Spomin na preteklost, ocena sedanjosti Prireditve v počastitev krajev-nega praznika Poije so se pričde že JHHJa z razstavo ročaifc dci, s katero so svofe spretnosti in nn-nje prikazat najnlajši iz WZ, šobiji, odrasS krajani Poija w padenti botnišnke Polje. Športniki so se poaneriii v ¦nlem nogometn. Nastopio je 14 ekj> šolske nriadiDe iz Polja n Vevč — Zg. kaaj*. Na kolesar-skem kriterijii po nficah Polja pa je sodelovalo 225 nrisdih kole-sarjev. Taborriki so, Uko kot vsako leto, posta>ii ptopagmnim tabor n tam demoDstrinK svojc vešči-¦e. PripadDikJ d «lne raščite. ki so organizrani komajdobro leto.so ¦a dan proslavc 11. jidi|a izvedli ski^puo vajo, u kateri so prika-zali svofc znaiBJe in sposobnosti pri reš«vaaJB ob eleroentamih nezgodah aE v vojni. TakŠDo iztočnko — nadoniti sc m zanpati v svojc sile — je povzd v svofcm govoru na zak-|naai dovesnosti 11. jdija tndi predsednk KK SZDL Polje Vbafiaar Mohar. Slovesnosti, ki je bila v prosto-rih OŠ Edvarda Kardelja, so se udeležili \idni družbenopolitični delavci občine in mesta. V svojem govoru je tovaiiš Mohar še poudaril. da živimo v času, ko se moramo vsi, še bolj kot doslej, zavzemati za do-sledno izvTŠevanje svojih obvez-nosti na delovnih mestih, prav tako pa rooramo še povečati svojo aktivnost na terenu, kjer živimo, v SZDL — na nadaljnji razvoj sociaJističnega samou-pravljanja in humanizacijo od-nosov med krajani. Ob vsakokratnem praznova-nju kra jevnega praznika se s hva-ležnostjo spominjamo uspehov naših borcev NOV, je poudaril govornik, in ga praznujemo v spomin na dogodke med bojem, posebno še 1. 1941, ko so bili sproženi prvi streli na okupator-ja, ko sta pripadnika zaščitne čete streljala na ilalijansko pa-truljo, da sta zaščitila prehod prek Ljubljanice skupini mladih fantov, ki so odhajali v partizane. Ob tem spominu z realnostjo ocenjujemo prehojeno pot v ra-zvoju krajevne skupnosti Polje. S stanjem še ne moremo biti za-dovoljni, vendar z odločnostjo borcev NOB zagotavljamo nada-Ijevanje revolucije, ki so jo borci pričeli in vsem nam izbojevali najdragocenejšo osnovo našega razvoja — svobodo. V kratkem, toda vsebinsko polnem kultumem programu, so nasiopa joči še enkrat potrdili, da so krajani sami lahko nosilci naj-težjih programskih točk. To je še posebno potrdil solo pevec Lud-vik Urekar — sicer poredsednik skupščine krajevne skupnosti, ki je s svo/iro izvajanjem opernih arij navdušil občinstvo in požel izreden aplavz. Po kultumem programu so bila zasluinim krajanom za njih uspešno delo podeljena prizna-nja krajevne skupnosti, aktivnim dmžbenopolitičnim deiavcem pa za njihovo dolgoletno delovanje priznanja Osvobodilne fronte.