^ v > • w > o Važne izpremembe v priseljeniški postavi. ONI, KI SO SE PREDI. JUL. 1924 NEPOSTAVNO PRISELILI BODO LAHKO POSTALI DRŽAVLJANI KRVNIK, KI JE POSLAL V SMRT 140 LJUDI, JE BIL USTRELJEN TRUPLO ŽENSKE V PLAMENIH Nabava prvega in drugega državljanskega papirja se bo podražila. — Zastopniki poslanske zborni-ce in senata so se sporazumeli. — Prošnji za prvi državljanski papir bo treba priložiti dve fotografiji. — Ce bo predloga sprejeta v kongresu, bc postala dne 1. julija zakon. WASHINGTON, D. C., 24. februarja. — Kongres bo najbrž sprejel zakonski osnutek, ki določa, da zamorejo oni, kateri so se pred 1. julijem I 924 nepostavno priselili v Združene države, postati ameriški državljani. Zatem ko so bile v obeh zbornicah sprejete nasprotujoče si predloge, so se zastopniki poslanske zbornice in senata zedinili ter bo predloga najbrž sprejeta. V tem slučaju bodo uveljavljene tudi razne novost1, kot naprimer, da bo treba prošnji za prvi papir priložiti dve fotografiji. Inozemci, ki so se priselili pred 1. julijem 1 924, si bodo morali nabaviti potrdilo o izkrcanju, dokazati, da so se izkrcali pred 1. julijem f 924, da so izza or ega časa bivali neprestano v Združenih državah ter da so dobrega moralnega značaja. Za vpis v seznam priseljencev bo moral priseljenec plačati vsoto $20. Cas postavnega bivanja v tej deželi, se bo računal izza vpisa-v seznam priseljencev, ne pa izza dne izkrcanja. Kdor je hotel dosedaj prositi za državljanstvo, je moral prebivati v tej deželi pet let. Vbodoče bo ta doba raztegnjena na pet let in pol. Certifikat o izkrcanju je treba dobiti pred nabavo prvega papirja. Certifikat o izkrcanju je bil dosedaj brezplačen, zanaprej bo pa treba plačati zanj pet dolarjev Za prvi papir bo treba plačati pet dolarjev, za drugi papir pa deset. Tudi kopija državljanskega papirja, če ga bo kdo izgubil, bo veljala deset dolarjev. Ce kongres sprejme novo predlogo, bo postala dne 1. julija 1 929 zakon. Mož, ki je usmrtil z elektriko sto in štirideset ljudi, je bil ustreljen. — Dve kroglji sta končali življenje John W. Hulberta v kleti njegovega doma. 2ena mu je umrla pred kratkim. AUBURN, N. Y., 24. feb. — John W. Hulbert, kojega roka je poslala v smrt 140 morilcev, ko je bil oficijelni krvnik države, je umrl nasilno predvčerajšnjim popoldne od dveh krogel, kojih ena mu je prodrla hrbet, druga pa čelo. NAD STO PSOV ZASTRUPLJENIH Zastrupijenje sto in sedem in dvajsetih psov je vzbudilo veliko jezo v mestu Hawthorne, N. J. Nagrada je bila razpisana za napačnega konje-derca. človeško prvbivaLst vo Hawthorne, X. J. v bližini Patersojia. ki šteje 12,000 iluš. je str?4no o-gorčeno, ker je nekdo zastrupil v zadnjih dveh tednih .nje manj kot To presenetljivo zmanjšanje pasjfjra iprebivaLstva Hawthorn* je bilo objavljeno \veraj od žfvi-nozdmvnika Fer^nsona, ki je izvršil avtopsijo, da ugotovi, kak-*!,.» v«vt«' vt ni p se je uporabilo. J*-* inot-ne slwiovp svin- een«'«ra arzonata, >trihuina^ zml?-tejja >*t«Jkla in v enetn -slučaju, viil<*je pilule, katere rabijo farmarji in živinorejci, da se iznebe volkov. Sovražnik psov v Hawthornu ima le dvoje nopr, a se j Hi le red-ker daje pred- nik Ryan Van der Walk je prepričan o tem. On je mnenja, da se vozi po ulicah ter mete kosce zastrupljenega mesa in klobase ua mesta, jlo katerih imajo psi lahek dostop. Žrtve pa niso bile le navadni cucki, temveč tudi policijski ptu in druga bolj priljubljena pasja plemena. I law t orne družba za prepreče-nje surovosti napram živalim je ponudila najrrado za aretacijo tega sovražnika pasjega plemena. Summerall postal šesti general armade. WASHINGTON', D. C., 24. feb Predsednik Coolrdge je podpisal predlogo, ki določa, naj ima načelnik armadnega štaba čin in naslov generala. Jdokler drži ta irratl. | Sedanji načelnik štaba, general Charles Summerall, postane vsled tega šesti častnik v armadi Združenih držav s tem činom. Njegovi ^predniki so bili George WashTgton. Ul-yaes S. Grant, William Sherman, Phil Sheridan, in John J. Pershnig. Slednji je bil napravljen generalom armade tx>-tom*posebrve zakonodaje 3. sej-tembra 1919. General Summerall je postal načdnik štaba v novembru 1926, 4obo šbtrih let. Oblasti niso mogle še določiti, če je postal žrtev osvete kakega sorodnika umorjenih. Živel je leta in leta v smrtnem strahu pred zavratuLm umorom, a ta svoj strah je -skrival za .svojo sivo in molčečo zunanjostjo. Predno je umaknil leta 102(J. je bil skozi leta eden najbolj čudnih značajev, kur so jih kdaj videl i krog Ostsiniiiiga, kjer je izvrševal vse eksekucije potem ko je bil električni tstol v Auburn jet-nišnici odpravljen. Njegovi res»r-viranosVj je bila ulična le njegova varčnost, soglasno s ]M>vestmi, katere se je pripovedovalo o njem. Nekoč je prihranil $2.20 pri taksiju ko se je vozil na mrl vaškem vozu, kjati mrtvaški voz je plačala družina zamrlega. Pogosto je sedel v električnem -to!u ter kadil svoje smodke j>o deset centov. Hutberta. .Starega devet in petdeset. let, in državnega rablja od 1913 do 1926 so našli v kleti malo po tretji uri popoldne, mrtvega in njego^ armad ni revolver je ležal poleg. Bila je pištola, katero je iponavadi nosil s seboj. Našel ga je njegov tsin, Clarence, slar dva in dvajset let. xSta-ri mož se je dvignil 'zjutraj, bil običajnega razpoloženja ter se veselo poslovil od nekega sorodnika, ki ga je obiskal. On ni delal, ker je bil praznik. Doeim so bile oblasti zmedene ter ni hotel okrajnf pravdnik Ke-nvon ničesar izjaviti glede smrti Hulberta. je le malo dvoma, če je umrl od lastne roke, da je storil to iz strahu in vznemirjenja, izvi--ajoeega iz eksekucij. Znano je, da se je to breme povečalo vsled smrti njegove žene. na katero je bil zelo močno na veča n. Nekemu sosedu je pred kratkim pripomnili — .Jaz ne ibom več dolgo časa. Njegov vid je bil zelo slab, te-o je bilo oslabljeno in drobno in živci so mu povzročali velike muke. Proti teoriji samomora pa obstaja težkoča. da je moral izstreliti dva strela. Površna preiskava je pokazala, da bi moral bit.i na mes-tu mrtev, če bi najprvo oddal ta strel in da ne bi imel prilike oddati'nadaljuj strel v ramo. Oba btrela sta bila oddana z leve strani. 392,668 Amerikancev živi v inozemstvu. WASHINGTON, I). tr. Vsled zadnjega razkritja bomb in komunistične literature je bil včeraj aretiran v San .Tose de Cueu-ta, mestu v bližini venezuelske meje, general Lieandro Cul»ero> Nino. General je član narodnega komiteja liberalne stranke ter. senator republike za department Santa n-der. Policija ga drži "incomuniea-do" dokler ne bo za vrst na preiskava. LAČNA KITAJSKA m Taki prizori so na kitajskih ulicah vsakdanji. Sestradane otroke branijo člani pomožnih organizacij. Na robu samotnega dela Spring-liled Avenue, eno miljo izven Cranford, N. J., so našli včeraj zjutraj truplo ženske srednje starosti. ustreljeno skozi glavo, namočeno v gazolin ter vrženo v sneg in zapaljeno. Rilo je polšestih zjutraj, ko je zavil John Boyle, vozeč Wardov truk iz Newarka v Cranford, s Ken i I wort h bulevarda na Springfield Ave. Kjer prideta obe visoki cesti skupaj, obstaja trikotno zemljišče, ne.koč last iiouore Will-sie in še sedaj znano kot Willsie's Half Acre. K a k ill št iirLst o ^ č e vlj e v preko tega polovičnega akra. bolj proti Cranfordu, je zapazil Boyle plamene v sm*gu. V pol-luei je mogel razločiti, da gori tam neko žensko truplo. Pohitel je na policijsko postajo v Cranford, kjer je pripovedoval brez sape, kaj je videl. -S seržantom in nekim dru-jiiiin j>olicistom se je hitro odpeljal nazaj. Truplo je še vedno gorelo, z obrazom navzdol v snegu, ki je bil osk ropi jen s krvjo in gazoli-nom. Trije može -so pričeli valiti truplo v snegu, dokler niso biii plameni ugasnjeni, a obraz ženske in ramena tso bila tako močno ožgana, da bo spoznanje otežko-čeno. presto, kjer so našli žensko, je manj kot petnajst milj od mesta, kjer so našli dne 20. februarja preteklega leta Miss Margareto Brown, newyorsko governanto, umirajočo, v obleki namočeni z gazolin am. Tega umora se ni nikdar pojasnilo. Policija iz Cranforda in urad okrajnega pravdnika v Elizabethu imata le en ključ, in še to zelo slabotnega, glede morilca žons-ke, koje truplo so našli včeraj. HAVANA, Cuba, 24. feb. - George Haldeman je spojil včeraj Canado s Cubo potom nepretrganega aeroplanskega poleta, ko je odletel z Walkers-ville aerdroma, v bližini Windsorja, malo pred četrto uro včeraj zjutraj. Kolesa njegovega aeroplana so tičala globoko v snegu. Postavil pa jih je v manj kot trinajstih urah pozneje na skoro tropična tla otoka Cube. Umorjeni dvojčici pokopani. Ilaidcman, katerega je spremljal .JaituTi Havden kot. mehanik je letel na svojem južnem poletu preko Tampe nakoliko p> ena uri popoldne in prek« Key We* ta <>b poKstirih .popoldne. Njegov označeni .polet 1404 milj je bil za vršen v dvanajstih urah in še«t. in pedesetih minutah. njegovem Bellanea aeroplanu je o>talo še dovolj kuriva, da ga ponese še nadaljnih 12 milj. Haldeman je bil uspešen pri i>o-sku.su. ki se je že dvakrat ponesreči! Leonardo Klo iz Ann Harbor. Mieh. Temu se je ponesrečil poskus enkrat radi megle, drugič pa radi bolezni. Haldeman, ki je bil j »i lot za Ku'th Elder v njenem neuspešnem poskusi, da preleti Atalntik, Jii kazal uikakega znaka izmurenja vtsled svojega dolgega j»oleta. Rekel ie. da je bilo potovanje brez posebnih doživljajev. Po celi poti je imel izvrstne letalne razmere. Ugoden veter od zadaj tekom zadnjih osemsto milj mu je omogočil (povečati svojo naglico. Pristal je tukaj na izvrsten način. v navzočnosti časnikarjev ter avijatikorv cubanske armade, ki so čakali na njegov prihod. Polet je bil završen še predno so bili izdani števi'*;! cubanski popoldanski listi in vsled tega ni splošno občinstvo vedelo, da se vrši nov aeroplanski vztrajnostni polet, Avijatik je rekel, da je polet na Cubo "sporting proposition". Devetdeset dni za pijanega šoferja. MESTO OČIŠČENO SNEGA Ceste so bile že skoro o-čiščene snega, a se več snega je pričakovati. — Le led je še ostal po junaškem delu 11,000 mož. Neobičajno energično delo pri odstranjenju -neiga s cest Xe\v Vorka v preteklih par dneh je imelo za j»o> Leslie o, da so mestni •četje grdo namrdnili obraz, ko ;e objavil vremenski urad: — •'sneg ali dež preko severnega dela dežele v jH>nedeIjek zve-•er ali v torek ter zopet v f>etek. Kljub tej objavi pa je 11,000 posebnih mo-ž koncentriralo svoje napore na nakladanje belih ku po v na 700 mestih trnkov. Manhattan, močno prizadet od viharja, je bil deloma čist včeraj zvečer, a nenadni padec temperature je pustil stekleno skorjo na večini oest, ki je potrebovala krampov in železnih drogov, da se jo zdrobi. Čistilnemu departmetnt.ii je kaj dobro delo splošno ponehanje prometa .na Washingtonov rojstni dan in delno prek in jen je prometa v soboto. Odsotnost vozov na cestah je fcelo olajšala delo. Obdolžen, da je vozil motorni dni zapora 23-letni Malcolm Xav truk v pijanem stanju in da se je od sodnika Vrtale v Morrisania zadel v tri avtomobile v razdalji sodišču. Divja vožnja Xava se je treh bl'okov. je bil obsojen na 00 ( pričela na Tioston Road. Margareta in Frances Bowes, dvajset let stari dvojčki, katvri je umoril v četrtek Peter Moonev, zavrnjen snubač, sta bili včeraj pokojtani na Rose d ale Cemetery v Orange. X. J. Kakih osemsto oseb se je udeležilo pogrebne službe. Moonev, ki je še vedno v kritičnem stanju vsled rane. katero si je povzročil sam, ni bil še obveščen. da sta obe sestri umrli. Včeraj ju je hotel videti. Zdravniki ne verujejo, da bi okreval. Foch uri svojega duha. PAIiLZ, Francija, 24. febr. — Maršalu Foehu so včeraj predpisali duJŠevno •r'mnastiko. Xjego-vi zdravniki so ga obiskali v presledkih, da ga pu.-tfe govoriti, ker so mnenja, da bo delovanje nje-irov-ega duha j>omagalo njegovemu telesu. Maršalova temperatura je bila vsled tega včeraj zvečer nekoliko višja, a zdravniki so bili zadovoljni z. njegovim splošnim stanjem. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: T Italijo Din. ▼ Jugoslavijo BOO .... .... $ 9.30 Lir 100 1,000 .... .... $ 18.40 m 200 2,500 .... .... $ 45.75 i« 300 5,000 .... ____ $ 90.50 ii 500 10,000 ____ ---- $180.00 m 1000 $ 5.75 $54.25 Stranke, ki nam naročhjo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih nakit-čilih priporočamo, da se poprej z nam aporazumete glsde načina nafaafla. izplačila po pošti so redno izvršena v dveh ro treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZJ\ PRISTOJBINO #1.—." 5AKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET, NEW Y0BJL N t Telephone: Barclay 0380 .....