo biLi resni stavkokazi, večjo nevarnost pa pomenijo, ako se združijo in začno delati skupaj v večji parni pekarni. Nedvomno mojstri računajo s tem, seveda pa ne smemo misliti, da bi stavko onemogočili mojstri predvsem zato, ker se upirajo zahtevam pomočnikov, temveč zaradi tega, ker bi nobeno podjetje ne hotelo ustaviti svojega obrata dočrm bi druge pekarne obratovale. Vprašanje je torej, kako bi pripravili male pekovske podjetnike, da bi sklenili kolektivno pogodbo, kakor so jo pripravljeni večji podjetniki. Stavka bi torej lahko več škodoval« pomočnikom kakor koristila, saj bi podjetja po nji ne odpustila novih delovnih moči in stavkujoči bi ostala brez zaslužka. Pomočniki pravijo, n*j podjetja, ki ne morejo primerno plaćati svojega delavstva, zapro svoje obrate. To da kdo bi jih naj prisilil? Velika napaka je bila, da je obrtna oblast v Ljubljani dovolila ustanavljanje mnogih pekarn, ko jih je bilo že dovolj. Preveč pekarn ne koristi tudi konzumentom, ker zaradi pre. hude konkurence med pekarnami trpi kvaliteta kruha, zato je napačna obrtna poHtika, ki dovoljuje nermejeno odpiranje pekovskih obratov. Konkurenca med pekovskimi obrati v Ljubljani je dosegla že kaj čudne oblike- Reoi je pa treba, da so umazano konkurenco v mnogih primerih povzročili tudi sami pomoonjki. Male pekarn« zaposlujejo pomočnike samo po nekaj ur, nakar mora pomočnik ra/navili kruh po hi.šah. Mnogi pomočniki imajo svoje odjemalce in ko pomočnik menja gospodarja, si hoče ohraniti dotedanje odjemalce, dočim podjetje seveda smatra. da. so odjemalci njegovi in n^ pomoćnikovi. Tako nastajajo uprav neverjetna konkurenčna trenja med podjetji. k.i so zavzela že pravo obliko umazane konkurence. Iz vsega t c o; a lahko spre vidimo, d.i je mezdni spor med pekovskimi pomočniki in mojstri precej zapleten in da do ureditve delovnih pogojev ne bo prv»!o teko U'ad ko, k.skor si iole mnogi mojsfaii in pomoč r»i ki. -O. Kmečka disciplina in sloga na ljublianskem živinskem se]mn Ljubljana. 20. avgusta. Nagemu kmetu so že od njega dni vcepljali pokorščino kot največjo čednost in dolino** in menda ni na svetu nikjer bolj pohlevnega kmeta kakor jo naš. tako dis-OJpliooTOOegO in skromnega. Toda ne smete misliti, do disciplina in slojra spadata v eno in isto vrečo. Hrvatski kmetje nastopajo na živinskih sejmih složno, medsebojno disciplinirano. Naši kmetje pa vedo dobro le. kaj je disciplina, dočim »jih ne more nihče prisiliti.c da bi naj bili tudi složni MRTVILO NA ŽIVINSKIH SEJMIH PRI NAS M i iiMli sejmi pri nas so bili prejšnje Čase zelo živahni. V Ljubljano so hodili na sojem prodajalci in kupci h, voe Slovenije, pa tudi iz tujine. Tedaj so bili naši sejni v nekem pomenu besede ^mednarodni«, do-eim imajo zdaj le lokalni značaj. Na BOflft sejmih nihče ne kupuje živine za izvoz ali sploh na debelo. Med kupci ni niti mnogo domačih mesarjev. Na naših sejmih je na prodaj le malo pitanih volov in Se tiste navadno priženo iz drugih pokrajin. Lahko bi celo trdili, da je na naših sejmih tudi med k u ped procentualno največ kmetov. Kupujejo krave za pleme In vprežno živino, vole. Najbolj pa kupujejo plemenske prašičke, ki so tudi najdražji. Kar prodaja kmet le kmetu, je navadno najdražje, najcenejša je pa živina, ki jo kupujejo le prekupčevalci in mesarji. Mešetar ji pri nas Še niso izumrli bi na sejmu lahko opaziš, da drž^e po trije kupca za roko in jra silijo naj udari, čim ga izvohajo. Še tem bolj obdelujejo kmeta. Če bi se ozirali samo na te brtke. bi se nam vseeno zdelo, da so naši sejmi živahni. Toda prezreti ne smemo, da je na naših sejmih skoraj vselej malo živine, kupcev pa še manj. Včeraj je bilo prignanih S3 konj, 105 volov 37 krav, 15 telet, pripeljanih 74 prašir-kov za rejo in 15 za zakol. Že iz to?ra lahko Izprevidite, da sejmi pri na* niso živahni. Malo je na prodaj živine, a kmetje čakajo na knpco tndi če-z poldne. »KMETJE, BODIMO SLOŽNI!« Tudi na naše sejme je zapihal veter rz Hrvaške. To je sicer zelo rajbja sapica, vendar feo se cene živini nekoliko dvignile spomladi, ko so tudi naM kmetje zadali poskušati posnemati Hrvate. Zdaj lahko citać na vsakem sejmu na sejmišču lepake: >Kmetje. bodimo složna! Ne prodajajmo živine pod ceno! Cene so danes sledeče: voli I. vrste 5.50 Din, BL 4.50, HI. 3.75. Krave L vrste 4.50 Din, TL 4 Din; telice I. vrste 5 Din. TJ. 4.50; teleta L 6.50 do 1 Din. IL 5.50 do 6, ITI. 4.50 do 5 Din kg. Ob 12. se trg zaključi. Zadraga .Slog*'.« — Pod podobnimi lepaki, ka so pa botj imenttoi, k«r bo tiskan:, je pa podpisana Kmečka zveza ko Slovenijo. Odreftenikov je dovolj. Vendar ti lepaki vzbujajo sa čudo malo pozornosti med kmeti. Lahko tanđfano, da jih ntti polovica prodajalcev ne prečita. Kdor pa prečita določene cone, se nasmehne kakor neverni Toniav;. Vpraševal sem kmete, če se drže določenih cen. Odgovarjali so, da se, in zdelo se je, da hočejo reči: Pa j še nismo imeli prilike preizkusiti svoje trdnosti. Nekdo je dejal: — Kaj pomagajo te papirnate cene! Saj cene se same narede! če je malo živine in mnogo kupcev in.— tBOOgO denarja, so tudi cene visoke! Tudi po tem bi človek sodil, da BoH kmetje ne jemljejo preveč resno akcije »Sloge«, ker je bil na Sv. Petra OSflfpa odtrgan lepak, ki je opozarjal kmete, naj bi prodajali krompir na debelo po dinarju. Na sejmu si je pa nekdo privoščil šalo, da je pripisal k enojki >e dvojko ter je napi? opozarjal, da mora biti krompir po 12 Din 1 -g ... CENE SO NIŽJE OD PAPIRNATIH Da so naši kmetje ostali, kakršni so bili ter da so sedanji sejmi skoraj prav takšni, kakršni so bili prejšnje čase. dokazujejo tudi nižje dejanske cene od določenih na lepakih. Včeraj se cene niso bistveno iz-premenile od prejšnjega sejma, ko so bili , voli I. vrste po 4 do S Din "kg žive teže, D. 8.50 do 4 in IIT. po 3 do 3.50. Debele krave tO po 3 do 4 Din. klohasarice pa po 2 do 3 Din. Pač pa so nekoliko dražja teleta, in sicer po 5 do 7 Din. Kmetje še vedno najraje prodajajo »počez«, zlasti krave, ker mislijo, da tako lažje dražje prodajo živinče, kakor bi jo na težo. Nekateri spretni prodajalci sicer računajo na to, da bodo žival prodali po teži, zato jo dobro nakrmijo. Toda to so že zelo obrabljeni triki, k! jih kupci dobro poznajo, zato zahtevajo kupci pri barantanju, da prodajalec stehta žival šele prihodnji dan, po shujševalni kuri. Na našrh sejmih je še vedno v veljavi predvojna valuta. Tako so na pr. voli po 16 kron žive teže. Krave so prodajali včeraj za pleme po 11 tisoč kron naprej »počez«. Vole za vožnjo so pa vendar nekateri ponujali tudi po novi valuti, in sicer po 1.700 Din. Par volov je bil prodan za 3.600 Din. Najbolj zanimivo je, da zdaj na naših sejmih precej kupujejo konje za zakol — za Dunaj. Včeraj je bilo prodanih 14 po 500 do 800 Din, torej precej drago, saj so sicer konji za golaž celo po 100 Din. Tudi pri barantanju so še ostale v veljavi stare tradicije. Kupci in prodajalci se udrihajo s takšno vnemo po rokah, kakor da gre za pravi dvoboj. Toda takfcni udarca nimajo veljave, dokler ni sofrlacja na obeh straneh, dokler oba na udarita hkrati. Če naši kmetje niso složni, so pa nedvomno trmoglavi, kajti kupčija se pogoste raidere samo zaradi nekaj dinarjev razlike. Raje plačajo mešetar ju ceh©, kakor bi popustili kupcu brez posredovalcev. Razen splošno znanih sejmarskih običajev so 8e vedno v navadi nekateri več ali manj nedolžni triki. Tako na pr. kmetje se vedno gonijo na sejem ue pomol žene krave, da se postavljajo, kako dobra mieftarica je krav*. Nekateri todi dolže - kmete drugih manj nedolžnih »trikov«. Tako se jo oa pr. včeraj pripetilo no tehtnici na klavnici nekaj značilnega. Tftotoičar je nenadno poskočil, kakor da gm je pičil škorpijon, in še preden Sv je ubogi kmečki fant dobro zavedel, ga j»* zaskelelo po ušesu. Med tehtanjem je namreč stal poleg vola . . . Kmet je takoj oštei sina, češ ali ne veo. da ne sme« stati na »vagic, gledalci mu pa niso verjeli ter so pripominjali, da bi on zaslužil zau&nioo. ker je naučil fanta* kako noj goljufa. Vendar smemo reči, da so naši kmetje mnogo bolj pošteni kakor složni in da so večkrat ogoljufani kakor goljufajo. Lfnbliana uobi živalski vrt Ljubljana. 