- jz^rJ (iT i AS NAT?Or>A r^— ŽlCSicicU: 11:88 S ^ -LiX^KJ X ^ Xl.liV/1/Xl i ^tJS^ I ^ I List slovenskih delavce* v Amerikt ! 75'°°° ^ J •• —.....- ----------_ = . --__________^___......»i ■iiiwc55=p TOLEFON: BABCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON^BAfiCLAY 6189 N01 ~ ŽTEVL46_____________NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 25, 1929. - PONDELJ EK 25 FEBRUARJA 1929. VOLUME XXXVn, - LETNIK XX^ £t V-p! . GLAS XAliODA. 25. FEB. 1929 ZNANI IGRALKI NICARAGUA Ži vnaprej je l»ilf> jasno, da bo storila Coolidgetivn ;;ilinini-tra<> preklical *voj sklej) glede takojšnjega odpn-kliea aiiMM-iskili mornariških vojakov iz Nicaragve. Vsledte^n ni ta umik nikogar presenetil, in ponovno < jr [m»kazalo, kako omahljivi so nekateri ameriški parlamentarci. / V petek je bil sprejet sklep v obliki amendmerita. JioloAal je, da so od ,000,000, določenih za mornarico, l iti pennyja ne uporabi /a\ transport ameriških mornariških vojakov iz Niearagve. Potemtakem bi bilo mogoče mornariške vojake spra-\iti iiiizaj v Združene države šele po zaključku fiskalnega leta. ki se z ar ne dne 1. julija 1929, ali pa pred tem datumom. Izjema bi bila le, a tn?ba preprečiti v interesu niearaškega naroda. Resnica je pa, da v Washington!! niti ne mislijo na odpoklic mornariških vojakov. Nicaragua je že danes vazalna država, katero kontrolira ameriški finančni kapital ter jo bo tudi vbodoče kontroliral. V soboto so dovolili tudi $12,370,000 kot prvi obrok za gradnjo petih bojnih ladij. To je znamenje imperialističnega obroževauja. To je znamenje, da hoče Washington zgraditi mornarico, s katero bo kontroliral Pacifik ter vse, kar leži ob m. M v---'feJil Norma Tajanadge in Ijaure Hope v jrovorer Chew«. Ici bosta 'začeli nastopati um filmu. Novice iz Slovenije. Milan Pug-elj umrl. V slovenskem pripovedništvu, ki nima številnega in niovnega naraščaja. je zabijala nova vrzel: .Milana Puglja ni več med živimi. Umrl je 3. februarja. Z njim j« umrl eden najplodo-vitejčih slovenskih pripovedni-kcv. Bil je einti novelist, ta literarna oblika mu je ležala v krvi. Za mlajših dni. veasl tudi v zre-lih letih je pisal pesmi; gojil je mimogrede esej in bavil .se je z gledališko kritiko; nobena teh panog ga rti e je v novelistiki; tu je pognal kvišku, tu se je razkoša-til in kot novelist bo osral za vedno v slovenski literaturi. Po rodu iz Dolenjske, klasične pokrajine slovenske povesti, je ohranil do zadnjega nefkaj njene ve.selosti. Šegavosti in tihega Kail j ar.stva. Ljubil je prirodo in jo uniel opisovati .s preprostimi sredstvi, a toplo in efektno. Čislal je dolenjskega kmeta, opeval v svojih povestih tihe ideale vaškega življenja, ljubezen in smrt. razvratu ost in pobožnost. Poznal je življenje trške in mestne gospode, učiteljev na kmetih in raznih •'skritih duš", ki tso v življenju mnogo iskale in hrepenele ter naposled zašle "mimo ciljev". Prvotno isotrudnik "Doma in sveta", je »prestopil pozneje v krq,g "Ljubljanskega Zvona" in "Slovana". Njegove- povesti so si kmalu pridobile čitateljski krog. Tako so se potem začele- pojavljati na 'knjižnem trgu samostojne no-vellstien-e zbirke. Leta 1911 je izšla knjiga "Mali ljudje", potem "Ura z angelji", "Brez zarje", "Mimo ciljev" "Zakonci", "Orn: panter" in "Na-ša leta". Slednja je izšla leta 1J>20, — poslej je Pug Ija zaposlilo predvsem gledališče, nato pa — bolezen. Vzlic sorazmerno plod ovit emu pisateljevanju je Ktaro Pugljevo življenje v znamenju trdega boja za obstoj. Kot sin učiteljske rodbine (roj. dne 3. januarja 1883 v Kandiji) je po gimnaziji v Xo-vem mestu in na Sušaku i>ostal novinar, nato pa tajnik "Slovenske Matice". Ta služba je s honorarji vred komaj zadostovala za urejeno rodbinsko življenje. Težki časi so nastopili za Puglja. ko ■so "Slovensko Matico" pokopali krivični in -nasilni paragrafi. Vzlic trdim vojnim letom je neumorno delal; od .leta 1915—1917 je bil tudi urednik "Slovana" Proti koncu vojne je sodeloval pri ustanovitvi "Društva slovenskih književnikov", kateremu je bil prvi tajnik. Po prevratu so ga sprejeli h gledališču in šele tih redkih med nami. ki spoštujejo in ljubijo slovensko besedo, eden tistih, še redkejših, ki imajo tenak sluh /;i njen zvok in rzraoezija in poezija beseda : Beseda pa je odkriti in točni izraz človekove notranjosti. To besedo je iskal zase, mojstril jo je s svojim »peresom, žaro ga ne bo pozabila njegova književnost. To besedo je izvabljal iz gledaliških igralcev, ker je iiotol, da 1»i žarela iz nje na našem odru slovenska duša čim čistejša. Zato mu gre tudi hvala v.seh gledaliških ljudi! Kako je zadnji mraz ugonabljal živali. Letošnji izredni mraiz v vsej Evropi je pokazal, kako se je vse življenja tekom let v posameznih krajih prilagodilo gotovi tempe-raturi. Ko le-ta prestopi »svoje meje, pričnejo propadati najprej najslabša in sukcesiv.no tudi jac-jn bitja. Do letos se je smatralo, da divjad lahko prenese zelo nizko temperaturo. Sodili smo to po — Si-j biriji. kjer ni nit redkega, da ži-i vo srebro pade pod 40 C. je pa tam I kljub vsemu toliko življenja. Bogastvo živali v Sibiriji se ne da : niti približno primerjati s stale-I ženi divjadi v naših gozdovih. Prevladovalo je mnenje, da inra« ne škoduje posebno hudo živalim .da imajo le zadostno hrano. Zadnji mratz pa je pokazal o-bratno. Flora in fauna sta prilagojeni in druga drugo jMxtpirala v borbi proti nizki temperaturi, ali le do gotove meje. Do letos ni bilo slišati- oiizmrz-njeni srnjadi. Tu pa tam rso omagali posamezni šibki eksemplarji, večinoma zaradi pomanjkanja hrane. Letos pa je poginila mnogotera srnjad zaradi mraza in sicer v krajih kjer ima kljub visokemu snegu zadostno hrano. Ze sedaj, ko «o ljudje še kaj malo mogli (pregledati gozdove, so našli večje število zmrznjenih srn. Tako so prinesli .premrle in onemogle srne v Gornji Brezovici pri Borovnici, ki so kmalu poginile. Nekatere so ime ozeble noge. V Iški, kjer je prav tako kakor v rakitnrških gozdovih zadosti hrane za prezimovanje, posebno robide. ki jo srnjad najraje uživa po tzimi iu jo tndi lahko izkoplje iz snega, so našli tri zmrznjene srne. Po večini pogiinile mladice. Koliko jih bodo še letos našli pozneje, ko 'bodo prehodili vse gozdove. Po skopnitvi snega se bodo razkrili premnogi grobovi ... Čuden pojav tudi, da so poginule živali, ki so (prišle v naše kraje ssvera. Divje kosi. ki so go- tovo navajene mrcdejšik krajev in so preživele še hujše zime kakor letos .pri nas. prav tako propadajo kakor naše jerebice. Ni dvoma da jih je ugonobil glad. Tudi divje race so letos hudo trpele. Že pred par tenini so pisale novine. da je na Danskem letos poginilo na tisoče vodnih ptic. mnojro galebov in različnih vrst j 'divjih rae. Ljudje so videli na j plavajočih ledenih ploščah cele ja-i le primrznjenih ptiv in slišati je bilo obupne glasove živali, ki so se borile * smrtjo. Podobno se je dogodilo v zadnjih mrzlih dneh tudi v neposredni bližini Ljublja ne. V Laza h so našbi železniški delavci v vodnih za t on ki h Save, *a-koj pod železniško progo kakih 30 primrznjenih divjih rac. Xoziee so jim tičale v ledu. Kevice so bile seveda že vse mrtve. Ta žalostni pojav je izredno čudeh. Posebno <*e pomislimo, da so race imele vendar priliko, da prelet i jo samo par metrov v Savo, ki iti bila zamrznjena in bi bile gotovo rešene. .Nastane vprašanje, ali so bile race tako omamljene od mraza, ali pa so spale, ko je voda zmrznila. Pojav je skratka čisto nenavaden in sra je težko raztolmaeita. Smrt zaslužnega šolnika. Xa Jezici je umrl upokojeni nadučitelj Anton Žibert. Ko jen je -bil leta 1843 v Kranjem Brdu p: - Krašnji. Služboval je v Beli peči, Preski pri Medvodah in od leta 1879 do 1900 thi Jezici. Lani je praznoval zaslužni starček 85. let.nieo. Smrtna kosa. 0. februarja so umrle v Celju kar tri osebe, in sicer: v C'retu pri Celju v starosti 82 let posestnik Jakob Kresnik, .v Zavodni Leopoldi na Medičeva. nadučitel jeva vdova, in v javni bolnici 15. letna Zofija Majerjeva. pomožna delavka v Westnovi tovarni v (jia-berju. — V Petrovčah pri Celju je umrl v stai ■osti (Jt let splošno znani lin priljubljeni veleposestnik Mihael Luževič. Gledališče-GIasba-Kino ... : . . ;.....'V 1 Peter Zgaga j nT-iTirra—ii——ii i i n I KONCERT GOSPE PAVLE LOVŠETOVE. Dobro se prilega hrbtu Včeraj je priredila v New Yor-ku koncert ljubljanska koneerl-na In (»perna pevka gospa Pavla Lovšettfva. Izza dne, ko je priredila svoj prvi koneert v Clevelandu. smo čitali o .nji toliko laskavih porodil in ugodnih kririk. da smo jo šli poslušat prepričanjem, da nam bo mu lila užitka poln večer. Koncert so aranžirali člani de-lavnega Jugoslovanskega kluba v dvorani, ki je za take prilike skoro pret-esna. •XVwyoTska slovenska naselbina jt* bili) ('-astno zastopana. Opazili smo tudi preeej drugih otllič nih JUirosinvanov. ivo je stopila pevka na oder j* je .pozdravilo navdušeno ploska nje. 'ki je stopnjevalo po vsaki pesmi, katero je zapela. Program je bi! »zborno izbran Kazen dveh je pela izključm le slovenske in hrvatske narodne Njen ljubek nastop in narodni noša sta dali izvajanju pevskih točk še večjo izrazitost. Tud spremijevanje na klavirju je bik dovršeno. Xikomur, ki se je koncerta ude uežil, ni bilo žal. Baš nasprotno — vso noč bi- jo poslušali. »Slovanska javnost se gospt uinet.nici iskrt-no zahvaljuje 7,j umetliški užitek in upa. da t? njena prireditev ni bila zadnja v Ameriki. Kot se sliši, gospa Lovsetova še ne namerava odpotovati, ampak bo priredila še .par koncertov zaeno z opernim pevcem gospodom Šu bi j eni. Natančnejše poročilo o koncer tu bo pozneje objavljeno. Napredek Bratislave. Glavno mesto Slovaške, Bratislava, ki je štelo ipod madžarsko vlado 70,000 prebivalcev, šteje danes 130,000 duš. Mesto je po pre^rntu dobilo moderno pristaniške ob Donavi, slovaško narodno gledišče, slovaško univerzo, posvečeno spominu Komenskega iti mnogo modernih zgradb. Lani je obiskalo Bratislavo 80 tisoč tujcev. Statistika domačih živali na Čeho-slovaškem. Po zadnjem živalskem štetju imajo na Cehoslovaškem 18 milijonov -kokoši, več nego 4 in pol milijona glav goveje živine, '2 in pol milijona prašičev, 1,240.000 koz. 1.220,000 kuooev, 800.000 ovc. 4000 oslov, 740,000 konj in 1250 bivolov. ŽELIM IZVEDETI za svojega bratranca FRANKA KNAP. kateri se nahaja nekje v Canadi. Prosim »ojake sirom Canade. če kdo ve za njega, da ga oj>o-zori. ako pa sam čita. naj se mi javi, ker mu imam nekaj važnega jioročati iz starega kraja. Joseph Melle, 234 W. E. R. Ave., Verona, Pa. (2x 2S&26) POZOR ROJAKI! VELIKA. RAZPRODAJAH V zalogi imamo dva tisoč oblek za moške in fante. Vsaka obleka ima dvoje hlač ter stane $14.75. Razprodaja traja deset sini. Rojaki, ko pridete v trgovino, vprašajte za: Joe Habjana. B. Pfefferkom, 427 Knickerbocker Ave., Brooklyn, H. Y. za Veliko Noč i — Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih odpošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki in preko najboljših zvez. Za pravočasno izplačilo se obrnite pravo* časno na — Sakser State Bank : ^ ** 82 Cortlandt Street New York City » 1 fihn so vedno boI>raz-vija. Že z;i-mo žei>o. Oziaroma z dntgiim beswlanii rečeno; — Bipramija je. ee ima moški eno žen o ijirevee. V marsikaterem slučaju mo- iMigjimija isto pomen ja. * Jezik, ki ga govore sodniki in advokati je včasi nerazumljiv navadnim Zemljanom. JSodnik je vprašal znanega • *e-tepaea: — Ali svojega nasprotnika udaril i/, absolutnim namenom ? Obtoženec je nekoliko pomis'il, nato j a odvrnil: — X*e. am pa k kolom srm ga. * Ljubezen je slepa, ljubezen ne pozna ne mere. ne meje. Že tretji v ever -ta -sedela skupaj. in ona ga je že tretji vreer neprestano vpraševala: — Ali me res ljubiš — Seveda te ljubim. — Dokazi mi. Dokazi. — Ko sva se veeraj pri vratnih vratih poslavljala in poljirbovala, mi je tvoj ]>e* odgriznil kos ni"-sa z noge. ]>a tega neseni .jrr^j ojia- zil, dokler nisem i>rišel domov. * V Xew Yorku se da kupiti vsa-ko stvar na obroke. Tudi žensko obleko. Ženske se kaj rade poslužujejo te ugodnosti. Zato se jih vidi .na ulieah Toliko. ki --o oblečene samo v prvi obrok. ' * Izza premirja v Versaillesu -»e prerekajo zavezniki z Nemci gle-le vojne odškotlnine. Pa š:1 daneis tam kot so bili Nemec zavzema stališee on *ga trgovskega premetenea. ki sj je mislil — ^loj upnik zahteva dvajset mark, vzel bi jih deset, dal mu jih bom pet. ponudil mu bom pa dve Ln pol. * To se je pred •par dnevi zares pripetilo v New Yorku. V urad ,pomožnega državnega pravvnika je stopil štiridesetleten, 'precej slabo obleeen možakar in zaeel takole prepovedovati: — Moje ime je John Ilogan. Ušel sem iz nekega zavoda, kjer sem bil zaprt de^et let. Dva dni se že klatim po iN-ew Yorku. dva dni ponujam dolar za kozarček žganja, pa mi ga nihče noče |»ro-dati. Gospod državni pravdnik, prosim vas. razjasnite to zagonetno zadevo. Državni »pravdnik je telefoniral v mestno umobolnico. Odgovorili so mu. -da je pred dvema dnevoma res pobegnil i*z zavoda možak, po imenu John ilogan. S policijskim spremstvom ^ ga spravili nazaj. Možak je bil res blazen. Kajti da bi v "New Yorku ne bilo mogoče dobiti za dolar po-žirka žganja .. . kdor To trdi. je lažnjivec ali pa norec. * . ^arejša prijateljica je učila mlajšo: — Nikar nobenercnu moškemu ne dovoli, da bi te takoj poljubil. Braniti se mu rmoraš in ne ga otepati. Boš videla, »potem bo poljub stokrat slajši. — Tvoj nasvet je pa zanič — ji je Tekla naslednjega dne. — Sanjalo se mi je. da me je hotel poljubiti sosedov sin, v katerega .sem čez iršesa »zaljubljena. Branila sem se mu in sem se ga otepala, tako kot si. mi svetovala. In sem -se prej zbudila, pred no me je poljubil. -- ... I GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) - - . Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY 1 (A Corporation) Frank Satoer, President Louis Benedik, Treasurer __________^"^wSHHSfoj jp^^WWBH - ' *■■■- •■ ■ ■ ;- jX^ Place of bu^ineaa of the corporation and addreasea of above officers: fi2 Cortlandt St, Borough of Manhattan, Ne* Yorit City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except 8undays and Holidays._ Za celo leto velja list za Ameriko Zc New York ta celo leto —$7.00 in Kanado ....................«....$£.00 Za pol leta.........................$3.50 Za pol leta___________________________„.£3.00 Za inotemitvo ta celo leto ~..$7.00 ta četrt leta...............JJ.50 Za pol leta ....................—%~.$3.50 Subscription Yearly $6.00 ___ Advertisement on Agreement. _ "Glas Naroda*' izhaja vsaki dan izvtemii nedelj tn praznikov. -Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroSni- __ kuv, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.__ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T-Telephone: Barclay 6188. vBP' ! Angleška vlada o polo-zaju preraogarjev. LONrIX>N\ Anglija. 22. febr.— ||m Mmjsrtmki predsednik, Stanley Baldwin, bo 5. marca ^fprejel ek-. :-kutivo majnarske federacije, , ter ra'z]ir»vljal i njo o položaju v Z ječo plačana poštenost Postava je potisnila Olh-e-Deardorffa. šoferja iz Brooklvno, v jeeo. Deardorff je bil pridraan včeraj jk>J $50 jamščine radi ne^po-■i ta v ne posesti pištole. Rekel je, la je odvzel pištolo možu, ki ga je skušal oropati. f "i T" " . . * NAJVEČJA MUSSOUNIJEYA Kct Kp. [jj f ZMAGA Dunajska "Neue Freie Prosfie'' objavlja o sporazumu Vatikana z Italijo uvodnik j>od na&lovom: Največja Mutfsolinijeva zmaga," v katerem p me med drugim: T *4 Posled nja trdnjava, ki bi za-mogla kljubovati fašizmu, je padla. Zavzel jo je Mussolini po dolgotrajnem, providnem priprav-' Ijanju in na miren način. Mussolini se zamore pohvaliti, da je končal poLstolctni prepir in .<=e sporazumel z duševnim voditeljem dvesto milijonov ljudi. XL>o še znane podrobnosti tega sporazu-' mu, kakor tudi ne pogoji pod ka-j terimi je bil ^lewjen. Gotovo pal je, da je z njim prehitela faiistič-j na Italija daleko \v>e druge kato-, liiške države. Zaman so bili posku-j hi Cavurja in velikega Reklifa do-j i pomirj nje mp.l cerkvijo in država. Odgovor papeža je bilo izobčenje kralja Emanuela in nje^ govih pomočnikov. Xie manj odločno ni odbil Vatikan tudi poiz-, k us generacij&kega zakona. Pa-1 pe/ je vrgel pismo kralja z ogor-čf-nj^m na tla ter ni liotel niti tslisali o kakih razgovorih, na katere ga je vabila italijanska dr-žva. Proglašena je bila absolutna volilna- vzdržnost z besedami: Ne elettori, ne eletti! Še poti Pijem IX., .so morali vozniki, ki so imeli grbe s savoj.skim križem, »skrivati grbe, čim so pripeljali na dvori-šče vatikanskih palač. Še le po desetletjih je nastopilo mirnejše razjK)loženje. Polagoma je bila odpravljena volilna vzdržnost, a pripravljenost za sporazum je obstojala samo v plašnih poizkusih. Tekom svetovne vojne je občutil papež vso težino svoj"ga prostovoljnega jetništva. Fašizem pa se je drznil uresničiti to, kar je , izgledalo poprej skoraj neverjetno. On j> pričel takoj spočetka paktirati s cerkvijo in še tesnejši , so bili odnošaji, ko se mu je posre- i čilo odstraniti stranko popularov. Kinalu .no se pokazali vidni rezul- ] tati. Pij XI. je na nasvet kardinala Gasparija po svoji izvolitvi blagoslovil kot prvi papež po ukinitvi papeške države z zunanje strani Vatikana zbrani inarod. Papežev legat je nato prvič po letu 1870. prepotoval Italijo v spo- , razumu s fašisti. Mussolini je zopet uvedel v šoli križ. Že pred dvema letoma je bilo znano, da se vrše pogajanja med zastopniki cerkve in države in to na istih temeljih kakor v preteklosti. Vendar se je zdelo, da ni pristal na ta sporazum veliki fašistični svet, ker je bila teritorijalua suvereni-teta kamen spodtike. Sedaj so vse ovire odstranjene, vsaka opozicija brez moči pred vsemogočnostjo Mussolinija in česar bi se vsaka meščanska vlada ustrašila, je izvedel Mussolini, ki ni nikomur odgovoren. Papež torej ne bo več ujetnik, pomilovan od svojih vei nikov, marveč bo mogel zopet voziti v svoji zlati kočiji po cestah večnega mesta spremljan od švicarske garde in potovati v druge države. Vendar ne bo moč cerkve z malim povečanjem pape-škega ozemlja in z neznatnimi koncesijami mnogo pridobila. ŠVABSKA SLOVENŠČINA Xa neki trgovini, ki jo vod: Nemec, je opaziti tale napL: Ščctke, gobe za branje m druge potrebščine. CROMWELL Ko se je Cromwell vračal 17 boja v London, ga je pozdravljala nešteta množica. Opozorili so gj. na to navdušenje naroda, on pa je odgovoril: "Množica bi se bila tudi zbrala, Če bi mene zdaj gonili na vislice I' NAZNANILO. Naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal zastopnik našega lista Mr. Jo« Černe fn ga občnem rojakom toplo priporočamo. • ; ^Jšk. Uprava lista. Kaj se dogaja v Rusiji. Vodilni sovjetski krogi so vidno" vzenimirjeni in iz njihovega delovanja odsevata strah in bojazen pred raznimi opozicijskimi stru-jami, ki v zadnjem času pridobivajo na moči. Pristaši Trockega razvijajo velikopotezno tajno propagando in iz številnih, deloma od oblasti zaplenjenih letakov in brošur proti Stalinu in njegovi sku- 1 i pini je razvidno, da obstoja zelo razširjena nezakonita organizacija, ki ima svoje celice v vsakem več-jem podjetju. Dokazano je, da i-majo narodni socialisti prav ozke zveze s temi celicami in da se trn-' .tlijo zbrati in organizirati vse ne-I zadovoljne elemente. V Ukrajini vodi sled tem zve-! zam na deželo, v vasi in v inozem-j 'stvo k emigrantskim organizaci-J t jam. Ravno to dejstvo pa povzroča vodilnim krogom največ skrbi, ker se najbolj bojijo okrepitve i protikomunističnega razpoloženja 'med kmetskim prebivalstvom iti j ker hočejo za vs*fko ceno potlačiti 1 vsako politično osamosvojitev in i probujenje podeželskega prebival-sta. Lakota in pomanjkanje, ki vladata v mnogih pokrajinah ogromne ruske države, dobro služita tajni propagandi. Važno je tudi to, da so uradne oblasti v Moskvi j zelo slabo informirane o dogodkih v posameznih pokrajinah. Če se zgodi kaj "izrednega" so ravno 1 te oblasti najbolj presenečene. Na < najmanjši pojav zato one reagirajo z odločnimi ikrepi, videč vse povsodi zarote in tajne upore. Celo v najvišjem političnem uradu vodilni člani nimajo več medseboj j zaupanja. Sloga in edinost je 1 samo zunanja: vsak poskuša okrepiti svoj osebni vpliv in pridobiti • čimveč pristašev. Do ]>odrobnosti < izpeljano vohunstvo onemogoča . vsak razgovor med tovariša. Vsak- . do mora mišljenje vpdstva sprejeti brez vsake rezerve. Tako imenovani kontrolni odbor stranke, 1 ki mora paziti na to, da se ohra- , ni čistost programa, dobiva v . zadnjem času številne dopise, v katerih se posamezne skupine medsebojno obtožujejo, da so ne-zaupne in vdrolomne. Stranka ima pač preveč pristašev, ki so samo iz materialnih osebnih koristi in dobičkarstva njeni člani. Večina članov misli samo na "si- gurno eksistenco" pravih revolucionarjev je prav malo. Komunistična mladina pa se poskuša uvenjavit, in zato se da lahko speljati v to ali ono smer. 1 Ra^ne verske družbe in tajne or-ganizacije so dobile mnogo prlsta- ■ šev iz vrst te mladine. Prostozi-darstvo je precej pridobilo, dasi- , ravno se ne sme javno pojaviti. : Iz tega se ravno vidi, kako močno si mladina želi osvoboditve izpod : jarma strankarske diktature. Današnji položaj je tak, da bi bilo razpoloženje za prevrat narodnih 1 socialistov prav ugodno; vendar ni < nobene vodilne osebnosti, ki bin mladino zbrala in jo vodila. ji Diktator Stalin in njegovo dru- ■ štvo dobro poznajo nevarnost in 1 zato gledajo da mladino čim bolj i uposlijo. Ona vodi vso akcijo za < pomoč gladnim, vodi kontrolo v ■ uradih in podjetjih in celo vol i v- * no propagando. Deluje posebno 1 v vojnem zrakoplovstvu, organizi- ] ra in vodi tečaje za pobijanje ne- < pismenosti. Vse te akcije se iz- < višujejo pod krepkimi vojaškim < gesli, za katere ima mladina veliko I dopadajenja. 1 Delavstvo je kljub desetletni 1 vzgoji v duhu naukov pokojnega ] Ljenina še vedno "nepoboljšljivo ' dete." Sklenitev kolektivnih po- 5 godb, ki bi morale tbiti sprejete ( že v prvih dneh januarja, se še f vendo odlaša. Strokovne zveze so • dosegle, da se plača delavstva od 1 časa do časa in po potrebi jura v- ' nava z ozirom na cene važnejših 1 potrebščin. Mnoga podjetja so se ] morala zadovoljiti celo samo s 1 tem, da so sprejela kolektivne po- ] godbe samo za pol leta; 2. aprila 1 se potem prično pogajanja za zo- ^ petno poleltno podaljšanje. Dik- 1 tatura stranke je pri tem brez mo- 1 či proti nezadovoljstvu množice. Zelo težavna je še vedno aprivi- 1 zacija in zato ljudje zelo radi ver- 1 jamejo fantastičnim govoricam. Predvolivna borba je po deželi vnesla malo več življenja v dolgočasne zimske mesece. Agitacija j*1 zelo živahna in udeležuje se je mlado in staro. * ___ ( 1 DETINSKA I STA "Papaeck, ali velike ribe j'do tudi sardine?" "Seveda jih, dragi." ... "Kako pa odpirajo škatle?" TRAGEDIJA IZ ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA --■ Na juinem Danskem so zadnje dni opazovali ribiči redko tragedijo v živalskem življenju. Neka srna je skušala prekoračiti morski rokav in priti na drugi bresr. Ker pa je solnce silno bleščalo, ji je vid odpovedal in živalica je nenadoma oslepela ter ure in ure tavala sem in tja, ne da bi dosegla zaželjeni cilj. i Ribiči bi ji bili radi priskočili na pomoč, a niso mogli storiti ničesar, ker je bil led pretenak in ni držal človeka. S čolni je takisto j niso mogli doseči. Bilo je že poz-jno popoldne, ko je srnica še vedno bogala semintja. Tedaj so ri-' bičem obvisele oči na črni točki,' ki se je pojavila na obzorju. Večala se je z neverjetno naglico in' slednjič .so spoznali, da se bliža srni morski orel, ki se je z velikansko naglico spuščal z višine na plen. Ni trajalo dolgo, ko se pridruži prvi ropariei š° drtiga ijti-l ca njenega rodu. Oba sta začeia* obletavati srno in jo kljuvati s i kljuni in mesariti s kremplji. Sr-j niča, ki je bilil slepa, si ni zna-i" la pomagati drugače, kakor na ta j način, da se je zatekla v ledeno odprtino, kj^r jo mislila, da bo zaščitena fired napadalci. Toda orla sta se z nezmanjšano silovitostjo zaletavala vanjo. Živaliea pa j" prišla še v drugo nepriliko. Iz mrzlega močvirja se ni več mogla povzpcti 11a led in je kmalu izginila pol ledeno skorjo. Ribiči so -več ur opazovali nenavadno dramo ■ in niso mogli storiti nič, kar bi pomagalo živali. Nekdo je sicer predlagal, naj bi ustrelili morskega orla, ker pa je žival zelo redka in malone iztreblje. jo je danska vlada zaščitila s posebnim zakonom. Tako je revica srnca naposled utonila pred očmi ljudi, ki bi ji bili radi pomagali, a je niso mogli re- < šiti pretečega pogina. PREKRASNO! "Viš, prijatelj, v početku svojega zakona sem ženo tako ljubil, J da bi jo bil najrajši pojedel od miline." "No, kako pa zdaj?" "Zdaj pa se kesam, da tega nisem storil." ! ADVERTISE in GLAS NARODA I Garancijski zakon. Dne 20. septembra 1870. so vkorakale italijanske čete v Rim in 2. oktobra istega leta so Rimljani s plebiscitom odločili, da se združujejo z ujedinjeno Italijo. Tako je prenehala papeška posvetna oblast in je končala papeska država. Toda v l>tem trenutku je nastal nov velik problem neodvnisnofiti poglavarja katoliške cerkve, nastalo je tako zvano rimsko vprašanje. Da ostane papež neodvisen je bil interes vseh držav s čisto ali deloma katoliškim prebivalstvom ki niso mogle in smele dopustiti, da postane papež podanik Italije C ali katera koli druge države.) ker bi s tem mogočna politična sredstva s katerimi razpolaga cerkev, prišla pod neposredni vpliv italijanske vlade in italijanske poli-tike, katoliška cerkev bi postala italijanska instiuteija. Da se izogne vsem komplikacijam, je italijanska vlada, potem ko je bila združitev Rima z ostalim italijanskim ozemljem 31. decembra 1870. uzakonjena^ hitela, da odškoduje papeža za fzgubljeno ozemlje in ustvari njemu in vsemu katoliškemu svetu garancijo za popolno papeževo svobodo in neodvisnost. To se je zgodilo s tako zvanim garancijskim zakonom od 13. maja 1871. V smislu slovesnih, izjav, ki jih je dala italijanska vlada vsem velesi lam takoj po aneksiji Rima je Italija z garancijskim zakonom zasigurala pape-j žu vsa prava suverenosti, akorav-110 je papež ostal "brez države. Garancijski zakon določa: Oseba papeževa je sveta in nedotakljiva.1 Napad na papeževo osebo ali poziv k takemu napadu se kaznuje ravno tako kakor napad 11a italijanskega kralja Na celem ozemlju Italije pristo-jajo papežu časti, kakor vsakemu suverenu in papež uživa v Italiji isti častne prednosti, katere mu priznavajo ostali katoliški suvereni. Papež ima pravo si držati posebno častno telesno stražo in sme oborožiti svoje palače. Papež ne podlega italijanskim zakonom, ima juridlskeijo nad s\ojimi uslužbenci in spremljevalci po lastnem zakonu, je upravičen postavljati lastne diplomat-' ske zastopnike pri tujih vladarjih ter enako sprejemati poslanike drugih suverenov. Papeževi^ poslaniki in poslaniki drugtfi vladarjev pri papežu uživajo v Italiji vse diplomatske pravice po mednarodnem pravu, papež skle- ] pa mednarodne pogodbe itd. 1 V materijalnem oziru je garan-eij.ski zakon papežu zasigural upo-'i rabo apostolskih palač v Vatikanu j in Lateranu, k iijim spadajočih s vrtov in parkov ter vile Cartel I Gandolfo. Kot odškodnino za iz- i gubi j eno ozemlje se je Italija ob- ] vezala za večne čase plačevati pa-j peški Stolici letno rento 3.250.000 > milijona zlatih lir. ; Garancijski- zakon je bij od ita- i Iijanskega parlamenta sprejet po- 1 tem, ko se je vsak poskus kompro- 1 misa s papežem razbil". V lastno-'; ročnem pismu je kralj Vittorio < Emanuele ponudil paoežu, da nun Italija prepusti tkzv. Citta Leo-nina, t. j. severni del Rima na de- ; snem bregu Tibere, v katerem se ] nahaja tudi Vatikan in katerega je v IX. stoletju papež Ijeon IV. < ogradil s trdnjavskim zidovjem. 1 Papež je ogorčen vijgel kraljevo ponudbo na tla. ekskomuniciral je ] kralja in proglasi; sebe za jetnika, ] ter je proklel Italijo. Noben ka-'j toliški vladar od takrat ni mogel ] v Rim, ako se ni hotel izpastaviti , najostrejšemu konfliktu z Vatikanom. in sveta Stolica je vernikom'; v Italiji prepovedala se> aktivno udeleževati uprave državt : verni- , kom je bilo zabranjeno izvrševa-p ti volilno pravico in se dati voliti v italijanski parlament. Papeška diplomacija je nape-j' njala vse sile, da pridobi katoliške 1 velesile za obnovitev papeške države. Bilo je zaman. Petdeset let je vladalo med papeži in Ita-;1 lijo "vojno stanje" in rimska ku- ' rija je bila opasen političen nasprotnik rimske vlade. Nikdar ni papež sprejel italijanske rente. 1 nikdar ni zapustil Vatikana. V • vseh vatikanskih ceremonijah je! prišlo do izraza, da se papež sma- ' tra za nesvobodnega. za jetnika; akoravno je Italija (kar se mora ' priznati) z največjo skrupulozno-j; stjo se držala garancijskega zako- 1 na ter spoštovala v najtežjih raz-| merah papeško suverenost. Reso-', lueije za obnovo papeške države , so bile dolge decenije na dnevnem , redu vseh velikih katoliških sho- j dov in prireditev. * Malo pred koncem prošlega sto- i letja so se prvič culi kompromisni ; glasovi. Kardinal Merrv del Val < je 1. 1895. izjavil, da papež tako / dolgo protestira proti ropu, do- ] kler mu ne bo podan predlog, ki 1 bi ga mogel sprejeti, da si osigura ] nemoteno in dostojno izvrševanje 1 svoje suverenosti. V prosiih letih so bili opetovano storjeni pasku- < si, da se pride do kompromisa. ■ Šele ko je v Vatikanu za vsako ; ceno pomirjanje z Italijo in kom- ] promls s fašizmom, je modri tak- I tiki Mussolini j a uspelo, da je z \ neznatno žrtvijo tudi formalno i pomiril Italijo s papežem ter o- t mogočil trajno sodelovanje obeh j rimskih velesil. j Garancijski pakt je bil enost-l ranski italijanski zakon, ki s sta-' lišča mednarodnega prava ni ust- 1 varil pravnega, temveč le dejaasko' stanje. Papež je imel zasiguranc suverenske pravice, toda ozemlja ' ki tvori podlago suverenosti, ni imel. Vatikan ni bil pravno izven Italije, vsa papeževa posest! je spadala k kraljevini Italiji. Se-1 daj bo drugače. Papež dobi košček rimskega mesta kot svojo neodvisno državico, malo sicer (štela bo menda vsega skupaj 4000, prebivalcev,) toda pravno izločenol iz italijanskega ozemlja Papež ne bo v bodoče nič manj in nič več svoboden, kakor je bil doslej, toda z obnovo njegove države, četudi le v miniaturnem obsegu, mu bo mogoče, da se moralično oprosti jet-niške fikeije, ki jo je tako slovesno proglasil Pij IX. V stvari je sedaj dosežen kompromis z mnogo manjšimi žrtvami za Italijo, nego jih je leta a870-71 zaman ponujal Vittorio Emanuele Piju IX. Pogodba med papežem in Mus-solinijem je med narodna pogodba-in ž njenim uveljavljenjem pre- 3 stane veljati garancijski zakon iz MATI RUSKE REVOLUCIJE V PROGNANSTVU Te dni je obhajala Katarina Konstatinovna Breškovska, imenovana " mati ruske revolucije," svojo 85 letnico v prognanstvu — v češkoslovaški prestolici Pragi. V njeno proslavo se je vršil v Meščanski Besedi jubilejni večer na katerem so govorili sen. V. J. Klofač. sen. Plaminkova. A. F. Keren.-ki in mnogi drugi. B rež k ovsk a ni vsakdanja ž°n-ska. Rodila se je kot hči ruskega plemenitaša. Že kot otrok je goreče čitala življenje krščanskih mučenikov in evan«»lij, ki ji velja še danes kot edini pravi temelj za ureditev človeške ružbe. Ko je dorasla, se je pod vtisom političnih in socialnih razmer, v katerih je živel ruski narod, z vso dušo posvetila revolucionarni misli in ji kakor mnogi drugi idealni mladi Rusi in Rusinje žrtvovala svoje družabno stališče, družinsko življenje, svojo bodočnost. L. 1874 jo je carska vlada obsodila na 5 letno pr"silno delo v Sibiriji. Po prestani kazni so jo deportirali v malo mestece Bargubin ob Baj-kalskem jezeru. Odtod je skušala ubežati, toda v brezmejnih tajgah je zašla; ujeli so jo in odvedli nazaj na prisilno delo. Kdor je č*tal Dostojevskega '"Zapiske iz mrtvega doma," si more živo predstavljati strahote, ki jih jt* prestala Berškovska. Po znova prestani kazni so deportirali B reško vs ko v Šelenginsko na sibirsko-kitajski meji. Tu je preživela dolgih osem let v največjem duševnem in telesnem pomanjkanju. Nato so ji dovolili, da živi, kjerkoli hoče v Sibiriji. Bivala je dalj časa v Irkutsku Tomsku, Tobolsku in Tjumenu, dokler se po poiniloščenju Nikolaja II. ni mogla vrniti v Evropo. Takoj je začela organizirati so-cialno-revolucionarne krožke, a 1. 1JJ04 je odšla v Ameriko. Naslednje leto se je skrivoma vrnila v Rusijo, a 1. 1007 jo je izdal znani izzivač v vladni službi — Azef. Breškovsko so zaprli v petropa-vlasko trdnjavsko ječo v Petrogra-du. Carska vlada jo je znova pregnala v Sibirijo, in to v mestece Kirensk, 1000 vrst od Irkut-ska. Že vsa stara in nadložna je skušala Breškovska ubežati, toda zopet so jo ujeli in deportirali na daljni sever blizu Jakutska. Tedaj po se zavzeli zanjo njeni ameriški prijatelji in dvignili glas proti tako nečloveškemu ravnanju s slabotno starko. Breškovsko so odvedli nato v Irkutsk, kjer je živela pod policijskim nadzorstvom in doživela slednjič zmago misli, ki ji je žrtvovala življenje. Vrnila se je v Petrograd. A ne za dolgo. Kakor hitro so se polastili vlade boljŠeviki, je morala "mati ruske revolucije" znova bežati iz domovine. Naselila se je v bratski Ce-škoslovaški, kjer ima mnogo prijateljev. Ali bo doživela novo, resnično osvobojenje Rusije? EONCEBT ANTONA ŠUBELJA. 28. febr. Ilartford, Conn. 50-nadstropno jmm»MII« fcHMMMUKIIli T. poslopje bo zgrajeno na nwt i, ijer se nahaja slavni Waldor ^Jrtaria fcoteJ T 2few Jork^ ] STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne mor* in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, ee hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem np^ft so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. —— CENA VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V SAMO VSAKEM DOMU ^T"^ —Edinole veliki zemljevidi zadošfajo dnevnim potrebam. Če se morate BkJ W M posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar išče- ^^^ ■ __^ »nine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM s« ■ mmmm Pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraša- A V ■ a njih- Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ueotove, kje se je zgodila —w kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. (Za Canado $1.20 s Doetnino in rarinn WAJ \ Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima ^ carino vrea.^ šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole J« Poštnino plačamo mi in 88, širok 25 1d4ct- pošljemo zavarovano. Dostikrat ste ie titali v časopisih aU knjigah o krajih, ki vam dIm bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se oa- -———--hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ccodeuo. - ■1 * V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh k on- 1 Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po tinentov, tiskan v petih barvah. Združenih državah. . ^ ~ n. j * ... Zemljevidi Pacifičneg* oceana, otočja in ameriik* Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so lastnine vae železnice in ceste Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU U^l^Z^M^^&f ZEMIJEVm bo ra ra. veime vaino^ Ko ga boste en naroČite ga pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. POUČNE KNJIGE MOLIT.VENIKJ KNJIGARNA GLAS NARODA SLQyENJC EUBLISHING COMPANY 62 CortIan3t Street, Ne« York. N. Y, t i IGRE t i RAZNE POVESTI IN j ROMANI MOLITVEHTKI: Marija Varfcinja: v platno ?«ua« T Ono platno .....L00 ▼ nanj* Tesano..............L*0 ▼ fino nanjo t...UI ftnjold sImovI: ▼ platno tmum ....n«....LN ▼ Ono platno Tesano ...... *.L10 ▼ osnje Tesano ............LSO ▼ fino nanjo vea&no ~......L70 SMi aa dote: t platno Teaane ......«.... N v fino platno vezano ......1.20 T nanje vezano..............1.85 \ t fino usnje vezano ........LM I Sveta Cra Kako ee »ostane driavljan Z. D. JU 1 Kako se postane ameriški driavljaa .13 1 K«jl®a o de*tajnem vedenja .... Jt » KaL Katekizem...................60 1 Matt: Materinstvo ____.........L— ' Mlekarstvo v _i 1 * » •■■■».,«.,,,,,«, u mm Mm- J MladouMom (JegMC) L »t...... .5« 1 n. sv. ...... J3 ] Ncmžko-anzle&ki tolmat .........1.40 Največji splsovnlk Ijnbavnlh pisan M 1 Najboljša slov. Kuharica, 008 sir. 1<1>«> vez. < K uliti Se k) ..........5._ 1 Nasveti za hišo in tlom. trd. ves. L- ] Naše gobe, s »likata 1. Navodila sa ] ^weeavanj* niitnlb ta rtrnpeplfc ** ...........................LM NMriHns hrt* n&totja — L del ..............wr.JO i, UC1 .........a.....J» M...M J9W Nemško slovensko slovar .......L—. Sievensko nemški slovar ........ M Utm*m beton ...................M Obrtno knjigovodstva ............2J50 Profciiial sadjar, trd. ves. ......3.00 Peffcukiwstvo, trd. vez. ........1J8Q Peretainarstvo, brofl. .......... L50 ' Prva fctsnks, ves. ............ '.71 ' Prva pomol, Vr. M. Rus........L— Pravita sa oliko ................M PrftpreJkvanJb petttb po ftvttai m< WattlLl Utajk ^ • as eaesseeea mm mm fTf Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35 ! V pustiv je šla, III. zv......... J5 j Vrtnar, (Rabindrath Tagore), trdo vezano ..................75 broširano ....................00 Vojska nt Balkanu, s slikami.....25 j Volk spokomik in druge povesti. L— < Trdo vezano................ 1J5 < Valetin Vodnika izbrani spisi .... JO ! • Vodnik svojemu narodu..........Ji m Vodnikova pratika L 1927 .......50 1 Vodnikova pratika L 1928 .........50 ; Vodniki in preporoki ............ .G0, Vladka in Metka .................50 j; Zaroka o polnoči ................30!' Zločin in kazen {'1 kajigi> ......1.60 j , Zmisel smrti .................... .60 . Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .M i Za kruhom, povest...............S3 Zadnja kmečka vojska .......... .75 j ] Zadnja pravda, broR. ............JO j i Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..L00. Zgodovina o nevidnem človeku .. .35; Zmaj Iz Bosne ...................7« 1 Zlatarjevo slato .................. Jf Za miljonl .......................00 i Življenje slov. trpina, izbrani spisi 1 AleSovec, 3. zv. skupaj ........LSt ] Zvesti sin, pOT6St ooooooaooaoooooo *2S 1 Zlatokopi ...........................t« < Ženini naše Koprnele..............45 I Zmote in konec gdč. Pavle.......45}r Zlata vas ............................................JO Zbirka narodnih pripovedk i ] I. del ................................40; i Zbirka narodnih pripovedk II.del ...........................40! Znamenje Štirih (Doyle) ...... JO : Zgodovinske anekdote. ...........30 j * Z ognjem in mečem •............3.— Zaročenca, milanska zgodba iz 15. stoletja......................3.—1 j Zgodbe zdravnika Muznika .......70 » Zvestoba do groba ..............1.60, ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .... .55 2. zv. Hudo brezdno ... ..... J5 1 3. »v. Vesele povesti .. .......... J5 4. zv. Povesti in slike — ..... . JI ( 0. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .................... J5 ' SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. sv. trdo svečo Pripovedke in ' pesmi ........................JO Jt. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- ! vesti .................. ....... JO 4. zv. trdo vezano. Vseba;e S. povesti ................................ .;o ' 5. iv. rdo vetano. Vinski brat____JO 6. «v. trdo vezano. Vsebuje 10 po- 1 ve«fci ........................ rs Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikiml ....1.60 Hdeča kapica; pravljica s slikami 1— Sneguljčica; pravljica s slikami ..1__ Mlada greda...............1.— ' Trn oljnica, pravljica s slikami ....L— KNJIGE ZA SLIKANJK; 1 Mlsdi slikar ........... .............71 Slike iz pravljic ........................75 Knjige za flikanje dopisnic, popolna z barvami ln navKJdvr.; Mladi umetnik .................L?0 ! Otroški vitec .............l.il Zaklad za otroka I G S S : Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj.M Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Edeia, drama v 4. dej............60 Marta, Semenj v Rlchmondn, 4 dejanja ..................... JO Naši ljudje, veseloigra in Šaljivi priZOri oaoooooooeaooooooooo «40 Ob vojski. Igrokas v Štirih slikah.. JO Tončkove sanje na Miklavžev veter, Mladinska igra s petjem v 8.' dejanjih.................JO. K. U. K. d rama1'v 8 4eJanJ& aprod- lgzo. (.Ospek), vea, .......... .40 Bevicor, B. dejanj, trda vesana .. .70 ^jttsft tartYl—j. laoBlolfio v 2 dejanjih ........ m u .. ... . . JO ...-.r > - . .' ! Veronika Desenl&ka, trda ves____L50 Za križ in svobodo, Igrokas v 5. dejanjih ........................ Ljudski oder: j 4. sv. Tihotapec, 5. dejanj .......M 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja......JO Zbirka ljudskih Iger: Z naših gora....................L— 3. <=noi Ič. Mlin pod zemljo. Sv. Ne- la, Sanje......................... i 13. snopič. VestaIka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........JO 1 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. 3« 15. Fnopič. Turki pred Dunajem, Fabjola ln Neia .............. JO 20. snopič. Sv. Just; Liubeien Ma- ' rijinega otroka .............j® PESMI IN POEZIJE: Akropoli s ln Piramide ...........80 broširano ....................80 j Azazel, trdo vez ................L— ; Balade in romance, trda vez. 1.25 ; mehka vez. ................L— ! i Bob za mladi zob, trda vez........40 ! Gregorčičeve poezije ............ 60 j .<>dec; Pored narodnih pra\]jčv o ■ Vrbkem jezeru. ( A. Funtek > — Trdo vezano ................./5 j ? Kettejeve poezije, trda vez.......1.10 j t Kraguljčki (Utva) ..............65 trdo vezano ..................80 I Moje obzorje, ((iangl) ..........L25 j [ Narodna pesmarica .............40 i Narcis (Gruden). bro5. ...........30 Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35 Slutne (Albreht), broš............30 j Pohorske poti (Glnseri, broS. .... JO , Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angiešf-ini ..................1.25 Prešernove poezije ............. .60 I Oton Zupančič: — i Ciciban, trd. vea .................50 1 Sta ugank .......................50 1 I V zarje Vidove, trd. vez. .........90 Vijolica. Pesmi za mladost .......00 Zvoniki. Zbirka pesnij za sloven- ; sko mladino. Trdo vezano......90 j Zlatorog, pravljice, trda vez...... ,60 ; PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBOBI I Priložnostne pesmi (Grom) ......1.10 I Slovenski akordi (Adamič) : 1. zvezek ...................75 II. zvezek ................75 Pomladanski odmevi, I. In II. zv„ vsak .........................45 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.=— Orlovske himne (Vodopivec) ____1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .................... .45 \ MOŠKI ZBORT- I j I Trije moški zbori (Pavčič) —> ] i Izdala Glasbena Matica .40 j Narodna nagrobnica (Tavčif) .... J5 Gorski odmevi (Laharaar) 2. sv.. .45 SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25 j Štirji samospevi, Izdala Glasbena Matica ........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske, IL zv. (Laharnar) .. .45 ( Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45 ^ RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) .............40 Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharaar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ........i..............20 F pepeluični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matiea .......75 Dve pesmi (Prelovec), za moSki zbor in bariton solo ..........JO Cupleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske Pege in navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Mica (Parmi.) .....40 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmariea, uredil Hubad ....2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvlkarHč) L, 2., In 3. sv. Ekupaj .................. 1.— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 rovnik), 3 zvezki skupaj ......JO Slavček, zbirka šolskih pesmi — MALE PESMARICE: Št L Srbske narodne himne .... .15 Št.la Što čutiš, Srbine tužni.....15 Št. 2. Zrinjski Frankopan........ .15 , r. !». Pogled v nedolžno oko.....15 , Št. 10. Na planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................15 ! Št. 12. Vasovalec ...............IS ) Narodne pesmi za mladino (2i-.... (Medved) .....................23 Vojaško narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .... .30 (Pregelj) ..................1.00 Lira, srednješolska, 2 rv^na pa j ...........................Z— Troglasni mladinski zbori Mešani in moški zbori. (Aljai) —j 3. avezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dlvna noč .. . ...... .40 B. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40 <$. zvezek r Opomjn k veselju; Sve-* ta Stražniki; Hvalita Gospoda; Občutki; Geslo .........40 7. zv>zek; Slavček; ZaostaU ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbl^ Pri' mrtvafeikera sprevodu; Gealo 44 ^ . ... ,8. zvecek: Ti oerečitl jo koti (me-Šftn zbor) ; Ti osrečiti Jo hod (moški zbor); Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčico »toj; Kmetski hlSl .............40 i CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................i._j 12. Tantum Ergo. (Premrl) ...«^0 >Iašue pesmi za mešan zbor. —i (Sattner) ....................... SloveiLska Sv. Maša, za mešan zbor, h tprtmijuvo or^elj .......50 12 I'ange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foer^tcr; .............30 12 Pange Lingua Tantum Ergo Go- nitori. (tierbif) ...............50 Srce Jezusovo. JI pona čart siren Jezusovem. (F. Kiuiovec).. .CO U\aiite Gospoda v njegovih svetnikih, 2u pesmi na čast svetnikom. (Premrli .................4f 10 obliajihiib in 2 v čast presv. Sr. cu Jezusovemu. ; Grum t .......35 Missa in honorem St. Joseph! — (Pocachnlk) .................. .41 Litanije presv. Srra Jezusovega (Foerster) ....................49 Oremus pro Pontifice.............40 Kyrie ........................... K svetemu ReSnjemu telesu — (Foerster) .....................40 Sv. Nikolaj ......................69 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica...........?5 Slovenski citrar, (Wllfan) .......25 Sarafan. liu>ka i>esuB. (Wilfan).. JI3 NOTE ZA TAMBURICE. Slovenske narodni pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajuk;____1.30 Bom šel na planince. Podpurl slov. nttr. i>e>mi. (Bajnk;............i.o# Na Gorenjskem je fletuo........ 1._ NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KL.WIRJA: Ispavanka..............................70 NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih m ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaki) .....................4} Primorski odmevi. Fantazija. =— »Breznik) .....................5« Mabel. Intermezzo. Aletter t ____,21) At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) ..................... RAZ GLEDNICE: Zabavne. KazilCne, ducat .......41 Newyorjke. RaaliCne, ducat .... .49 Velikonočne, božične in novoletue ducat ........................ .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat .............48 posamezne po ................03 Zemljevidi: Zemljepisni Atlas Jugoslavija ____1.80 Stenski zemljevid Slovenije 1.1 niučuim jjii]jirju ^ pluti*< nimi pregibi ....................7.50 Zemljevid Jugoslavije .............30 Zemljevid: Slovenske dežele in Istra ........................30 Pregledna Karta Slovenija .......10 Pokrajni ročni zenilje\ idi: Gorenjska ...................- .30 Slovenske Gorice, dra\ sko ptaj-____ skopolje ^...................30 Ljubljanske in m irHw»r>Ue oblasti .30 Pohorje. Kozjak ...............30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ................ .30 Prekmurje in Medumurje .30 Kamniške planine, (»orenjslui ravnina in ljubljansko polje. .30 Canada...................40 Združenih držav, veliki...........40 Mnli .........................13 Nova Evropa ....................50 Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky in Tenuessee, Oklahoma. Indiana, Montana. Mississippi. Washington. Wyoming. — vs'aki po.....23 Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisi-ontdn, We«' Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................10 Velika stenska maps Evrope .. 2.-J4 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovim, Money Order ali voštne znamke po 1 al 3 centa. Č, pošljet• gotovino, reiomavtdirajl• pismo. Ne naro&djtt injig, lalerih ni o ceniku. Knjige poHljam* poštnina proste, "GLAS NARODA" 42 Cortl&»dt St., Mftw York ROJAKT, NAiiOČAJTX SE K A •GLAS NAEODAM, HAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS DRŽAVAH. I PRAV VSAKDO — | I kdor kaj išče; kdoi J S kaj ponuja; kdor kaj | f kupuje; kdor kaj pro- I I daja; prav vsakdo i s priznava, da imajo i i čudovit uspcK — i MALI OGLASI { |v"Gfa»N«reaV* J m • • OLAS NrAfROT>A. FEB. 1929 ALEXANDRE DT'MAS: Xekega dne sem najel voz in se odpeljal v Strelno, prestolieo velikega kneza Konstantina (Konstantin, veliki knez Rudije, drugi sin Pavla I.. od leta 1816 podkralj na Poljskem.) za časa njegovega bivanja na petrogru j.skeji dvoru. S seboj sem imel priporočilno pismo na generala Rodna, carjevičevega pobočnika, in svojo prošnjo na carja Aleksandra. Ko sem prišel v grad. m*' je hotela .straža ustaviti; pa sem pokazal svoje pismo na gospoda pl. Rodno in.pustila me je naprej. Stopal sem po prej veznih .stop-nicah in se predstavil v predsobi. Gospoda pl. Rodna je delal s car-jevičem. Čakati sem moral v salonu, ki je gledal na prekrasne vrtove, medtem ko je neki častnik odnesel moje pismo; trenotek nato se je vrnil in mi dejal, naj vstopim. Carjevih je stal nasproti ogrnji-w"-a, zakaj da.».i je bilo komaj konec meseca septembra, je vendar že postajalo hladno. Dovršil je narekovanje brzojavke sedečemu gospodu Rodni. Ker nisem vedel, da bom tako kmalu pripuščen. sem začuden obstal na pragu, da sem tako hitro prišel do njega. Komaj so M' vrata zaprla, je dvignil glavo, ne da bi se drugače premaknil, u-prl vame svoj predirajoči pogled in me vprašal; "Tvoja domovina?" " Francija, Vaša prevzviše-nost." "Tvoja starost "šestindvajset," "Tvoje ime.'" "G.---" "In ti hoče« dobiti diplomo u-čitelja borenja v enem izmed j>ol-kov Njegovega carskega Veličanstva, mojega brata?" "To je cilj vsega mojega čast: hlepja.