90. avgusta. Društvo Noe, ki nas je že nekajkrat presenetilo s svojimi razstavami na Scagnet-tijevem vrtu v šelennburgovi ulici in ki pripravlja veliko razstavo živali na letošnjem jesenskem volesejmu v Ljubljani, se je že dolgo pogajalo z mestno občino za prostor, kjer bi imela Ljubljana svoj živalski vrt. Pogajanja niso bila brez uspeha Nedavno se je sestala posebna komis:j:i ? zastopniki irestne občine in mestnega fizi kata ter mestno mestni gradbeni urad izdelal vse potrebne načrte za živalski vrt in za preureditev zemlj;ftča v ta narn*m. Delo bosta s podporami orno cročila banaka uprava in mestna občina. Zemljišče za živalski vrt bo odstopila dru štvu mestna olniina. nekaj parcel bo pa treba odkupiti od zasebnih lastnikov, in sicer 1 od Keručcvih in PeH**iw>vih. Prostor M za-Eivtck ne bo obsegal več kakor fiOOO do T000 kv. metrov, načrti bodo na tako izdelani, da se bo pozneje zemljišče za vrt po potrebi razširilo. Stroški /a prva dela bodo znašali okoli 150.01)0 Din in siosf okoli SO 000 Din za velike lopo. kjer be tudi stannvrinje oskrH-nikovo in več mnnjših paviljonov, okoli To (sPCi Din bodo pa stale ograje, bazeni in planiranje zemljišča. Ljubljanski živalski vrt bo sgiajes nijniodernejo. bivali bodo imele v njem kolikor mogoče naravna bivališča. Sprva se ho napolnil iiva'ski vrt predvsem E domačo favno. Tmel Ho medveda- volkove jolene. prne. srnjake. «se domačo ptiče, zlasti vse zaščitene ptice, katero bomo videli tudi že na jesenskem vele-BotSBO pozneje si bo pa Noe nabavilo tudi tujo favno, kakor leve, ki so razmeroma poceni, ker se hit.ro množe in stane mladič okoli 500 r>in. itd. Nabavili si bodo tudi stolov ki je pa draga žival, saj stane 35 do toooo Din. "Mo-rda se ho le pojavil mecen, ki bo pomagal društvu, da si bo nabavilo tudi tujo favno. Javna prošnja Ljubljana, 20. avgusta. Mnogi Ljubljančani vedo, di smo imeli pod šišenskim vrhom sredi gozda kopališče Mos'cc (\Vorishofen). Kopališče je b;lo pozneje opuščeno, Mostec je pa postal zbilrališče vpokojencev. Na precej ve-KfcOOB prostoru sta dve igrišči za balitica-nje, precej miz in klopi m dve baraki, ena je za orodje, draga pa za ljudi v primeru slabega vremena. Prostor so si pred kakimi 30 letri vpokojenci sarmi uredili. Lastniki tega prostora so se večtkrat menjavali in končno je ta svet kuipila mestna občina ljubljanska. Za nekakšnega upravitelja je biil postavljen neki vpokojenec. Vpokojenci so tu po dolgoletni naporni službi uživali mir v medsebojni slogi in ob več kot skromnem razvedrilu. Letos spomladi so naredili zopet precej novega in si nabavili nove krogle za balincanje. Nenadoma je pa prinesel uradnik mestne občine dekret, da je stari upravitelj odstavljen in imenovan na njegovo mesto na lastno prošnjo neki prodajalec sadja. Ta ai pa ni mo^el pridobiti simpatij vpokojencev. Ne bomo načenjali tu vprašanja, zakaj ga vpokojenci ne marajo. Obračamo se samo na mestno načelstvo z vljudno prošnjo, 4tka') vzpostavi v Mosrte-cu stari položaj in vrne vpokojuncem to. kar jim gre. O utemeljenosti naše pritožbe se lahko mestno nočelorvo prepriča pri nas. Upamo, da bomo kmalu dobili naše pravice nazaj in zopet lahko brez skrbi zahajali v n<*še priljubljeno zbirališče Mostec. kjer n.?m nihče ne bo krati! miru in naših pravic. Vpokojenci. Gnezdo nemoralo jje zgorelo Ljubljana, 3t>. avgusta-Ne smete preveč pobožno zavijati oči, če zapišemo, da so rudii v Ljubljani gne/dia nemorale in da jih je celo toliko, da jih moramo zaaigofi-i kakor n. pr- v drugih državah pohu}ilj4vc knjige Vendar optimistom nočemo jemati vere, da je včeraj zgorelo v Ljubljeni edčno »n zadnje nemoralno gnerno. Pesimisti p« 4udti ne smejo mriaiiti, da je stvar res tako strasna. Saj ne gre zi drugega kakor za trhlo, majhno barako, ki je biLa skrita v gramoznici ob Linhartovi ulici. V nji »o kraljevale zaklete kraljičine Baije jih je biđo pol ducata. Dolgo se ni nihče spotikal nad njihovim gradom v gramoznici. No, kljub temu se je včasih ponoči ustavil ob gramoznici celo avtomobil, kafcor da mu je boš tam pošel bencin. Da, koVrve. koUko še je skrivnosti med nebom in zemljo! Pri vsem tem bi čtovek samo vzdihnil, zakaj ne zožgo tudi avtomobilov, ki se ustavljajo dandanes pred raznimi gramoznic ami tega nedolžnega sveta- V gratnosnici je HHa tudi »brisa« na ko. lesih, kjer Je stanove* pooten Uepor. Nje, ga pač ne smomo metali v en koš a za. I k letini kraljičina n>U Ko so njegovo hsiirn odpeljali, so dobri bogovi bruhnili ogenj in tvepk) bo nesrečno barako Gorelo jo s provim peklenskim ognjem in odiioujooi ogenj je požrl vse sledove grehov Hi kuge. Nekateri so mrishli, da je prišlo do pož**na po naključju, vendar ni hotel nihče gasiti, česar bi tudi ne mogel, saj je baraka zgorela pod nadaostvom peticije. Kdove, kje si bodo nevarne ptičice zopet spletle foezdo... Nagrado JS izžrebane Ljubljana, |U. avgusta. V pisarni Jadranske straže v palači LKB 6o btle enoei isarebane nafrraJe za pravil no reSitev križaljke, ki je vzbudil« v naši javnosti precej pozornosti. Vendar pa žal od strani podmladkarjev Jadranske straže udeležba ni bila zadovoljiva. Vzrok je pae v tem, ker podmladkarji uživajo počitnice, zato kar niso občutili, da bi se pobavili s Irrižaljko, ki bi lahko srečnim izžrebancem prinesla lepe nagrade. In tako %e je nocoj vršilo žrebanje nagrad samo za odrasle člane JS. dočim je razpis križaljke za pod-raladkarje podaljšan in bo za nje število nagrad še povečano. Pod predscdniStvom dvornega dobavitelja g. Antona Verbica je osemčlansko razsodišče, v katerepa so bili iavoljeni odborniki in odbomice Jadranske straže, nocoj po 18. uri natanko pregledalo vse rešitve, ki so jih vposlali člani JS iz najrazličnejših krajev Slovenije. Komur je sreča naklonila nagrado, dolguje majhno zahvalo roki ljubke Jožice Bernikove z Viča, ki je posegala v vrečico in lepo po vrsti vlekla številke na dan. Prvo nagrado je sreča naklonila sodniku g. Ivanu Brelihu v Ljubljani: vožnja od Ljubljane do Splita in Korčule in nazaj s 6 dnevno oskrbo v hotelu »Sava« v Splitu in »Bon Repos« na Korčuli. Drugo nagrado dobi gospa Katj Vergeljeva. soproga železniškega uradnika na Savi: vožnja z avtobusom na Susak in nazaj s tridnevno oskrbo v hotelu »Kontinental«. Tretjo nagrado dobi šolski upravitelj Anton Habič v Bohinjski Bistrici: štiridnevno oskrbo v slovečih hotelih »Miramar€ ali »Therapia« v Crikvenici. Brezplačno se bo lahko peljal z letalom na Sušak in nazaj g. Rudolf Mejak, višji železniški kontrolor v Ljubljani. Uradnik Jože Meden v Cerknici je deležen pete nagrade: vožnja z avtobusom Ljubljana—Sušak in nazaj. Enake nagrade so deležni: Jerica Penež, uradnica v Kranju, tehnik Stojan Starec v Ljubljani, krajevni odbor JS na Jesenicah, Jaka Cop na Jesenicah in Ivan Marolt, uradnik LKB v I^jubljani. Krasno sliko »čuvar Jadrana« v okviru dobijo: Železničar Anton Boškin na Rudniku. Todor Lazarević, predsednik cinkarne v Celju, Ivan Kocjančič na Jesenicah, Marija Mesarjeva, učiteljica na .Tese-nicah in Makso Osredkar istotam. — Nagrajenci bodo seveda še posebej pLsmeno obveščeni od krajevnega odbora JS v L1ub-ljani. Manifestacija emigrantske misli Novo mesto, !