*' "Praviš, da si prvovrstna m->čf" "Prosim oprožčenja. Vaša carska Vi»okTst: nisem tega rekel, ker jaz tega reči ne smem." "N'e. pa ti tako mUliš?" "Vaša carska Visokost ve, da je osabnost poglavitni greh ubogega človeškega plemena; sicer pa .sem daj kot učitelj borenja javno predstavo in Vaša Visokost lahko por*-ve. *' "Vem, kaj s^ j*> bilo zgodilo, toda opraviti .-si imel samo z ljubitelji drugorazredne sile." "Zato pa sem jim tudi prizanašal." "Ah! Torej prizanašal si jim; in kaj bi se zgodilo, če jim ne bi bil prizanašal?" t "Zadel bi jih desetkrat proti! dvakrat." "Ah, ah! — Torej, naprimerj mene, zadel bi me desetkrat proti' dvakrat?" "Kakor se vzame." "Kako! Kakor se vzame f" Da. to odvisi od Vaše carske Visok ust i, kakor pač želi, da z njo ravnam. O zahteva, da ravnam s njo kot s princem, potem bo zad*. dela mene desetkrat, in jaz njo samo dvakrat. ČV pa dovoli, da ravnam z njo kakor z vsakim drugim, potem bom pač najbrze jaz: zadet »e dvakrat in Vi boste zadeti desetkrat." "Lubenski," je vikuil carjevi« in si mel roke, Lubenski, moje meče! Ah, ah! C. os pod bahač, bomo videli. "9 "Kako! Vaša Visokost dovoli?" "Moja Visokost ne dovoli samo, moja Visokost zahteva, da jo zadene« desetkrat; mari se ne upaš! Primi za meč, nadeni si krinko in poskusiva malo." Vaša Visokost me silit" Pa da, stokrat da, tisočkrat da, tisoč milijonkrat da!" "Pripravljen sera." j: D met krat me moraš zadeti, čujrf," je rekel, carjevič ter me pričel napadati, "deset udarcev mi i'1 * NEVAREN IZPIT Kljub carjevičevemu povabilu sem zadovoljeval z odbijanjem in niti nazaj ni>em udarjal. "Xo dobro." je vzkliknil raz-grevajoč se, "zdi se mi. da mi prizanašaš. Le čakaj, čakaj.... ha. ha! Kje je vendar tistih deset udarcev?" "Vaša prevzvišemost, spoštovanje...." "Vrag vzemi Tvoje spoštovanje! Zadeni, zadeni no vendar." Takoj sem se paslužil dovoljenja, in zadel sem ga* trikrat zaporedoma. 4' Tako je prav ! dobro.'' je zakričal. "sedaj sem pa jaz na vrsti ....Glej.... Ila! Zadet, zadet!" R"s je bilo. "Mislim, da mi Vaša Visoko.st ne priznaša in da moram napraviti z njo svoj obračun." "Stori to vendar že, no pa stori to vendar že.,.. Ha. ha!" Zadel rem ga zopet štirikrat, on pa me je opra.snil v proti sunku. "Zadet, zadet!" je viknil ves vesel. "Rodna. Ti si priča, da sem ga zadel dvakrat na sedemkrat." "Dvakrat na desetkrat. Vaša pre vzvišen ost." sem odgovoril ter ga z nova napadel. "Osem.... devet.... de.^et.... Torej sva poravnala." "Vrlo dobro!" je vzkliknil carjeva". "dobro, toda to ne zadostuje. naučiti se sabljanja na sunek : čemu m-ki naj to služi mojJm konjenikomSablje je treba. Ali se znaš sabljati ?" "V tem sem približno enako izurjen kakor v rabi meča." "Da? Dobro, ali se boš branil stoječ s sabljo proti možu na konju, ki je oborožen s sulico?" "Mislim, prezvišenost." "Ti misliš, torej tega llisi siguren?" "Pač pre vzvišenost, siguren sem." "Ah, siguren si, ali se boš branil?" "Se bom, prevzvišenost." "Da bi odbij sunek s sulico?" "Stavil bi." "Proti možu na konju?" "Lubenski, Lubenski J" je viknil rznova carjevič. fa.stnrk se je prikazal. "Dovedite mi konja, prinesite mi sulico. Sulico in konja, slišite ; litro. požurite se!" "Toda, prevzvišenost...." "Ah! Ti se izmikaš, ah, ha!" "Ne izmikam se prevzivenost, in Iz zgodovine papeževe države. Vi l r. ■ KRATKA DNEVNA ZGODBA proti vsakemu drugemu kakor Vaši Visokosti ne bi bile te poizkuš-nje nič drugega kot igra." "Xo dobro! Kaj imate vendar proti meni?" "Proti Vaši Visokosti se bojim enako uspeti in propasti; zakaj bojim se, če uspem, da ne pozabite, da ste mi sami tako ukazali." "Ničesar ne pozabim : sicer pa je tukaj Rodna, pred katerim sem Ti velel in Ti velim, da ravnaš z menoj. kot bi ravnal s kom drugim." V tem hipu se je prikazal pred okni častnik, vodeč konja in v roki sulico. "Prav tako." je nadaljevai Konstantin ter se pognal venkaj, "pridi sem," je rekel, dajoč mi zname-1 nje, naj mu sledim; "Ti pa Lubenski daj mu sabljo, dobro sab-! ljo konjeniškega gardista. Ej, ej. Bomo videli. Dobro se drži. učitelj borenja, drugega Ti ne rečem, ali pa Te bom nabodel kakor žabo." Pri teh besedah je Konstantin zajahal svojega konja, divjega o-troka step, čigar griva in rep sta pometala po tleh; z znatno spretnostjo in igraje se sulico mu je dal napraviti najtežje kretnje. Med tem časom so mi prinesli tri ali; štiri sablje s povabilom, naj si eno izberem; izbral sem hitro. "Tako je prav, tako je prav! Ali si pripravljen?" mi je zakričal carjevič. "Da. prevzvišenost." Tedaj je spravil svojega konja v galop, da dobi nasprotni konec drevoreda. "To je vendar brez dvoma le šala?" sem vprašal gospoda pL Rodno. "Nasprotno, nič ni bolj resno," mi je le-ta odgovoril, "gre za živ-; ljenje ali za Vaše mesto; branite se kakor v borbi, nimam Vam drugega reči," Stvar je postala resnejša, nego sem si bil to mislil če bi šlo samo za to, da se branim in da vrnem i sunek za sunek, dobro, potem bi | še srečno šlo; toda tukaj je bila stvar povsem drugačna. Z mojo na-brušeno sabljo in njegovo stegnje-no sulico je šala lahko postala zelo resna. Pa nie zato. bil sem izzvan, ni bilo mogoče odnehati. Priklical sem si v pomoč vso svojo hladno-hivnost in vso svojo spretnost in postavij sem se carjeviču nasproti. Že je dospel na kon^e drevoreda in bas je obrnil svojega konja. Karkoli mi je bil rekel general pl. t Rodna, veflda rsciu vedno še upal,' da je vse to ie igra. ko ««111 ga vi- 1 del kričeč mi zadnjikrat: "Ali si j pripravljen ?", kak > je ustavH svo- \ jo sulico 1:1 spodbode! konja v dir. 1 Tedaj šele sem spoznal, da morem 1 v resnici braniti svoje življenje in i postavij sem se v bran. 1 Konj je kar požiral pot. in car- i jevič je ležal na njegovem vratu s tako, da j« bil skrit v grivi, ki je ^ [valovala v vetru; le vrh njegove s glave sem videl med ušesi jezdne i ■ živali. Ko je prišel do mene, me 1 [je hotel suniti sredi v nr.so. toda i .spretno sem odbil sunek in odsko- j j čil v stran tako, da sta konj in jez- j (dec zdrvela mimo mene, ne da bi 1 se mi kaj hudega zgodilo. 1 Ko je videl, carjevič, d a 1 I je bil njrgiv sunek pogrešen. je s 1 ^ čudovito spretnostjo naglo ustavil j ^svojega konja: "Dobro je." je rekel, "pričniva iznova". ] j Ni mi dal časa za kako opazko; 5 , zavrtel je svojega konja na zadnjih j inogh, vzel razdaljo, me vprašal. 4 :.sem le pripravljen in se iznova za-11 (kadil vame še bolj zagriznjeno kot! j prvikrat. In kakor prvič sem upi- 1 jral svoje oči vanj in n:sem prezrl > j nobene njegove kretnje; zato sem j I tudi v pravem trenotku odbij su- 1 I nek s kvarto ter odskočil na desno.;{ tako da sta konj in jezdee zopet j zdrvela mimo mene tako brezuspe-! i * 1 sno kot. prej. y Carjevič je izbruhnil v nekako tuljenje. Vživel se je bil v ta tur- ] nir kakor v resnično borbo in hotel ga je končati v svojo čast. Ko » sem menil, da je sedaj končano, : ■ sem videl, da se pripravlja na 1 I tretji napad. Ker se mi je zdela i ,šala le predolga, sem sklenil, da jo t iv to pot končam. In res, namesto da bi se zadovo-1 ljil z navadno obrambo, sem v tre-.' notku, ko mi je bil že čisto blizu, udaril z vso silo na sulico in jo razklal na dvoje. Carjevič je bil razorožen. Pograbil sem za uzdo in tedaj sem bil jaz tisti, ki sem konja ustavil s tako silo. da je klecnil v zadnjih nogah; obenem sem nastavil ost svoje sablje carjeviču na prša. General pl. Rodna je strahovito viknil. misli) je, da hočem usmrtiti njegovo Visokost. Brez dvoma je imel Konstantin isto misel, zakaj videl sem, kako je prebledel. Toda takoj .sem stopil nazaj, se priklonil pred velikim knezom in rekel: "Glejte, prevzvišenost, kaj morem pokazati vojakom Vaše Visokosti, če sodi. da sem vreden biti njih učitelj." "Da. sto vragov! Da, vreden si, i in imel boš polk, ali pa izgubim j svoje ime.... Lubenski. Lubenski!" je - nadaljeval ter skočil s konja, "popelji Pulka v hlev; Ti pa pridi. da priporočim Tvojo prošnjo." Sel sem z velikim knezom nazaj v salon; prijel je za pero in zapisal pod mojo prošnjo: "Ponižno priporočam podpisanega Njegovemu carskemu Veličanstvu. zakaj zdi se mi popolnoma vreden časti, za katero prosi.*' Nato pa mi je rekel: "Sedaj pa vzemi to prošnjo in jo ponesi carju samemu. Z Bogom, če pa kedaj prideš v Varšavo, m« ohišči." Priklonil sem se ve.s vesel, da sem se tako srečno izmazal, sedel sem na svoj voz in se vrni] v Pe-trograd /. vsemogočnim priporoči-1 lom v žepu. - ADVERTISE in GLAS NARODA : Cerkvena država srednjega in novega veka je nastala sredi osmega stoletja na temelju sodelovanja dveh faktorjev, od katerih eden je imel jako oboroženo silo. drugi pa velik ugled. Frankovski kralj Pipin Mali je vrgej s prestola zadnjega frankovskega kralja iz rodu Merovingov in papež Caharija je mazilil novega somzvanea za kralja ter tako s svojim blagoslovom pripomogel Pipinu do priznanja vseh podanikov. To uslugo, ki je nekaka legalizacija nasilnega dejanja Pipi novega, je ta kmalu imel priliko vrniti papežu v celem obsegu, ko je komaj porajajočo se papeško posvetno oblast začel s severa občutno ogrožati langohard-ski kralj Aistulf. Papeži so namreč že od I. 7111. dejansko izvrševali vladarsko oblast nad Rimom in okolici, ki sta bili pravno še vedno pokrajini vzhodnorirnskegn cesarstva. V sili se je spomni! papež Štefan 111. nedavne usluge, storjene frankovskemu kralju in s« obrnil na Pipina po pomoč zoper Lan-gobarde, ker mu vzhodnorimsko cesarstvo ni moglo prožiti nikake pomoči. Papež se je napotil k Pipinu ter ponovno pomazilil njega in njegova dva sinova. Da se oddolži cerkvenemu poglavarju, je kralj Pipin v dveh vojnih pohodih potolkel Langobarde- ter jih pri.>:-lil. da so odstopili papežu razen Rima. Laeija in ozemlja Vol.,kov še ravenski eksarliat do ustja rek.* Pada. To ozemlje je v bistvu obdržala papeževa država do malega j vse do italijanskega risorgimenta. Frankovski kralj je tedaj plačal !svoje maziljenje in legalizacijo nepravno pridobljenega prestola s prav enako uslugo. 0>vojii Je kljub protestom 'bizantinskih cesarjev zapadno-rimske pokrajine j in jili izročil v oblast papežu. Na tem dejanskem stanu je bila osnovana cerkvena država, imenovana Patrimomim Petri, to je dota in dedščina. ki jo je rimska cerkev dobila i)0 sv. Petru, apostolu in prvem rimskem papežu. V teku nadaljnjih stoletij pa j,j ravno radi t*1 vzajemne pomoči prišlo dotrajnih sporov in bojev med pnpeštvom in nemškim ee^ar- jStvom. Papeštvo si je opomogln ; in zahtevalo zase poleg cerkvenega j primata tudi vso posvetno politično moč. Sklicevalo se je na onn znano maziljenje češ da sta šf,!r papeža Caharija in Stefan lil. svojo oblastjo, ki izvira od boga. postavila frankovske vladarje na prestol, zato si je papeštvo lastiln to pravico tudi nad kasnejšimi nemškimi cesarji. Ti so seveda zopet naglašali, da je posvetno oblast dal papežu šele kralj Pipin in uneli so se dolgotrajni boji. ki so znani v zgodovini pod nazivom boj za investituro. V t(\) ogorčeni borbi so bila vsa sredstva dobra : Pojavile so se naenkrat zbirke potvorjenili dokumentov in papeži, od katerih so izšle te potvorbe, so se teh dokazov poprijeli z vso silo. Tako je papeška Stoliea iznašla neko da-rovalno listino cesarja Konstantina Velikega, po kateri je ta cesar že začetkom IV. stoletja podaril škofu Silvestru Rim in vso Italijo ter izvajala Vse svoje zahteve iz tega precej nerodnega falsifika-ta. Še lepši primer za te "piae fraudes" (pobožna sleparstva) so tako zvani psevdoizidorski dekrc-tali, ki jih je baje napravil sloviti škof Izidor iz Seville Ta je v zbirko ponarejenih dokumentov, ki naj bi izvirali iz IT.-—IV. .stoletja, vtihotapil še kakih 100 pisem ; vse te potvorbe so imele edini namen, dokazati kot zgodovinsko. utemeljeno dejstvo to. za kar se je cerkev šele borila in kar je hotela doseči. Za navedene potvorbe se je vnel hud boj in papeži so se 7 vso silo poprijeli teh argumentov Zlasti legenda o Konstantinovern darilu se do današnjih časov ni dala popolnoma izkoreniniti. Kakor rečeno, je papeževa država obstojala v bistvu iz pokrajin, ki jih je že Pipin naklonil Petrovemu patrimoniju ■ izpremembe, ki so se izvršile v teku enajststo-letnega obstoja države in kratko razdobje pod Napoleonom segajo preko okvira te razprave. Dogodki pa. ki so se odigravali na tem ozemlju v teh enajstih stoletjih, spadajo brez dvoma med najbnr-nejša. naj.sijajnejša a tudi najža-lo-tnejša poglavija zgodovine evropskega ljudstva. Večno mesto je bilo torišče, kjer so .-e razbohotile vse človeške sile in strasti. V Rimu so bila ustvarjena večnolepa dola lepote, od tam so prihajal'' velika kulturne pobude, a slavoh-lepje in lakota po zlatu ter po posvetni oblasti .sta same poglavarje krščanstva zavajala tudi do najo-gabnejših zločinov. Simonija in uepotizem, bodalo in strup* izdajstvo in prešuštvo, nasilje i.i barbarstvo, vse to je pod okriljem pa [ježevega dvora bujno cvet do. Italijanski risorgimento. ki t je bila papeževa država največja ovira zed in jene Italije, je naravno naperil vse svoje sile proti cerkveni državi ter krhal kos za 1 • kosom iz njene celote, dokler ne napoči leto popolnega uničenja , papeške države. 1. 1870. Javno mnenje v Italiji je začelo vedno glasneje in odločneje zahtevni . Rim kot glavno mesto zedinjrvie , Italije. Plebiscit, pri katerem jo 1 glasovalo 133.681 oseb pr^ti cerk-. veni državi ter le 1507 o>eb z i t "jo- je javnro pokazal, kako zelo . si žel i papeževo ljudstvo izpod j vladavine tiare. I Tedanja cerkvena država je po-, stala v Evropi anahronizem in 1 edino zavetjp najbolj črne reakcije. Po francoskem porazu pri Sedanu so bili dnevi papeskemu Rimu šteti. Avgusta meseca za-puste francoske čete Napoleona 1!.. ki je bil edini podpornik papeževe države, ozemlje patrimoni-jja sv. Petra. Z odhodom edinih . branilcev postane položaj nevzdržen in 20. septembra 1. 1870. zasedejo italijanske čete po kratkem obstreljevanju večno mesto. Uradni dekret o aneksi j i Rima je bil izdan 9. oktobra in istega ; dne se je naselil v Kvirinalu kralj Viktor Emanuel. Papeževa država je propadla in se srda j po 59 i letih obnavlja, seveda v mnogo skromnejšem obsegu male občine. Kačji strup proti^padavici Iz Južne Afrike poročajo, da s^ je posrečilo vodji kačjega gojišča v Portu Elizabethu pridelati ?z kačjega strupa učinkovito sredstvo proti padavici (epilepsiji). V kratkem času bodo uvedli novo Iečilo v splošno zdravilno prakso. L Ali vasi otroci j L KAŠUAJD? i ^^ Otrokov kašelj an.atra.j- te za. svarilo! Samo -tatov- ^B ski kaAeiJ je zahteval 1. ^B 1927' 10.000 življenj. Ko Ji ne pojavi kaJelj. se po- ^H slutite Severa'3 Cough ' ^fl jHk Balsam-a. PrMju:?ljen Mm v domih nad SO let, ^H da bltro. p„mirju- ^H jočo pomoč. Recite ^^H ^ svojemu tekar- ^ffl ■k narju zanj. 25 JE ^^ in 50 centov. 4H W. F. SEVERA co. 4PP Cedar Rapid«. JBM WpB* low« Snežni zameti y Jugoslaviji. TRPLJENJE DIVJAČINE j Huda prede v.-^eni vodnim ]iti-(cani. Na morju razsaja burja in mnoge ]itice .so bile prisiljene od-leteti na druga vodovja, ki pa so tudi po večini zamrznila. Tako je poledenela ISca. kjer je vedno dosti vodnih ptic in tudi ob bregovih Ljubljanice je debel led. Krka že od 1. 1891 ni bila tako zamrznjena kakor letos. Divje race in druge vodne pit ice morajo zapuščati svoje skrivališča. Ponirki. ki so drugače zelo živahni in ne neprestano potapljajo, so se danes zjutraj greli v Ljubljanici na medlem zimskem solncn. Če voda ramrzne tudi v sredini, bo tudi o-ni poginili. Vodne kokoške so vse premražene in onemogle plavajo in zaman iščejo skromne hrane, kajt tudi žuželke so ali pospale. zmrznile ali pa se skrile na dno. Mraz, ki je prestopil svojo skrajno, našim krajem neprimerno nizko mero. bo zapustil v prirodi strašne poslediee. Dolžnost ljudi je. da pomagajo gladnjočim bitjem in jih vsaj nekaj rešijo pred strašnim poginom. Pri tej priliki bodi pri-pomnjeno, da ni dobro potresati hrane po snegu, ker se navrame mokrote in se skisa. Tako hrana povzroča pri pticah drisko. Ptičjo hrano je položiti na take, kraje, kjer je vspj nekoliko zavarovana pred mokroto. KAKO JE BILO ZETA 1893. Stari Ljubljančani prav dobro po-] mnijo hudo zimo, ki je vladala leta 1893. Začelo je z novim letom silno snežiti. Padel je visok sneg in celo v Trstu so meli pol metra snega. Razsajala je na Krasu silovita burja, ki je nanašla p0 vseh zasekali in soteskah ogromne množine snega. Bili so taki zameti, da je bil železniški promet za tri dni popolnoma ustavljen na vseh kraških progah. Burja je žvižgala svoje melodije in Tržačanom podila snežni ke tako v oči, £a se sploh niso mogli na ulici orijentirati. Po vsej Sloveniji in na Krasu je vladal strahovit mraz. Reke so zamrznile. V Ljubljani je zamrznil plin ter je bilo mesto dva dni bnez razsvetljave. Odpovedati so morali celo gledališke predstave. Takrat je zamrznila tudi Ljub-Ijanca od sedanjega Zmajskega' mosta tja doli do &entpeterskega. t Od Vrhnike sem pa so se valile ; težke ledene plasti. Promet je v ®eatu popolnoma počival. Sava je' V - • ' • na več krajih zamrznila. Pri Zagorju je popolnoma zamrznila in .so ljudje z vozovi vozili kar čez led. Močno pa je zaledenela tudi od Zidanega mosta do Kršk-ga. Ledeni skladi >o pozneje plavali ni-zdol in ogrožali mnoge mostove. Ledene ploskve .^o se ponekod nagrmadile kar do 6m visoko. Silovit mraz je t?ga leta trajaj ves mesec januar do srede februarja. I Vremenski prerok Falb je napovedal, da bo sredi februarja nastopila izredno kritična zima "Slovenski Narod" je 13. februarja objavil zanimivo dnevno notico, ki pravi: Falbov kritični dan vendarle ni izostal. Včeraj zvečer ravno ko se je vršila Sokolova maškerada, smo imeli pravi vremenski - pred pust. Med gromom »n bliskom je začelo snežili in je padlo do jutra precej snega. Kako silen mraz je bil leta 1893. priča tudi dejstvo, da je. sredi januarja popolnoma zamrznil Pe-ričnikov slap. Kronika iz leta -1893 omenja dalje, da je bil po.ioben hud mraz tudi 1. 1848, in najhuj-j ši l. 1775. v Ljubljani. __i Iz tretjega nadstropja je skočila 20-1 etna prodajalka Pavla Ilim-meireich v Frankfurtu o. M. Pri-' letela je na šilja&t steber vrtne o-graje, ki se ji je zadri v telo. Našli so že mrtvo. , KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 4|% S L januarjem smo povi&ali obresti za vloge na_ . "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* od 4% na 4%%. K Vlogam se bo pripisalo sedaj V2% več obresti na leto od giavmce in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti. Za primer navajamo obrestovan je vloge od $108._da se ▼idi naraSčanje vloge po 4% in po obresti: 4y2% vloženo $100.— $100.— vloga z obrestmi v: 5 letih $121.84, $124.78, 10 letih 148.40, 155-71, 15 letih 180.80, 194^2, 18 letih 203.54, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4ytfo pa v 16 letih. Kdor hoee podvojiti svoj denar, bo dosegel ta eilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4y»%. Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti nsjboljia inicijadva ra redno stedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira itore vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. SAKSER STATE BANK 88 Cortland* Street New York, H. Y. "' "" "' ' ..........1 ■ II——.1—lT.I ......Mill IM -- — — — —---- - ».»k■- ■• >- - -^jh. ■ • f llBMBIiuu j/^ ^ >ftka nam kaže boksarja Striblinga in njegovega mladega prijatelja pri kopanj. Stabling se bo dne 27. februarja boksal v Miami, Fla., z Jackom S&atrkeyem. - . . 'sjls. * v -.•>„•.- . GfLAS NARODA, 25. FEB. 1929 GAUCHO t— B OMAN— __ j Z* Glas Naroda priredil G. P. =========== lft fVn^n) iwan in ^ Nadaljevanje.) — Vi, tako kot jaz, ne spasda-mo k posebno dobrim ljudem. Mi mo pozabili svoje cerkve, kot wno »e iznebiii drugih, neumnih mo- i alnorv i ljudi, ki ostajajo domaa. Mi pa ne plenimo žensk, otrok, .vta-i ih raoi aLi mladih, ki se nam ne morejo -zoperstavlgatj z orožjem v roki. Niti d« bel, siar dutaovmk, težak od dobrega vina in izbrane jedi, me ne more razjeziti — ker sera močnejši ter se lahko smejem njegovi jezi. Njegova oči so žarele od veselja, ko je nadaljeval. — Vi, moj» junaški možje, ^e morate zadavoljiti s ceno, katero iščemo, — kar so zlate zakladnice, v katere se siplje zlato in de-uiaiitc iz magičnega vrelca ob gorskem pobočju. Vse to bomo vzeli uei.no, dvorljivo in popolnoma v našo tpose*»t ler vse to boljše zavarovali 'pred požrešnimi generali in jx^litika. kot je Ruiz! — Posvetili bomo ta nezaposlena bogas-tva uporabi, za katero je bil iznajden dobri denar... za vesele dneve in še veselejše noči rajanja. Pomagali bomo revnim ter širili to bogastvo med poštene delavce, kupovali lep* obleke za sebe in za sladke dame, ki se sučejo kot vešče krog rmenega plamena žarečega zlata. Hranili bomo dosti tega denarja za viharne dni, ki pridejo vsakemu človeku, pa 1JU J** gauttbo, delavec, kapitan, bodnik, državnik ali bogat mož. Zares, ko se '[.eruti te ujedi, Gauehos amigoti? — Da, da, — se je glasilo v .zboru in stisnjene ]>esti so se dvignile visoko v zrak. — Smrt Ruizu! — so zakričali številni. — Smrt je preveč sladka usoda za tako zver, — jih je prekinil glavar, ki je zmajal s svojo glavo. — C\ii sem o številnih podlih dejanjih, ki one<"a<š<*ajo streho njegove mramornate palače. Njegovi vojaki s« mu jvokore, a celo številni njogovi častniki so nezadovoljni z njim. Napravili bomo veliko uslugo svoji deželi, če ujamemo ltuiza, da ohladi svojo požrešno mnzlico ined k a meniti m i zidovi, iiot je stori! s stotima, ki so r.i drznili šepetati proti njegovemu za-t iran ju. — Tako kot so nekoč jezdeci pamp, združeni s patrioti, pognali inozemce iz vlade te dežele, bomo postali tmli mi branilci pravic naše dežele. Nasmehnil se je. — V vsaki vojni krščanstva pa je bil vojak vreden svoje plače! ML bomo kolektali svojo plačo ter jo izdajali velikodušno, kot go-spOKlje, ki smo tudi! — Kje pa je Ruiz? — je vprašal Lupo, tik poleg njega. — Tam, kjer sem ga zadnjikrat pustil, verni tovariš, — se je i-meja] Gaucho, — z mrežo mojih bol, v katere je zavit kot pajek v vojo lastno mrt žo. .Sedaj pa plete .brez dvoma še bolj zlobno mrežo načrtov, >ti zaklad, 'katerega iščemo mi. Izvedel je za bogastva v mt^tu čudežev v skoro istem trenutku kot jaz. Jaz sem uga-ril njegove naklepe in ko bo hotel stisniti mesto v svoje krvave ro-Ke, ne bo nobenega luimiljenja od va«, dragi tovariši. Nobene razdelitve ne bo med njegovimi vojaki in vami. Njegovi ljudje ne bodo nosili prstanov in nakita iz blagajn svetišča, ker boste vi vzeli vse zase. Drugače bi pripadlo vse Ruizu in le njenmu samemu. Opustošenje bi bilo, stradajoče ženske ui otroci iiii oni ptič plena bi poletel nekega dne preko planjav, da uživa drugod tsadeže svojega plenilnega izleta. Gaucho si je prižgal cigareto ter puhal, dočim so njegovi možje mrmrali med seboj ter se razburjeno razgovarjali. — Tovariša, dosegli pa bomo Mesto čudežev, še predno bo mo^ gel poslati fcvoje vojake, da ga zavoj-ujejo. On ima najbrž dvanajst r prednosti pred nami, a mi jahamo hitrejše ter se ne bojimo nilskih nezgod. Priredili jim bomo pravi Gaucho sprejem, ko bodo dospeli! H |M|*•* j ■ \ bandit i sao hripavo nazdravili ter nato zrli, ko je Gaucho potegnil Izza svojega pasu revolver, okrašen z ročajem iz bisernice ter ga smehljaje držal visoko v zraku. — To, cabalesos, je orožje ltuiza, katero sem vzel iz njegove roke včeraj zvečer. To je mogoče dober omen našega, zavojvanja, da ga porabimo. In kadar .bo prišel naš 'astni čas, da ga obesimo, ne ustrelimo, za vse zločine, kar je moškega in ženskega, bom izstrelil jaz nignal, ki bo potagnii vrv vislic! Izročil je revolver presenečenemu Lupu, kojega zagoreli prsti ko se tresli, ko je instinktivno stisnil ročaj revolverja. — Da pokažem svoja zaupjanje vate, Lupo, — je prišel ravni glas Gaucha. . Indijanec je sprejel njegov pogled z ravnimi očmi v tem slučaju. Nasmehnil se je ter spačil svoj grdi obraz v še večjo grdobo, ko je iirikimal. — Vi mi lahko pošljete kroglo ^kozi moje srce. če vas kdaj izdam, glavar! — je zakričal Lupo. Redči ustnici sta se razširili v prijazen smehljaj. Nobenega ve-ptdja pa ni bilo v njegovem glasu, ko je Gaucho odgovoril: — Jaz obljubljam, da bom to storil, Lupo. In jaz vedno držim svojo cblju*bo !|| Oči drugega so se za trenutek zožile in nato je opazoval o-rožje s ponosom, dočim je pozalbil na svoje ogorčenje. Gaucho pa > skočil na svojega konja kot panter, z enim samim skokom. — Na konje, moji fantje, kakorhitro bodo vaši konji napoje-ni Ruiz bo imel svoje čedne vojake v Mestu čudežev, če se bomo obotavljati predolge! _BuerilJa se J* ozrl proti oddaljeni deželi svojih zavoje- i?!1^' Z naljet06tj° svojem zagoreleo obraizu. Nato pa je potre-, p«I svileno grivo Quita ter se nalahno dotaknil bokov ponija s svo-Jim Veilkim straSienoin " ■ —— m )tMi- ' ^^^^ ■ iSSTT iT W. C. Morrow: Steklenica pelinkovca. (Strašna zgodba.) (Nadaljevanje. "Mislil sem si. No, pa pojdite v bar in prinesite rog in kocke. Saj bi lahko pozvonil, toda nimam rad opravka s slugami." Kimberlin se je kmalu vrnil-kockami, zaprl vrata in igra se je pričela. ' J* To ni bda stara, preprosta igrt. bila je zamotana in razsodnost ter slučaj sta v enaki meri odločala o uspehu: Po eni ali dveh igrah brez stave je rekel tujec: "Zdi se vam, da ste razumeli. Prav dobro.... dokazal vam bom. da se varate. Stavila bova en dolar na igro in jaz bom tako pri igral drobiž, ki sem vam ga dal. Ce bi tako ne bilo, bi kradel ;* mislim pa, da ne bi imel kaj vzeti, ker nimate ničesar. Saj va.s nočem žaliti, ali jaz govorim odkrito in više cenim poštenost nego ulju-dnost. Rad bi se malo razvedril in mi ne boste zamerili, če vas vnaprej nagradim za vašo ljubeznivost." ''Gotovo ne," je odvrnil Kimberlin, "še veselilo, me bo." . . v. .. • i "Izvrstno, ali pijva še malo, preden začneva. Mislim, da me bolj zebe ko ^prej." Se, .