•> avgusta. Skromno zasnovani izlet bnUkega društva »Isrra-Trst-Gorica« iz Karlovca se je nepričakovano razvil v pravo manifestacijo nase emi£rant«ke crvsli. S prvim vlakom je prispel pevski odsek in nekaj izbranega karlovs&eaa občinstva z zastavo na čelu a<*.iine£* predsednika g- FcrletiČa. Predsednik društva >Soče« iz N\arof:i na veselični prostor in mito k zajtrku. Ob 8.45 je sledil skupni odhod z zastavo na čelu v ka-pitelj&ko cerkev k službi božj«i, ki jo je za padle daroval č. g. kanonik Terškan. Pevci »Istre-Trsta-Gorice« so peli med mašo lepe slovenske pesmi in zaključili s pesmijo »Usliši nas. Gospod«. Po «naši je bila skupna seja in ogled naše dolenjske metropole- Ob 3. popoldne se je pričela tekma najboljših bali n car i e v. Sreča je naklonila zmagovalcu g. Fittplču Antona lepo darilo in častno diplomo. Ob 19. se je pripeljala druga skupina iz Karlovca 40 po .številu in jazz-godba »Hrvatski dom« iz Karlovca. Ob 20. se je pričel bogati program večerne prirediirve. Brezhibno uspele pevske točke pod taktirko g, .krca in g. Grego-rica so ohunstvo presenetile. Mlad« mu zboru SO obeta lepa bodočnost, predstavi se lahko pred še loko razvejeno publiko. Solo-petje opernega pevca g. Jarca je občinstvo zadivilo. Ne smemo pohabit gdč. Solze Martelančeve, ki je s svojim mladinskim solospevom osvojVa navzoče. S te«n je bil končan propagandi-stični del, na kar sta moj*tra-komika g. Ferietič in g. Po-vodnik prev^cia vloge m jih mojstrsko rešila, da jima je občinstvo sledilo od smeha solznih ooi^ Abesinska skupina je pri_ š:a srečno v Novo mesto in nam pokazala svojo /rilavost. tudi čevljarček je peklenščka dobro opeharil. Izb-*ren jazz se nam je predstavil v svoji dovršenosti >n častno izpolhil program zabave. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno, le Skoda, da so bi H premnogi zaradi prevelikega navala primorani zapustiti veselioni prostor. Obsežni wt je bil napolnjen do zadrnje-ga kotička- Pri prireditvi smo opa,zji!i »reškega načelnika g. Mahniča iz Novega BC#«, sreskega načelnika rz ('Črnomlja g. Krtitia, poslanca g. dr. Rezka in zastopnike drugih korporacij. Matico »Sočo« so zastopali gg. ČioAa.r. Pavčuč, Jesenko in Podboa-šek ter ga. Meršon. »Nanos« iz Maribora je zastopal g. Tunk. Društvo »Soča« se toplo zahvaljuje braLsktmu društvu »TsfraTrst-Gorica« 'n Karkrvca, drršrvu Hrvatski oWn« in vsem ornim, ki so aktivno pomagali, osobito domači pu-feMdt. k! ie v takem kastnem 5*evi1 vrli narodnjaki \r. ^iške in Ljubljane. M pripravlja na velik sokolski praznik. Društvo bo razvilo n»v sokolski prapor ki v /vezi s to proslavo se bodo v Siafcl rriilc le druge sokolaka prireditve. Ko je šišenski9:S »kol dne 1. julna l^iKt ra/vil »voj prvi sokolski prapor, gotovo ni mislil, da ga bo ob 30 letnici samenjol z novim. Stari častiti ji vi sokolski prapor se bo umaknil is aktivnega tivljenja, doaltižil je svojo dobo. Nabava Oovcga prapora |a bila nujna potrebi, ker je jol stari prapor, načet po /obu časa, /e razpadati in ga ni bilo moč ohraniti v dobrem stanju. kakor se je Šiška pred 30 leti (»h razvitju prvega sokolskoga prapora praznično odela, tako upamo, da si bo tudi ob ra/vitju novega sokolskega prapora naia M>kj nadela praznično lice in gostoljubno sprejela številne sokolske goste. K razvitju pred 30 leti so prihitela v našo Šiško šr%vilna sokolska društva in druge korporacije. Tako smo takrat imeli v gosteh Sokole iz Ljubljane, Brežic, Novega mesta. Domžal, klranja. Kamnika, Postojne, Tržiča Vo-losko — Opatije, Zagorja ob Savi ter odposlanstvo bivše Slovenske sokolske rve-ze ter štiri pevska društva Iz Ljubljane. Navzočih je hilo 8 sokolskih praporov. r*r>!eg tega pa je društvo prejelo brzojavnih čestitk \f. raznih krajev Slovenije, Hrvatske in Primorja, med drugimi tudi od bivše Hrvatske sokolske zve/c. Tudi za razvitje novega sokolskega prapora so prijavila svojo udeležbo že številna sokolska društva in druci gostje in je pričakovati rekordnega obiska v šiSki. V proslavo razvitja novega sokolskega prapora se vrše v dneh od 1. do 6. septembra sledeče prireditve: telovadna akademija, meddruštvene tekme v odbojki naraščaja in članstva, meddruštvene lahkoat-letske tekme naraščaja in članstva, prosvetna akademija in javni telovadni nastop na letnem telovadišču. Vse prireditve se vrše ob vsakem vremenu tudi razvitje prapora. Slavnostno razvitje prapora se vrši o. septembra ob 11. uri to je na rojatni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Na predvečer kraljevega rojstnega dne, to je 5. septembra se udeležimo slavnostne baklade. Id jo priredijo vsa ljubljanska sokoWka društva skupno. V petek 4. septembra pa priredimo po šišenskih ulicah baklado s podoknico kumici sestri Lajovic Miri in kumu bratu Stepiču Mirku. Šiška Vas vabi, pridite in posetite sokolske prireditve v času od 1. do 6. septembra. Dobrodošli v naši Šiški! Zdravo! — 111. zlet Sokola na Jadranu. Zletni odbor za III. zlet Sokola na Jadranu oiivaeca vae sokolako edini ce, ki so niror-Ue zientiA znake m poslale obenem z naročilom denar, da bodo udeleženci prejeli zJetne znake, ker so isti zaenkrat posli in bndjo naroče ni drugi, pri svojem prihodu v £ibfwi*k v zJe-tni pisarni. — Zletni odbor. — Kopni prosvetni te*aj- Vae udeležence župoega prosvetnega tečaja opozarjamo, da prlneoo aeboj telovadno obleko ker se bo vršila v-^afc dan rcejo. da je vprašanje izvoza lesa iz Jugoslavije v Italijo že rečemo. Kontigenti se bodo dodeljevali izvoznikom po konfigrntih, ki so jih imeli v letih 1934, 1985 in 1896. _ Dogodki v Kerestincu pred sodščem. Obtožnica v zadevi znanih dogodkov v Bsieslincu prj Zagrebu je bila izročena vsem obtožencem in ker nihče ni ugovarjal, je postala pravomoina. Obravnava se prične 21. septembra in bo trajala 15 dn'. — Vsak si pomaga kakor more in zato se je reja malih živali tako razširila zlasti med manj premožnimi ljudmi. Vsi rejci bodo pa posebno na jesenskem velesejmu od 1. do 13. septembra imeli priliko izbrati najraznovrstnejšo perutnino, kunce in golobe, zlasti za pleme, da pri reji ne bo razočaranj. Društvo »Živalca« že poskrbi, da bodo na njeni razstavi na velesejmu razstavljene samo zdrave in krepke čistokrvne živali najboljših plemen. — Polilevncj>e ftajriee so zapihljale danes iz ^SJovencevih" predalov, ker pmo včeraj označili njegove pihanje o nažilT Sokolih tako, kakor zasluži. Dane« pa je »Slovenecc naenkrat poslal t^ila pohlevem in pravi, da je priobčil same rezultate. Če bi bilo to res, bi M ne bil nihče zgražal, toila to, kar je lupil al o Sokolih i Slovenec < včeraj, se ne da izbrisati, niti skriti za pohlevnost I KINO IDEAL I Georg Arliss 1 v velefilmu J Hiša Rotschilda Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. __ Na jesenskem ljubljanskem telesejmu bo 4 velike paviljone zavzemala državna propagandna razstava »Za naš les«, kjer bo nazorno prikazana produkcija in uporaba našega les>a in stranskih produktov ter ruz-iićni industrijski in obrtni predmeti iz le->a s posebno razstavo pohištva in stanovanji* *»ke opreme, Skoraj 10.000 nv2 prostorni žii-valski park bo oživljalo vse živalstvo naših gozdov. V paviljonu 8 lo tudi pod milini nebom bo velika razstava Sodoben vri« z raznimi specialnimi razšla vami najrazno-vr*»inejših cvetlic in rastlin ter zgodnjega sadja, manjšimi vrlovi in sploh vsem, kar je potrebno za vrt. Spet ko tudi razstava malih živali, ki jo priredi društvo >2ival ca<, obenem bodo pa prav bogati oddelki za predvsem sezonske izdelke industrije in obrti. Me>d atrakcijami na veseličnem prostoru l>o posebno vabljiv velemesten varie-16. \ 'eJesejem bo trajal od 1. do 13. septembra in so obiskovalci spet deležni popustov na železnici, parol.rodih in letalih. _ Zagreb ima 3500 avtomobilov. Zagreb ima zda j nad ooOO osebnih in tovornih avtomohilov, 400 motociklov in 7000 bici-klov. Policija namerava izdati naredho, po kateri bo prepovedano vsako signaliziranje I sirenami, klapsofoni in drugimi zvočnimi napravami ostrega zvoka — Najmodernejši nemški parnik v Splitu. Zadnje dni avgusta pripluje v Split najmodernejši neasŠM motorni parnik »So-phia« na svoji prvi vožnji. Parnik je last veHke paroplovne družbe Deutadbe Levant Linie. Po svoji konstrukciji in opremi pomeni višek modernega ladjedelstva. — Lubje, čreslovina in smola so pravzaprav stranski produkti lesa vendar imajo pa tudi veliko vrednost za gospodarstvo in na velesejmski razstavi ;Za naš les« od 1. do 13. septembra bomo videli tudi, kako jih pridobivamo in predelujemo za najrazličnejše namene. — Hitrost na£e poŠte. Naročnik nam piše: V ponedeljek 10. t. m. opoldne aem od-dai na kolodvorski pošti v Ljubljani pismo za naslovnika v Primostku, misleč, da ga prejme naslednji dan. V petek 14. t. m. sem prišel sam v kraj, pa pisma naslovnik še ni prejel niti ne v ponedeljek 17. t. m. popoldne, ko sem odšel, dele v torek IS. t. m. je končno pismo priromalo v naslovnikove roke. Kraj spada pod pošto Gradac v Beli krajini, ni oddaljen od Ljubljane niti 100 km in gre mimo železnica v razdalji pol km; kljub temu pa je pismo potrebovalo celih osem dni, da. je prispelo v naslovnikove, roke. — Hrvatski planinci na Mokrici. ZagTeb-ska podružnica hrvatskega planinskega dru stva »Prijatelj prirode«, prinudi v nedeljo 23. avgusta za svoje člane skupen izlet na Mokrico. — Kruh malih ljudi je pri nas les, saj lesna industrija in obrt preživljata večji del našega delovnega in kmečkega ljudstva, gotovo je pa vsemu našemu prebivalstvu les vsaj vir neposrednih dohodkov. Posledice krize lesnega gospodarstva bomo pa odpravili le tedaj, če se bomo ravnali po spodbudah, ki nam jih bo dala razstava ^ Za naš les« na velesejmu od 1. do 13. septembra, že sedaj imamo nekaj hišne indu- strije s izdelovanjem ribniške suhe roba, zobotrebcev, nadalje sodčkov in drugih manjših predmetov, vendar bi ae pa lahko dosedanji načini predelave lesa in lesnih odpadkov pomnožil z dolgo vrsto drugih načinov, ki nam jih pokate poseben oddelek na razstavi »Za nas lese. — Potres v BanjalukL Včeraj zjutraj so čutili v Banjaluki in v Bosanski Gradiški precej močan potres, ki sicer ni napravil nobene škode, pač pa so se ljudje selo ustrašili, ker so jim se Sivo v spominu nedavni močni potresni sunki. — Bona dela i*e>: 1 črkostavakega vajenca. 1 pekovskega vajenca. 2 Čevljarja, 1 torbarja, 1 vodarja. S zidarje. 2 stavbna klučavntčarja. 1 mizarja, 1 krojača, 4 pleskarje in 1 hlapca — Vreme. Vremenska napoved pravi* da bo spremenljivo vreme, porast oblačnosti. Najvišja temperatura je bila v Beogradu in Zagrebu 29, v Ljubljani 27 4, v Skop!ju in Sarajevu 27 in Mariboru 24. Davj je kazal barometer v Ljubljani 763.1 mm, temperatura je bila 14.4 — Težka železniška nesreča. Včeraj zjutraj se je pripetila blizu Mitrovice na progi Zagreb—Beograd težka nesreča. Zagrebški brzovJak je zavozil pri vasi Martinac v kmečki voz, na katerem so sedeli kmet Branko Miladinovič, kmetica Katica Petranović in 81etni deček Rajko Sedlanovič. Zatvomica ni bila opuščena V trenutku, ko je bil voz na tiru, je pridrvel vlak, zdrobi] voz in razmesaril kmeta, kmetico in otroka. Razmesarjena trupla so našli ob progi in deloma na progi. Vse naokrog je bilo okrvavljeno, ko»j človeškega mesa so ležali po travi in med tračnicami "■" KINO MOSTE ■■■ Jutri v petek, soboto in ponedeljek ob 20.33, v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri Frančiška Gaal kot „Mala mamica" Ernst Verebes, Otto VValburg, Fridrih Benfer šlager duhovitosti, glasbe in smeha l | Cene: od Din 3.50 do Din 6.50 g__ — Dvakrat pod vlakom, pa je vendar cstaJ živ. Star pregovor pravi, da ima p;-janec srečo in to se je pokazalo tudi v bližini Sarajeva, kjer je prše v torek ponoči kmet Vuka šibuljak. ko se je vračal pijan domov, dvakrat pod vlak. pa je ven/iar ostal živ. Prvič ga je vrgel tovorni vlak po nas pu, kjer je obležal močno potolčen. Ko si je opomogel, je zlezel nazaj na progo pa se je zaradi velike izgube krvi onesvesti i in obležal na tračn'cah. Drugi tovorni vlak ga je zopet vrgel s proge in zjutraj so ga odpeljali v bolnico. _ Dve irtvi Save. y Savi pri Slavonskem Brodu sta utonili včeraj zjutraj 181etni mladenki Vida in Stana Jelič! S čolnom se je peljalo Čez Savo pet deklet. Komaj je od-vesla] deček ki prevaža med Brodom in vasjo Polo čez Savo, od brega, se je zač>?l čoln potapljati. Kmetje so rešili tri dekle ta ter dečka, dočim sta Vida in Stana Jelić utonili Iz Ljubljane — Ij Nj- Vel. kralj Peter U, boter desetemu otroku. Služitelju direkcije drž. že'ez-nic g. Juriju Ziherlu iz Stepen te vasi st. 41 ?o je pomnožila družina za malčka, ki je deseti med svojimi bratci in sestricami. Na očetovo prošnjo bo roter desetemu otroku Nj. Vel. krali Peter II. Krst bo v nedeljo okrog 11., ni pa le znano, v kateri cerkvi. najbrž,bo v fcentpeterski. Natančnejši spored siovi*inecra krsta, ki bo prvi te vrste v Ljubljani, bomo objavili jutri. 2e dane.* pa vabimo mešane. zlasti prebivalstvo šte-panje va*i. da se svečanosti udeleži v cim večjem številu —I j Košnja o tave. Kakor zunaj na deželi, so začeli te dni kost' otavo tudi v Me?tnem logu. Log, ki ±e preje ni bi! mrtev, saj so se zbirale vse po etne dni tam trume kopalcev s periferije mesta, je naenkrat |s bolj ožive' Pesem koscev in grabljic se glasi že v zgodnje*« jutru, ko se komaj zdani potem pa pr dejo za njimi vozovj iz vsFh krajev v oko'ici pa tudi od daleč, od Sv Jakoba in ce'o od Vrh-ntke. Pri košnji v Mestnem logu je našlo zaposlitev mnogo sezdiskih delavcev. slasti z Dolenjske, kajti ljudem se mudi in ne morejo opraviti de'a samo z domačimi močmi. Kakor seno je lepa tudi otava in pripovedujejo stari ljudje, da, toliko kakor letos niso nakosili že več let —Ij Prekupčevalci na dela. Na naJem živilskem trgu so se zadnji čas *pet uveljavili prebrisani prekupčevalci s pridelki, ki jih dovažajo v mesto kanetsk! ljudje. Organizirali so 9e tn pričakajo kmete že zunaj ter j-\m odkupijo blago le- da potem sami določajo cene, kar je gotovo v Škodo konzumentom. Ta.-to gre prekupčevanje mirno od rok že de!j časa na glavnem trgu, Se podjetnejži pa so na drugh manjših trgih, kakor v Šiški, na Viču in dru-g-od. Zlasti pridno so na delu v s ski in je zato šišenski trg še dražji kakor v mestu. Tržno nadzorstvo na j bi te^mu početju posvečalo vfč pozornosti. —Ij Udruženje fetnikov, pododbor za dravsko banovino sporoča svojemu članstvu, da bo redni članski sestanek drevi ob 20. v salonu gostilne »Pri Mraku* na Rimski ce?ti. Udeležba dolžnosrt vsakega Člana! —Ij Vpisovanje dijakov, dijakinj r privatno trgovsko šolo, znani Cbristofov srni zavod, Ljubljana, Domobranska 15* sa enoletni dnevni teeaj, vsak dan uetmeno v pisarni ravnale!jetva Mudi pismeno). Poučujejo strokovno kvalificirane moči, profesorji, tudi s trgovske akademije. Šolnina 120 Din (stenotipistovski toča* 70.-) Najcenejša i temeljita izobrazba za raznovrstne pisarni- ' ftke in trgovske sluibe. Zavod obstoja ie 33 let, je najstarejša, najbolje obiskana oblastveno dovoljena soia s pravico izdajanja ve Ijavnih izpričeval, ter edina v lastnem no. vozidanem šolskem poslopja. Moderno, hi. gionieno novourejene učilnice. Stanovanja tudi na zavodu. Nova ilustrirana šolska por ročila brezplačno na razpolago. Ronald Colnia« v velefilmu Osvojevalec Indije Poleg tega najnovejši tednik In ie poseben film o berlinski olimpiadi in njenih rekordnih športnih uspehih. Ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Kino Usten« ML 22-31 —Ij Dišave sb bolnici. Zadnje čase morajo biti Ljubljančani, ki stanujejo v bližini Ljubljanice, presrečni, ker so Ljubljani-čine dišave nekoliko bolj »diskretne«, odkar od plavi j a in redči zastajajočo nesnago voda iz Uradasčice. Vendar pa se vedno zastaja gnojnica v Ljubljanici navzdol od bolnice. Pri bolnici se iztekajo v Ljubljanico trije zbiralni kanali. Zato v vzhodnem delu mesta še vedno uživajo dišave, ki ima jo tam že nekakšno domovinsko pravico. —Ij Društto Tabor. Drevi ob 20.30 redni članski sestanek v društvenih prostorih —li Ns dri. trgovski aksdemiji v Ljubljani prično popravni, razredni in dopolnilni izpiti 24. avgusta po razporedu, ki je razglašen na uradni deski Prijave za vpis v I- razred sprejema ravnateljstvo do 28. avgusta od 9. do 11. ure. Vpisovanje v višje razrede in vpisovanje dijakov (-inj), ki so definitivno sprejeti v I. razred, bo *.. 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure- Vse podrobnosti na razglasni deski. —Ij Trije poškodovanci. Včeraj se je pripetila na Celovški cesti, blizu gostilne t Pri slepem Janezu« težja motociklistična nesreča, katere žrtev je postala šivilja Vida Glavnik iz Rožne doline. Nesrečnica je padla z motocikla in se težko pobila po glavi. Z reševalnim avtom so jo nezavestno prepeljali v splošno bolnico. V Vodmatski ulici pa je včeraj padel s kolesa tako nesrečno zidar Albert Kovač, da bo ostal dalje časa nesposoben za delo. Poškodbe je dobil po glavi in po životu. Na Celovški cesti v siški, je včeraj popoldne nenadoma omedlel mizar Alojz SpeliČ. Pri padcu je uadaril z glavo ob kamen in si prizadejal dve veliki rani na glavi. Iz Celja —c Konec stavke pri regulaciji Savinje. V torek po polude je bil končno dosežem sporazum med stavkujočimi delavci pri re-jrulaoiji Savinje v Tremerju in gradbenim podjetjem Nassimbeni. ki je znova sprejelo 28. julija sklenjeni dogovor med delavstvom. Delavca, ki so za-posleni v kamnolomu, so se vrnili že v torek popoldne na delo, ostali delavci so jim pa sledili v sredo zjutraj. Sedaj je zaposlenih samo kakih 70 delavcev, keT je moralo podjetje ustaviti dela v strugi, dokler se ne reši vprašanje naprave talnega praga v Savinji za železniškim mostom. Ko bo ta zadeva urejena, bo podjetje spet zaposlilo večje število delavstva, predvsem delavce, ki jih j*1 podjcV je zaradi omejitve dela te dni odpustilo. —C Žrtve nesreč. V torek se je oletni steklarjev sinček Jože 2ihret iz Hrastnika polil doma s kosilom ter ge hudo opekel po vsem telesu. Istegra <1ue je padel oletni, na Cesti na gTad t P v Celju stanujoči delavčev sinček Marjan Hrovat doma z balkona in se močno poškodoval po g-lavi. |£0 se je peljal kletni mešaj* Alojz Cimperrr.an s Polzele v torek okrosr 16.30 z avtotaksijem iz Celja v St. Jurij ob juž\ žel., je avtomobil na cesti med Storami in St. Jurijem zdrknil čez ceMrri rob in se prevrni!. Pri tem gi je Cimperman zlomil več reber in prste na desni roki. Pri regulaciji Savinje v Tremerju pri Celju &ta v sr^vio okrosr •« ?jutr3J dva železna vozička st:spiln 30!et-negra delavca Mihaela Krampuška r Isz. Hudinje m mu zmečkala obe nosi Ponesrečenci se zdravijo v celjski rjohrrd. —c Na državni dvarazrednl trgovski §oli v Celju bodo popravni izpiti ?6 inn 2T avgusta za T. ter ?fi. in 29. avjru^ta za TT razred. Podroben spored je objavljen na deski za razglase. Prošnje za dovoljenje teh izpitov morajo bitf viofene do 23. »t. k *i je pri padcu zlomil levo roko v ramenu in «*e zdravi v tukajšnji bolnici. — Brezposelne je izrabljal 281etni Franc Knezar s Pobrežja na ta način, da se je izdajal za poverjenika neke tukajšnje tovarne in obljubljal revežem službo. Za koleke in razne izdatke je Knezar osle paril več Irtev in si nabral na ta načnn v prete-klem tednu okoli 200rj dinarjev. Končno so prišli goljufu na sled in ga zaprli. Nove in preložene mitnice Ljubljana, 20. avgusta. Po praznikih je bUa zaključena zadnja etapa pri inkorporaciji bivših oboin Vič, Zg. Šiška, Mosta in štepanja vae. Ta zaključek je viden tudi na zunaj. Na skrajni periferiji, ob glavnih komunikacijah nove. velike Ljubljane so pričele poslovati s t& avgustom nove trošaj-inske mitnice. V zgodovini Ljubljane je to dogodek, ki ga ne kaže prezreti. Politična m^ja Ljubljana, je obenem tudi njr-na tro&arinska meja, vendar je ta deja-nsko v poeta vijena šele s preložitvijo trosnrinskih mitnic, ki na zunaj obeležujejo njen teritorijalni porast. Mitnice za notranji pmmet na jrlavnoni kolodvoru, glavni carinarnici, dalje poŠta in Bleiweisova cesta, so ostale na svoji! mestih, ravno tako mitnioi na Dolenjski in Poljanski cesti. Nove pa so mitnice: s Tržaške ceste je preložena na Vič v blizino Vrtačnikove hiseT vt Si&ke v Zapuio nasproti tovarne Ptora, b Tyrseve ceste v Stožice poleg" Birzsolinijeve biše. mitnica v Zeleni jami pa je ukinjena in posluje sedaj ob cestnem križiću za Kolineko tovarno. Število plavnih mitnic je torej ostalo v bistvu neizpremenje.no. Znatno pa se je povečalo Število manjših mitnic in čuvajnic. Tako imamo nove čuvajnice pri opekami pod Brdom, ob ceeti v Podutik in ob r^eti v Polnice. ob progn v Dravljah, za na*Hjenn Ptožice. na Brinju, na polju za mnnirijpki nvi skladišči, pri Sv. Križu. o*> Ljubljanski ulici, pri Predovičeve-m podvozu, ob Poljski poti, v Mostah, pri štepanjskem mostu in na Galjevici. Glavne nove mitnice imajo po 2 prostora: 1. za pisarno. 1 za strnžnico. male pa po en prostor, ki služi obenem za pisarno in stražnico. Načrte 7x nove mitnice in Čuvajnice je izdelal rnž. Sraniel W mestnega jrradbene^ra urada, zo, ko so nemAki židovski u-/,itnm«ki zakupniki i/rao ijravaJ i nssšasae in uslužbence tejra zakupa, marveč se moramo zavedati, da je danes mitnica meshii urad. ki pobira trošarino. Po zakonu o občinah iz leta 1933. je občinska tro Sarina n selske občine edina po zakonu o mestnih občinah iz 1. 1931 pa je le-ta najizrazitejša o-bČinaka posredna davščina, ki jo lahko uvajajo občino v kritje svojih izdatkov. Kupujte domače blago! MALI OGLASI -»eseda 0.50 para, davek Olr a.— , oeseaa i Oin, davek a um pUMM '-a pismene odgovora glede mana oglasov y creb* prtioan snamko — Popustov sa. mast oglase oe priznamo beseda JiO par. dav«k 8.- Din Majnuusjtl n«Mk a Otn BRIVSKEGA POMOČNIKA za podružnico sprejme takoj Hesik, Medvedova 22. 3*3» Beseda 50 par. davek *.- Dto Najmanju snese> t Oto ftmt mi Imilitn »Radiosaa«, Zagreb Dukljaninova 1. SICIIREN USPEH! V taSLOV« NAMODUu NOVOST Na Miklošičevi cesti Štev. 17 nova palača Vzajemne zavarovalnice, otvori z danaSnjlm dnem tvrdka JAVORNIK IVAN mesar in prekajevalec itd. svojo novo podružnico v najfinejši in najmodernejši opremi z najboljšo in naj točne jso postrežbo. Vse vrste svežega in suhega meaa ter vsakovrstni narezki. t*, obilen obisk se cenjenemu občinstvu priporoča Javornik Ivan mesarija. Ljubljana, dne 19. avgusta 1936. Narodna , tiskarna LJUBLJANA UUIUBVA 5 IZVJtdCHB v^a A TISKARSKA S DBLA § »nrpoaoda m sjaji »8LOVENSK1 NAROD«, trtrtek. 