š+a pila in tokrat je naš se-fitradanec radostno zagrabil pijačo ; bilo je vsaj nekaj v želodcu in to ga je ogrevalo in navduševalo. Stava je bila en dolar. Kimberlin ja dobil. Bledi neznanec se je žalostno nasmehnil in pričel drugo partijo. Kimberlin je spet dobil. Neznanec je tedaj pomak- j nil klobuk nazaj in pogledal soigralca srepo, a S* vedno smehlja-, Pogled na razsvetljeni obraz smrtnobledega tovariša je Kim-berlina prestrašil. Ravnokar je prišel k polni zavesti in moči in se ni v-č čudil neobičajni dogodivščini, ko ga nanovo zmoti ta pogled. Kar ga je vznemirjalo, je bil nenavaden izraz na tujčevem obrazu. Nikdar še ni v*del na človeškem licu take smrtn** bledote. Obraz je bil bolj ko bled: bil je bel. Pelinkovec je Kimberli m poostri! čut opazovanja; dvakrat ali trikrat je opazil, da sega neznanec nevedouia po nevidni bradi in je dognal, da je del obraza tako neverjetno bel zato. ker je bila gosta brada pred kratkim odstranjena. Električna svetloba je raz°n bledasti še posebno poudarila udrte in izra-zite poteze ter izraz neumetno izklesanega kipa s srepim pogledom in odreveivlim smehljajem, ki nikakor ni bil na mestu na tem obrazu. Oči so bile črne in mračne, ustnice škrlatne, roke bele, fine in suhe, preprečene s temnimi žilami. Neznanec je pomaknil klobuk nazaj na oči, — "Sre'o imate," je rekel. "Ali ne bi še pila ? Ni boljšega od pelinkovca za bLstrr-nje duha, in re čem vam, midva bova preživela di-ven večer." Pila sta in spet pričela igro. Kimberlin je dobival, le rediio je katero igro izgubil. Bil je so-daj silno razdražen. Oči so se mu svetile. Na licih se je prikazali rdečica. Neznanec je izgubil prvi sveženj bankovcev in je izvlekel drugega, debelejšega. Sveženj je veljal več tisoč dolarjev. Na KTmberlinovi desni si bili njegovi dobitki: približno dvesto dolarjev. Dvignila sta vložek ter izpivši kozarček se spet lotila igre. Sreča se je tedaj obrnila in tujec je do-1 bival z lahkoto. Vendar se je spet vrnila h Kimberlinu, kajti sedaj je igral premišljeno in spretno, kar je mogel. Samo enkrat se je vprašal, kaj bi napravil s t°ra denarjem, ako dobi in odidi izpred te. mize; toda rahločutno je sklenil, da vrne vse neznancu. %tliiiji paruIk©* < Snipping Ht** 28. februarja: Leviathan. Cherbourg Stuttgart. Bremen t. marca: AqultanLa, Cherbourg a marca: lie de Franc®, Havre America, Cherbourg Albert Ball in. Hair jrg. Cherbourg Pennland, Cherbr .-g, Antwerpen CoPte Blancanu o. Napoll Genova "Zdaj odh.' am." je rekel svo- . , j°mn tovari' i." T0 je rekel in ni , Pelinkovec j' le začasno potola- • ^ „ .. ... t , , , ne c< .itima v žepu in je umi- zd glad. pa razvezal Kimberhno- „, , , J i . , , ral od gladu, ve zmoznosti, da mi se telesne bo- « . - , ... ia.. k •, Mni m odgovoril m ob nenre-i Jec^lie vrnile z veejo silo. Ali ne • , • • , .... , . mi<*nosti njegovega pogleda se je bi si mogd naroeiti z dobitkom ve- m|aj:__- „_" - , čerjo? Ne, bilo je nemogoče, tu- jee ni govoril o jedeh. Kimberlin , je igral dalje, medtem .se ga j" od gladu lotevala groza, da se je zvi- • , • -i i * i u • t • tr"° govorita in ker je bila uri jal in šklepetal z zobnn. Tujec, . 1 i . ,- nJ"m smrtna tišina, je razlx'-il .sle- I popolnoma zatopljen v igro. tega - J in/Lntl ni zapazil. Bilo je videti, kakor 44Ti. ., i i • • u ti tJa, v.deli so s^a. ko ie zavil da je v zadreg: in zbegan. Igral ,. ^ J ^ 11 • i -L • i-i . v to ulico pred kakimi tremi ura- je najskrbneje in premislil pod- 1 mi ur,i i moz prestrašen skrčil na svojem sedežu. V tem trenutku se je zavedel da v sosednem oddelku dva moža m t. "In je bil obrit?" "Najbrž se je obril. Mož se robno vsak mah. Ni * eseae nista spregovorila. Prenehala sta I*, da sta pila, nato se spet ropotale koc-ke in denar se je kopičil na Kim- nfavno Popolnoma izpremeni. če berlinovi desni. odstrani brado, kakršna je bila Vedenje bledega neznanca je ro- stalo čudno. Včasih je vzirepenl , Tmla lahk°' da ni bil on " in prlsiuhniL Pogled se mu .e vendar njegwa skraj- ,zasvetil, nato spet zmračil. ' "a b,ethea Jt' vzbudila pozornost. ' . »>aj veste, da je pred kratkim ze- KimberJ n je pričel smatrati lo trpel za srčno hibo; bilo je zelo svojega tovariša za neke vrste iz- resno." rod "k, kajti večkrat je spreletel "Da, ali to ni zmanjšalo nje-njegov obraz gnusen izraz in po- gove spretnosti. To je najdrznej-teze so se mu »pačile. Vendii»* je ša tatvina, ki je bila kdaj izvršena bilo jasno, da se je bolj in bolj v tukajšnjih bankah. Sto osem in pogrezal v brezčutno mrtvilo. Ko štirideset tisoč dolarjev.... pomije Kimberlin včasih pos-bno dobro slite! Kdaj je prišel iz kaznilni-pogod'1, ga je pogledal in motril e*-?" SKUPNA POTOVANJA v JUGOSLAVIJO in ITALIJO ki jih priredimo SPOMLADI inP O L E T I tekočega leta: po Francoski črti preko Havre: 14. MARCA, S. S. PARIS, Velikonočni izlet 5. APRILA, S. S. PARIS 9. MAJA, S. S. ILE DE FRANCE, Glavni pomladanski izlet 25. JUNIJA, S. S. PARIS, Glavni poletni izlet 25. JULIJA, S. S. ILE DE FRANCE po Cosulich črti preko Trsta: 29. MARCA, S. S. VULCANIA 22. MAJA, S. S. PRESIDENTE WILSON 12. JULIJA, S. S. VULCANIA po Holland-America črti preko Boulogne sur Mer: 26. APRILA, S. S. STATENDAM Za te izlete so nam dodeljene najboljše kabine. —-Za nadaljna pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. nekaj trenutkov tako nepremično, da je mladi mož drgetal. Ko mu je zmanjkalo bankovcev] od drugega svežnja, je neznanec privlekel iz žepa nov kup, čigar vrednost je bila mnogo večja cd obeh prejšnjih skupaj. Stavo sta dvignila na tisoč dolarjev za igro in Kimberlin je še vedno dobival. Končno je prišel trenutek, ko se (Konec prihodnjič.) RAD BI IZVEDEL za FRANKA BANA izZaspužan pri Materiji na Primorskem. Prosim cenjene .rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi sporoči, ali naj se pa sam oglasi. — John Stanič, 401 Plum St., Oakmont, Pa. (2x 2f>&26) je tujec odloči} za zadnji poskus. KJE SE NAHAJA JANEZ CUK? Z nekoliko zamolklim glasom, to-' Išče se .ga radi dedščine, ker nm je umrla mati. Kdor kaj ve o ti jem, aLi pa sam naj poroča: Apoloniji Dolenc, Brod, št. 11, Dol. Logatec, Jugoslavija. da odločno in mirno je rekel: I "Dobili ste pri igri štiriin se-j demdeset tisoč dolarjev, točno še-toliko denarja mi ostane. Ze več ur igrava; utrujen sem in vi tu- ^ ^q kaj V£ 0 ^ di. Končajva. Zaigrajva nazal-, ^ axtox jblENIČ, doma iz Rasič, št. 51, Castelnovo, Istra. Leta 1917 j-e bil ujetnik v Romuniji. potem se je govorilo, da je odšel v Ameriko. Če kdo kaj ve o njem, naj mi sporoči, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: Joslpina Jelenič, sedaj poročena Stupar, Big Bay, Mich. (2x 25&-2G) nje vse. j Kimberlin je brez obotavljanja pristal na to. Na mizi so se ban-' kovci visoko kopičili. Kimberlin je vrgel kocke: po tem mahu je bila samo še v eni sestavi možnost,1 da izgubi in ta sestava se uresniči enkrat na deset tisočkrat. Ko je tujec prijel rog povsem mirno, je! sestradancu pričelo srce silno biti.' Minulo je nekaj minut, preden je zvrnil rog. Dovedel je izredno sestavo : Kimberlin je izgubil. Neznanec je še dolgo gledal kocke, nato se je počasi nagnil vznak na stol, se udobno namestil in dvig-l (nil oči na svojega druga, motreč ga mrtvo. Ni zinil besede. Na obrazu ni bilo. sledu razburjenja _ ali razumevanja. Gledal je, nič PRODA SE drugega. Navadno nihče ne drži lep urejen Roominghonse; 50 sob; dolgo odprtih oči, ne da bi trenil. Vedno vse oddane. Mesečni dohod-toda neznančeve trepanice se ni- od $600 do $700. Rentni stro-ko ganile. Ostal je tako nerpremi- gjjj $250. Lease 3 leta. Več se izve |čen, da je postalo Kimberlinu ne- prj. Roominghouse Prop., 18 N. pj-ijetno. j Racine Ave., Chicago, 111. KJE JE moj mož FRITZ POSE-DEL, rojen pred 40 leti v Sal-gotorian, Ogrsko, pristojen v občino Polzela, Vransko, Jugoslavija. Pred 4. leti je bil nekje v New 1 orku. — Ana Po-sedel, Ljnbečne, pošta Celje, Jugoslavija. (2x 25&26) XDfiJj© prihodnji*.) VSEBINA: Jugoslovanski moth Koledarski dol Denar, ki dela predsednike Pet Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa T starem veka Izgubljena KotnmMna Thomas Alva Edison Poganka Nov triurni človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja Lok Možje. Id kopljejo prnof Trideset let Mozambiqua Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granato iz rsanirja Ford In njegovi delavci Mrtvi v vinogradu Zakonsko prava v Združenih državah Saj ae ne izplača CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York * k s^aS&i ■ ••• VSEBINA: Iz Teodovlne polarnih ekspo-dieij Z letalom preko Severnega te- čaja N'nbilova blamaža Novel in papirnati denar \ Združenih državah O dednem prava in sapnSčin-skem d&vkn Ivan Zonnan Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti neerefl Inozetnci in lovsko prava Žena hi mati v sgodorlnS KaMna razlika Potovanja v Evropo Cvetke s livade sa mlade hi stare M i Najvifija poslopja sveta Šaljivke In zbadljivke Koliko prednikov Ima človek """" n iiiii mri m mu m i min ^ 7. marca: Dresden, Bremen. Boulosne Sur 1ter t. marca: Ber»ntaria Cherbourg S. marca: Cleveland, Hamburg. Cherbourg ^'ew Ainaterdu.m. Boalogr«- Sur Mer. Rotterdam Huma. Napol!, Genova 13. marca: Prtaideat Harding. Cherbourg 14. marca: Muenchen. Bremen Paxla, Havre »Velikonočni ixlet) 15. marca: Olympic. Cherbourg 1S. marca: Arabic. Cherbourg. Ar.twerpcn \eecdam. Buulog.-ie Sur JJer. Rotterdam Conte Grande. Napoll. Genova It. marca: Weatphalla Hamburg 20. marca: L«visthan. Cherbourg 21. mu : iTt-eidtnte Wilson, Trst Berlin. Bremen 22. marca: Aqultania. Cherbourg 23 marca: I>eutsehland. Hamburg, Cherbourg Augustus. Nay<»Ji, GeIiovu 26. marca: Columbus. Bremen Republic. Cherbourg, Bremen 28. marca: Stuttgart. Bremen, Boulogne Sur Mer Volendam. Boulogne Sur M« Rotterdam 29. marca: lie d« France. Havre Berengarla^ Cb-rhourg SO. marca: Vulcan la. Trst Hamburg, Hamburg. Cherbourg Penniand .Cheroourg. Antwerpen Ryndam. Boulogne Sur Mer Rotterdam 26. Junija: Paris, Havre (IZLET) 26. Julija: lie de France. Havre (IZLET) 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot s. potovanj« na ogromnih oarnlkih He de France 1. mar.; 29. mar. Paris 14. marca; 5. aprila. (Ob polnoči., Najkrajia pot po želeanld. Vsaka. J« v posebni kabini s vsemi moje. nlml udubnoaM. — Pijača Ln slava* francoska kuhinja. Iaredno olsk* Vpralajt« katere%j_aoU pooa>iaa*eneg. agaata ali FRENCH UNE 19 State Street Mew York, W. T. Kako se potuje ? stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v start kraj, Je potrebno, da je poučen • potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne la-kuSnje Vam ml zamoremo dati naj* boljfta pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstna brzoparulke. Tudi nedržavljaiil tam ore J o potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la WashLngtoca, bodisi za eno leto ali € mesecev lu se mora delati proSnJo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. O-, na generalnega naselclškega komisarja. Glasom odredb«, ki je stopila v veljavo SL Julija 1926 se nikomur več ne poSlje permit po poRti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniskl a-rad all pa tea dob! v New Torku pred odpotovaajem, kakor kdo v profinjl zaprosi. Kdor potuje ven bras dovoljenja, potuje na svujo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žens in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo mo-Se ■ katerimi so bile pred 1. junijem 1&28. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaSa Se vodno 671 priseljencev letna Do polovico te kvote so upravičeni sta-rlSl ameriških državljanov, možje amerlfiklh državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci. oziroma žeoe ln neporo-Ceni otroci izpod 21. leta onih ca-državljanov, ki so bili postavno prlpuSčenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v Isti, pa se M sprejema nlkaklh proftenj m rikanaks viae Je. STATE BANK