30. avginu 1MR StBT. 189 Slepar s protekcijo Devet Srtev kovaškega pomoćnika, U so nm portale zveze z „visokimi otebami" prktobiten vir Ljubljana* 20. avgusta Ce bi bil Janez Iskra z Jesenic kaj već kakor navaden kovacki pomočnik v tovarnah Kranjske industrijske družbe, bi bi) danes najmanj tako slaven kakor Grašek. ako merimo to žalostno slavo po številu /.rtev. Toda Janez ni imel realitet ne pisarne, zato mu ni uspelo izvabiti na svoje sleparske limanice več kot 9 žrtev. Po originalnosti ideje, ki mu je služila za prevare, je pa Grašku čisto gotovo enakovreden. Grašek si je znal ustvariti pridobiten vir iz stiske vlagateljev, Janez ga je pa napravil iz — protekcije, kajti brez protekcije se dandanes ne dobi službe, kakor se ne dobi denarja na knjižice brez posredovalcev in prekupčevalcev. Janez je iskal svoje žrtve med brezposelnimi delavci na Gorenjskem, ki bi radi dobili službo pri K ID. Ni bilo težko dobiti take delavoljne ljudi, ki so imeli tudi še nekaj prihrankov in so bili pripravljeni žrtvovati stotake. samo da bi dobi'i službo. — Službo vam bom preskrbel, jim je natve-zil Janez, toda brez protekcije ne gre in tudi brez denarja ne. Imam zveze z uradniki in visokimi osebami, katere je pa treba podkupiti — Brezposelni so mu dajali po sto in dvesto dinarjev, poziva v službo pa ni bilo. Kadar so obiskali Janeza in ga pobarali, kaj je s službo, jih je Janez potolažil, da bo. toda treba je še nekaj stotakov »za mažoa, kajti brez protekcije in denarja ne gre. Na ta način je .lanez izvabil devetim delavcem zneske po 2000 Din, lbOO Dnn, 1000 Din. 800 Din. 000 Din. 3o0 Din in 250 Din. Po 35 krat so prišli delavci »intervenirat« na Jesenice, pa jih je Janez vedno znova osleparil /a nekaj stotakov, Cci, da mora reci zadnjo besedo še neka visoka oseba in da je potrebno še nekaj denarja Oelo brzojavi! je Janez svojim klijentom, kadar je nujno potreboval denarja. Pred mali senat s predsednikom sodnikom dr. Kovačem je stopil Janez Iskra zelo pohlevno. Priče so izjavile da ni bil vedno tako pohleven. Nekemu klijentu je grozil, da ga bo »naredil mrzlega«, će ga bo ovadil Zagovarjal se je Janez, da je bil v stiski zaradi dolgov in zaradi bolezni v hiši in si je pomagal na ta način. Državni tožilec dr. Fellacher je zahteval strogo kazen, ker je Janez po načrtu iskal svoje žrtve. Tudi denarja ni v taki meri potreboval, da ne bi mogel izhajati s svojo plačo, za zdravnika mu pa ni bil denar potreben, ker je zavarovan pri Ol Z.R Janezov branilec dr. Stanovnik je pregovarjal sodnike, da Iskra ni navedel nikogar v zmoto, ker vendar vsa Gorenjska ve, kdo so lastniki in upravni svetniki KID, in se zaradi tega ne bodo obračali na kovača Janeza za posredovanje. Oc so pa to storili so pač nasedli njegovim lažem in izmišljotinam. Tudi za obrtoma izvršene prevare ni govora, ker kovač Janez Iskra ni imel pisarne in obrtnega lista. Predlagal je oprostitev, če bi se pa sodišče proti pričakovanju prepričalo, da je Janez Iskra kriv. naj se upoštevajo vse okolnosti, kakor beda in bolezen, ki to ga speljale na krivo pot- Sodntki malega senata so po kratkem posvetovanju spoznali, da je Janez Iskra kriv. da je obrtoma izvrševal prevare, ker si je naredil iz lažne protekcije in zvez pridobiten vir, in tudi v zmoto je spravil svoje žrtve, čeprav so mu lahkomiselno zaupale. Obsojen je bil zaradi tega na 8 mesecev strogega zapora in na izguba častnih državljanskih pravi za dobo 2 let. Povrniti mora tudi vso škodo. Janez Iskra je kazen sprejel, prosil je samo za odložitev nastopa kazni za 3 mesece, v čemer so mu ustregli. MASKIRASA DIVJA VOVCA Lani meseca decembra sta lovski čuvsja Stros in Odar zalotila v občinskem lovišču v Bohinjski Srednji vasi dva maskirana divja lovca, ki sta streljala na srnjaka. Divja lovca sta zbežala, še prej je pa eden od njiju oddal strel na lovska čuvaja. Osumljena sta bila tedaj samska delavca iz Stare Fužine Cvetek Martin in Cvetek Lovrenc. Kazensko postopanje proti obema je pa bilo ustavljeno, ker so neki Mle-kuš in Cvetkova mati in sestrs pred sodnikom v Radovljici izjavili, da kritičnega dne brat ni bil v gozdu, ker je doma ležal bolan ves dan. Orožniki pa divja lovca niso izpustili iz vida. Nekega dne so našli karabiuko, skrito pri posestnikovem sinu Odarju Lovrencu, ki je izjavil da mu je puško prinesel Cvetko Lovrenc, češ da naj jo skrije. S tem so orožniki dobili nov dokaz, da je Cvetko le divji lovec in kazensko postopanje je bilo obnovljeno. Oba Cvetka sta priznala, da sta tistega dne res lovila, ko so ju zasačili v gozdu. Rekla pa sta. da nista streljala na lovska čuvaja, temveč se je puška Martinu sama sprožila, ko sta se spustila v beg. Martin je tudi priznal, da je nagovoril mater in sestro, naj pričata pred sodnijo, da je bil tisti dan bolan. Cvetko Martin je priznal, da je šel na divji lov, ni pa streljal ali meril na lovskega čuvaja. Lovrenc je pa zopet trdil, da se mu je puška sama sprožila. Č\ivaj Odar je prisegel, da je Lovrenc meril nanj. Cvetek Martin je bil obsojen zaradi divjega lova in nagovarjanja Mlekuža Viktorja h krivemu pričevanju na 3 mesece in 10 dni strogega zapora in na izgubo državljanskih pravic za 2 leti. Cvetek Lovrenc je dobil 6 mesecev strogega zapora zaradi divjega lova, nagovarjanja h krivemu pričevanju in grožnje s puško. Obema se všteje preiskovalni zapor. Odar Lovrenc je bil obsojen pogojno na mesec dni zapora, ker je skril puško, v odsotnosti so pa bili obsojeni Mlekuž Viktor zaradi krivega pričevanja na 2 meseca strogega zapora in na izgubo državljanskih pravic za 2 leti. Cvetek Ivana in Cvetek Helena, to je mati m sestra prvega obdolženca, zaradi krivega pričevanja vsaka na 2 meseca strogega zapora in na izgubo častnih pravic za 2 leti, toda obe pogojno. Navzoči trije obtoženci so kazen sprejeli. Pred eksekiitorjein smo vsi enaki Samo na področju ljubljanske davkarije ie bilo avgusta blizu 500 rubežni Ljubljana. M. avjsrusta. nVee/nice kakršna je ona, da smo v&i enaki pred obličjem smrti, so že zelo obrabljene in nesodobne, ko je vendar ona. da femo vsi enaki pred sicMkutOtJem tako bridko retnifimV vzvišena nad vsemi ana-hronizmi. To prebridko resnico dokazujejo številni seznami dražb, ki javno opozarjajo na davkariji in magistrata na draflbe zarul>lj»vnih predmetov. Ti seznami ^o zanimivejši in poučnejši od nrnnjrih gospodarskih študij in modrovanj o £ospodai>ki krizi. Morda vas zanima, koliko rul»ežni je bilo avjrusta na področju ljubljanske davkarije? Ne smete misliti, da le kakšne tri. De poštejete tekoče številke na seznamih, boste izračunali, da je bilo skoraj 500 rubežni. Novinar, ki rad rabi superlative, bi lahko pisal o veličastnih števil kali. Lahko bi računal rammSvje med številkami dražb in prebivalstvom in lahko bi sIoves.no oznanjal, da je kriza začela, popuščati, kajti tedaj so bile tri mbetni več kakor zdaj. Naj živi statistiki in naj se znjo žaba-vajo naši stroko vn j a-ki. Nam se pa z*l i zabavnejše proučevati žaru bijena predmete in kaj so njihovi lastniki kot činitelji v gospodarstvu. Prav za prav o kakšnih Činite4jiih ne moremo več govoriti, ko ima že besedo ekte-kutor. Motite se, če mislite, da so med za-rubljenc. sami obrtniki in trgovci. Pred ekse-kutorjern smo vsi enaki. Morda ne verjamete, da oznanilo o dražbah zarobljenih predmetov polnijo vedno odlična imena advokatov. Najbolje, da jih sami prečitate. Človek bi mislil, da zdaj advokati sploh več ne pišejo na pisalne stroje, ker je toliko za.ru bi jenih — namreč pisalnih strojev. Če iščete med zarubljenimi predmeti pisalne stroje, boste navadno našli polejr ime advokata. Zdi se, da so pisalni stroji edino bogastvo, ki ga. ekae-kutoT lahko za rubi pri advokatu. Toda to jri nič posebnega, boij značilno se nam zdL da so zamoljene mnoge blagajne. £elo zanimivo bi bilo zvedeti, ali kdo kupuje zarubljene blagajne v teh časih, ko je postal ekaefcntor znanec celo v bankah, ▼ čaaih ko je zarubljenih toliko blagajn, da so postaie. prav za prav največji ana-hionizem. Časi so se tako temeljito spremenili, da je posula bančna blagajna navaden, rabi ji v predmet in da je izgubila povsem svoj mističen čar, ki je včasih tako pri vlače val vlomilce. Če verjamete ali ne, je bila. odnosno je v tem mesecu na dražbi za rubljena blagajna neke ljubljanske banke. Težko si predočiš, kakšen vtis prav za prav napravi dandanes ua človeka bančna blagajna z ekaekutorsko znamko, ko poslovni ljudje ob nji sklepajo kupčije. Toda. upajmo, da kupčij nihče ne sklepa ... • Med zarubtjenimi predmeti je največ pohištva, sicer je pa blago sila pestro. Tako so na pr. zarubljena kolesa, krave. vino. radio zvočnik avto. konj. obleke, moka. are in — če verjamete ali ne — kranjske klobase. Osem krav lahko kupite za 90* *> Din, bančno blagajno pa za inrjo Din. Pa recite, da ni oglas dražb zanimivejši kakor gospodarska študijza: zarubljene so kranjske klobase, vino in bančna blagajna. Pri vsem tem pa Človek lahko postane s^n tim en talen. Toda čutiš tudi prijetno zado Sčeoje. ko opaziš, da so zarobljeni tudi damski slamniki. Kdo bi se ne veselil — kar nas čuti to peklensko krizo na lastni koži. če bi eksekutor žaru bil ne le ženskih pokrival, temveč vso znamenito modo z vsemi njenimi prilastki vred, čeprav je na glasu, da zatira krizo bolj kakor javna dela Samo po sebi se razume, da tega poročila ne pišemo iz Škodoželjnosti. Stra.se« memento — danes meni, jutri tebi! — ti preži nad glavo, kdo bi ne bil resen pri-vsem tem. In pomislite, da sem med zaru-bljenci na seznamu srečal tudi dva tovariša. Nisem bil posebno presenečen, kakor bi ne bil. če bi čital svoje ime. Sploh pa tiste oglasne deske ni»o sramotni steber, da bi kdo moral zardevati. Tako je pač. vsi smo pred njimi, nihče ne ve ne dneva ne ure. Sicer smo pa hoteli opozoriti srečnejr*e na dražbe, ki jih je toliko, kjer se jim nudi pisano bogastvo tega sveta kakor ga je pokazal izkusnjavec Kristusu. Na prvi 4*r'/.bi tohkn kupite predmete izpod o00 Din j »• i'iT.e vrednosti tudi znatno reneje kakor > .»< i-iij*'ni. če ni kupcev za nje, višje oce-r.j« ne pa po ceni do 3 četrtine rezilne vred nosti. dnčim so na drugi dražbi na prodaj tudi izpod trič>trtin*.ke cenilne vrednosti, ako ni mnogo kupcev za nje. Ne zamudite, da bo med m^ocrimi nesrečniki tudi mnoiro srečnih! Špansko vojno brodovje ]e sicer precej šibko, vendar pa igra v sedanji državljan' ski vajni važno vlogo O španskem vojnem brodovju, ki je ostalo zvesto zakoniti madridski vladu, se že od začeitka državljanske vojne v Španiji mnogo piše. 2e opeitovano ie to brodovje bombairdjirailo pristan*, š\a mesta, kjer so zavladali uporniki- širijo se pa netoone vesti o števriki in bojni mo6i bro-dovja, odgovarjajočega velesili, za katero j© Španija še nedavno vpijala. To je seveda zmotno Špansko vojno brodovje je zdaj po številu eno najslabših rned bro-dovji evropskih pomorskih držav m tudi njegova bojna vrednost nri vebloa, ker je večina ladij že zAstairete> r\> špjMis.koL-aTneniške vojne ta Filipine je spadalo špamsfko vojno brodovje med najboljše v Evropi, ne sicer po števiiflu, pač pa po bojni vrednosti. Američani so pa unrčili najboljše španske ladje. Kraljestvo je da k) sicer zgtradrfcj več modernih ladij med svetovno vojno in po nji ter modar-rorarrairi nekatere stare la-dje, toda od z-ačet. vpojne z Rriffi in not^ranjnh nemirov špan_ sko vojno brodovje ni bilo izpopolnjeno, ce ne štejemo manjših orJinic. zlasti podmornic. Zdaj tvoaijo ieoro španskega vojnega brodovja ladje tipa drendnought m sicer: »Jaiime I.« »Espana« in »Lrcbertad« (prej Alfonz XIII.). Njihova oborožitev obstoja iz 8 topov kalibra 30-5 cm, 30 topov 10-2 cm in nekolikih prortriletalskih topov. Tonaža 1 a dri j znaša po 15.S00, posadka. nekaj nad 700 mož. Ladje so bile zgnaiiene v letih 1910 do 1920. Poleg tega tri moderne lahke kri žarke »Akni/rante Cervera«, »Augusta Vtictonia« in *Re*r*a Victoria Augusta« po 4800 6V> 5600 ton, zgrajene v letih 1°30 do 1925. Te ladje vodijo zelo hitmo, vsaka ima 4 do O topov 15 cm, poleg lažjih topov. Zadnji dve ladji sta bilK po stnrnoglavlijenju kralja Alfonsa XIII. prekrščeni. Te Ladje, 6 oV> 8 rnodernjih topwoairskiih čolmov, 10 do 15 veWkth, z 10 cm topovi opremljemiih torpednnh rušile ev, okrog 25 najnovejših tonpedovk in nad 12 podmornic, to je jedro španskega vojnega bto-dovja, kri je sposobno za akcijo na širnem morju. D»r**ge tadje, okrog 30 po števcu, so stare podrtije iz leta 1887 do 1906 % neznattono hitrost in njihovi topovi lahko pridejo do veljave satno v stražarski službi* Vsa ta vojna moč pomena neznaten odlomek pomorske moči velesil, cijih interesi se križajo na Sredozemskem in Atlantskem morju izvzemši sevoda Portugalsko. NavzJ'ic temu je pa špansko brodovje važen čdnjrtelj v sedanji državljanski vojni. Če bi se bilo brodovje pctidrtrždlo upornikom, bi bila zmaga na njihovi strani, ker bi bilo lahko v kratkem pripeljalo vse maroške čete v Španija. Tako je pa ostalo na strani vlade in čeprav je prešibko, da bi moglo uspešno blokira*! vso špansko obalo in preprečiti dovoz vojnega materijala upornikom, jnm vendaT sproii prekriža račune. Dogodki so pokazali, da zadostuje omejiti prevoz afrške vojske skozi Gibraltarsko ožino in obstreljevati pnsta naške mest,i v uporniških rokah, da *e srproti utrjuje voj^^ki položaj madruis-ko vlade. To važno nalogo je špansko vojno brodovje dosiaj v polni men izpolni^, zlasti še. ker si je zmala madridska vlada pridobitr, simpatije mornarjev s te-m. da je izronila poveljstvo na vojnih ladjah podčastnikom. Lonis premagal Sharkeva V torek sta se spoprije-a v New Y<>rku. 6loviti ameriški boksar zamorec Louis j«i bivši svetovni boksarski prvaik težke kategorije Jack Sha.rkey. Gledalcev je bilo nad 35.000. V zelo zanimivi borbi je Louis v polni meri obnovil svoj ugled kot nevaren borec za končni obraćam s Schroelin-gom, Vci mu je pred dvema mesecema ▼ istem stadionu podlegel. V tretjem kohi je s knock-outom premagal Sharkey&. Ta runda je trajala samo 1 mirrato in 2 sekundi. SchmeJing In Louis Ze prvo kolo je pokazalo, da si je Larai« temeljito opomogel in da se bori za po-vratek v areno. V drugi nindi se Shar-keyu sploh ni posrečilo zadati nastrotniku resnejši udarec. L#ouis je pa zadal v zad- njem kolu avojemu nasprotniku t • sekundah tri teike udarce, končno ga j« pa na vao moč udaril z levico po glavi In od-nesel zmago s knoc* outom. ženska obesila zločine« Celo za ameriške razmere nenavadno usmrtitev so imeli oni dan v mestu Owen-skara v ameriški državi Kentucky, kjer je Plorence Thomsonova sama obesila na smrt obsojenega zamorca Rameya Berta. Ko je bil zamorec 6. julija obsojen na smrt je Thomsonova kot sodnica izjavila, da ga bo sama usmrtila, kajti po zakonih te ameriške države mora izvršiti smrtno kazen sodnik sam. Sem sodnica, je dejala, in dokazati hočem, da sem res. Mnogi njeni prijatelji m humanitarna društva so intervenirali pri nji, da bi opustila svojo namero. Ponudila sta se celo dva poklicna krvnika, ki bi bila opravila ta posel brea najmanjše najrrarl<'. toda Tnomsonova ae ni dala pregovoriti. Thomsonova je silno vestna sodnica in prosti čas je porabila, da je proučevala tehniko obešanja zločincev. Na predvečer usmrtitve je lahko izjavila, da bo opravila krvnisko delo v redu, kakor poklicni krvnik. Velika množica radovednežev je pr-soatvovala usmrtitvi. Pred kaznilnico so zgradili tribuno za 25O0 povabljenih gledalcev, toda zbralo se jih je nad S00O. Thor^onova je res vzorno opravila krvni-ški posel. Anglija in zadnji ruski car Korenski pnobčuje v svo>ih spomanih podrobnosti p^ajenj 7ača-s«ne mske vlade z AngVijo leta 1°17, ko je slo za zae&ito rti'«*ke carske nodHvTie^ Začasna rtwvka vlada se je obrniila na Anglijo iti v V»*h dneh je bila zddi*va zadovoljivo urejena Naenkrat sn se p.i pnjn\nile nove ovrre. Položaj se je zapletel v toliV*. da »n do bili carjevi otroci škTUtiimlco. Ta ovira *e je pa daJa j*eveda od-sttramrti. ZadinK drvi joilri>a je vpna-šals Traoasna ru*ka \4*d\a v Londonu, kdaj pnipluje v Nurman angJe-ška krni žarka, ki naj bi vzola na krov c:*, ko mu je an^Iefikn poslamik fijporoiiJ, da mora Lloyd Cieort«eje\'a vlada carju m njogovi rodbini odklontiti ^o&tol jubnosit iz notr«njcpoJitiićrvih nta^iihov. Anilleškđ vlada se >e rnoraki bsuje OTrirati na ne^idovolj-srtvo inHebi^cncc in ogorCcaijc deiUvsrv.i. Kala se je demonstracij in stavk. Kralj hc je tikkmil sklepu parlamonta, k-n mu ^ Lloyd George pojar-sn-ii mjepovo stal išče- V vorr>aim nota, s kutiemo je an<^loiLa \rlada ob*ve»tnda. o tem s»Wepu rusko vlai^o, jo bilo izraženo začudenj*1, da »osti ruska viada rafai nraoto gerinanoriWkc osebe. Večni popotnik ▼ petek 5, t_ m. je naatopil upokojeni major IV. anglenkega huzarskega polka W. BL Long na pazniku >Mongolia< svojo prvo pot 6e» morje v novem domovanju, kjer hoAe tndd umretL H*. >Mongoli< so mu do-dtettfl lepo kabino po dolgih pog-ajanjih a prekooceaaskimi prometnimi družbami. L«oog je moral namreč zapustiti parni k >Barrabool<, ki so ga letos spomladi vzeli iz prometa, ker je ie star, saj je že dobrih 16 let vozil po treh oceanih. Ladje žive namreč hitreje od ljudi na njih. Ko je stopil v pokoj In pustil z zlatom ohšito major-afco uniformo na dnu največjega kovčega Lorig m slutil, da se bo moral kdaj seliti ti svoje kabine na ^Barraboolu«:. Nekega dna pa je moral pospraviti svoje stvari in se pMMteliti drugam. Major Lorjg ni znal živeti mirno in na enem krajo, kakor drugi angleški vpoko-jenei. Hrepenel je po neprestanih izpre-membah. in to ga je napotilo, da je najrl kabino na prekooceanskern parniku, ki se največ šestkrat na leto vrne vedno v isto pristanišče. Tako je našel vBarrabool« in zdaj >Mongolio« kjer je dobil v najem za več let kabino da bi imel v nji svoj dom na morju in da bi se neprestano selil iz kraja v kraj. Sedaj je na poti po Sredozemskem morju proti Cevlonu in dalje proti vzhodu in na parniku hoče dovršiti svojo ahasver-sko življenjsko pot. Brezskrbna leta pokoja je posvetil nemirnemu življenju morja pestrosti pristanišč in neprestano menjajo-čim se krajem. Ck>tovo je najsrečnejši med onimi redkimi ljudmi, ki si morejo jesen svojega življnja urediti po svojem okusu m svoji volji. Andre Tneuriet: 67 Nevina lepiiiu Roman Nekaj korakov od teh vrat ie stala knegirua v črni baržunasti obleki '.n spre>emala nove goste. Videia je vsakega že od daleč ki njen podolgovati mesnati obraz je zažarel bol] ali mani v prijetnem nasmehu, kakor je bil pač družabni položaj novega gosta. Jakob je napeto sledil vsaki izpremembi njenega smehljaja in komaj je Čakal kdaj vstopi Mania, ljubljenka stare kmeginje. Kar se je kneginia Kotonbina prijazno nasmehnila in Jakobu je od radosti poskočilo srce. To ie ona! — je pomislil in takoi vstal, da bi stopil svow prijateljici naproti, toda neprijetno presenečenje je zadržalo njegov korak. Gost. ki ga je kneganja pozdravila s prijaznim nasmehom, ie bil moški. Bil ie visok, mlad mož tridesetih let. elegantno obtečen in lepo raščen. Krasen cvet slovanskega tipa v svoji moški lepoti. Lahno zakrivljen, nekoliko grob nos, toda majhna usta pod kostantevm?! brki. smele ki žareče, široko odprte oči ' Galantno je poljubil kneginji roko in knegin.a mu je poplačala to no ruskem običaju s poljubom na čelo. — Dobrodošli, Sergej Pavlovič! Srečna sem. da vas vadim in da vas bom mogla predstavita svojim prijateljem. Prijela ga je za roko in odšla z njim okrog mize. Pri vsaki skupini se ie za hip ustavila. x — Knez Sergai uregorjev ... Njegovo ime je vam gotovo ž»e znano — Odkar je bil z ekspedicijo v srednji Aziji, ie zaslovel knez po vsej naši Rusiji. Prepotoval je Mezopotamsko nižino in raziskal Nimrodovo grobnico. — Nekega večera nam boste pripovedovali o svogih potovanjih, kaj ne? Knez se je dobrodušno nasmehnil in nadaljeval po prijaznem poklonu s kne-ginjo Kokmbino svoj obhod. Jakob ie iz lastne izkušnje poznal to pred$$avl.jaT»e ali bofce rečeno napihovanje pred javnostjo. Spomnil se je, kako ga ie kneginia predstavljala svomm običajnim gostom v vih" Endvmion. Tudi takrat so se M v samozavesti in ponosu iskrile oči. Čeprav se je zavedal, koliko važnost ie treba polagati na to formalnost, se ni mogel otresti neprijetnega spomina na preteklost. Mučna mu je bila zavest, da je konec velike pozornosti, ki jo ie užival pred tremi meseci. Na tega mladega popotnika mogočnih ramen, ki je prepotoval Mezopotamsko rjržino. so bile obrnjene zdaj oči vseh. Ostal je velika privlačnost kneginjinega salona, dočim je padel on, mojster stike >Kosci ovsa se vračajo« na stopnjo Jacobsena ali Harnima Ossole. Tatooj pri prvem srečanju s knezom je začutil v sebi malenkostno ljubosumnost. Da bi mu ne moral stisniti roke. je vstal in odseli v kot k mizicam, kjer je bilo predstavljanje novega gosta že končano. Komtesa Acquasola je sedela za okroglo mizico in se mastila z velikonočnimi dobrotami. Da bi bolje prebavila bogato pojedino, je pila čai z Jacbse-nom, baronico Pepperjevo in s Sonjo Nakvasko. Pri tem so se kratkočasili s pogovorom o novem gostu kneginje Kokmbine. — Hm, — je zamrmrala Sonja in se skrivaa ozrla na kneza, — to vam je fant od fare... Moja mati se je seznanila z ram v Pertrogradu, kjer *e bil dvorni vitez... Vse dvorne dame so bile zaljubljene vanj in seznam njegovih ljubic je bil obsežen prav tako. kakor Don Juanov. — He, he. — se je zarezal Jacobsen, v Nizzi tudi ne manjka krasotic in v svoj katalog bo lahko pripisal se nekaj številk. — Dragi moji, mislim, da je začetek že tu. — je zašepetala komtesa Acqua-sola. — Sai res, komtesa. — jo je prekdnla baronica. — Pa vendar niste to vi? — Ne. draga moja. nisem jaz. Za moja leta to m" več. V mislih imam lepšo damo.. — In kdo je to. komtesa?... Brž nam povejte, ne mu čute nas. — Kdo neki, dražestna baronica Liebllngova. — Mania? — je ponovila Sonja smeje; — to je izključeno, mesto je zasedeno. — Draga moja, — je odgovorila komtesa Acauasola, dobrodušno. — če ie bilo me sito zasedeno enkrat, ne vem, zakaj bi ne moglo biti zasedeno drugič. To boste zvedeli, ko boste tako izkušeni, kakor sem jaz. Besedam dobre dame o njeni izkušenosti se je družba od srca nasme.ala, Jacobsen io ie pa vprašal navidez nedolžno: — Kaj. gospa Acquasola. vi mis'ite, da ima ta uglajeni begunec z baronico Lieblingovo že za seboi romani e na Kvtharo.* — O tem romanju ne vem nič. — je odgovorila komtesa naivno. Edino to * Veneri posvečen otok. vam lahko povem, da se Mania zaljub Meno ozira po knezu. V petek sta s* srečala pri gospe Nikolajevi in ves večer sta ostala skupaj. To so videli vsi tako dobro, kakor jaz. In ko je baronica LiebHngova odhajala. | ie lene z ponudil roko. da bi jo spremil do kočije, iz česar skkpam ... Sunek s komolcem ie ustavil Sonx> v toku njene zgovornosti in mlado dekle je pomežikmlo v svarilo, da se je Jakob Moret približal mizi in da napenja sluh. Komtesa Acquasola ie zardela in brž glasno pripomnila: — Sicer pa samo zlobnim jezikom te ne da miru, v resnici pa ni nič na tem. Knez je samo pokazal svoio vloudnoM. — Komtesa, — pt pripomnil Jacobsen ironično. — vi ste poosebljena log ka. Jakob jim je bil že pokazal hrbet, toda ušla mu ni nobena besedica pogovora za mizico m val ljubosumnosti mu je nalik žgoči lav žgal srce. Tistega večera, v petek, mu je Mania p«sala. da ga ne more sprejeti, ker« ima pred seboj neodložljiv izprehod«. A zdai ie zvedel, kakšen je bil ta dozdevni izprehod. Baronica Liebllngova mu ie utajila, da ie namenjena h gospei Nikolajevi. Nedvomno se ie bala, da bi jo mogel tam presenetiti in preprečiti njeno koketiranje s knezom Gregorjevim.