Političen list za slovenski narod. pcM preJeiuB f«li»: Z» calo leto predplačan Ih gld.. ta pol leta 8 tld., za četn leu i fid.. la en mesee 1 fid. 40 kr. V •4mlnUtrael]i prejemsn Tolja: Za eeio leto 12 fld., za pol leta f, g'ld., la četrt leta t la en mevec 1 fld. V Ljubljani na dom potiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne števiike veljajo 7 kr. Ilarcčnin* prejema »pranuitvo (admioiitrainja) in ektpe-iitiija, Semeniške uliue št. 2, II., 30. Naznanila (inierati') le iprejemajo lo velja tristopna petit-vrita: 8 kr., de ae tiaka enkrat: ki 6« te tuša dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri "večkratnem ussanji se eena primerno zmanjte BokopUi le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17. Ishaja viak dan, izvzemši nedelje ia praznike, ob ^',6. uri popoludne. 7 Ljubijani, v torek 11. novembra 1890. LetiiiU XVIII. Deželni zlior kranjski. (Deveta seja, dne 11. novembra.) Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje in razdele došle prošnje. Poročili deželnega odbora glede poprave občinskih potov s črnega Vrha do okrajne ceste Vrbnika-Polhovgradec iu glede učnih knjig za slovenske ljudske in srednje šole se izročite upravnemu odseku. Potem poslanec Pfeifer utemeljuje svoj samostalni predlog glede polajšav pri legalizovanji tako-le: .Slavni zbor ! Znano je visoki zbornici, da je načrt zakona o posilnem legalizovanji takoj pri svojem rojstvu najdel toliko protivja, da ga je državni zbor dvakrat zavrgel dne 28. aprila in 21. junija 1871. I., da ga je pa vlada po ovinkih potom zemljiškoknjižnega zakona v § 31. vtihotapila, kateri paragraf je bil potem navzlic tehtnim ugovorom iu resnim po-mislikom vsprejet v državnem zboru dne 27. junija 1871. I. Od te dobe sem dohajale so državnemu zboru mnogobrojne prošnje deželnih zborov, občin iu drugih društev zahtevajočo odpravo tega nadležnega paragrafa. Državni zbor je tudi sklenil 1875. 1. odpraviti ta nepriljubljeni paragraf — čemur pa vlada ni pritrdila. Še-le letos se je pustila vlada toliko omehčati, da je privolila pri vknjižbi nekaterih pisem iu listin olajšave, ki se nahajajo v državnem lakonu z dne 10. junija 1890 (drž. zak. št. 109); omenjene olajšave obstoje v tem, da stranka sama laliko doma napravi dotično pismo, pobotnico, odstopno pismo j itd., da ji tedaj ni treba hoditi do sodnije ali do j notarja, če se vknjižijo taka pisma, katerih vred- j nost ne pre=eza napovedanega zneska 100 gld., I potem pa da v takih slučajih ni treba poveriti (le- j galizovati) podpisov pri notarju ali sodniji; — za- j dostuje, če dva verodostojna (zanesljiva) moža kot ' priče dotičuo pismo podpišeta s svojim imenom in ! priimkom, ter dostavita svojo obrt ali svoj posel, ; stanovanje in starost s pristavkom, da jima je ta- \ isti, katerega podpis potrjujeta — osobno poznat. Žalibog so te olajšave — o katerih se glede formalnosti labko rei-i zamore, da se imenujejo olajšave po isti pravici, Kakor lucus a non lucendo — zelo omejene, ker ne veljajo za pisma, ki se imajo napisati v deželni deski, za pooblastila in za pisma, v katerih znesek terjatve ali cena ali vrednost kake legovine ali kake pravice ni določena ali pa v kateri navedena svota brez obresti in pripadkov presega znesek 100 gld. Vendar je to — kar državna postava dovoljuje — glede sedanjih slabih gospodarskih razmer, pri katerih treba gospodarju na vsak krajcar skrbuo gledati, predno ga izda — vsaj neka olajšava in to je današnje predlagatelje napotilo, predlagati ta postavni načrt, vsled katerega naj bi se vpeliala v državnem zakoniku dovoljena olajšava tudi v naši kronovini; to je v smislu večkrat omenjene državne postave mogoče, če deželni zbor izreče, katere stvari so v mejah državnega zakona malostne. Sicer so te olajšave — kakor sem že prej omenil — neznatne, vendar pridejo v poštev v tistih slučajih, kedar odpadejo za dotične stranke in identitetne priče, daljna, s troški združena pota, zamude časa, kolek in pristojbina legalizovanja; troški ' za pota strank in identitetnih prič so pa tem manje potrebni v sedanjem času, ker bi vsled novo vre-jenih z ogromnimi troški vzdržavanih šol sedanji šolski naraščaj lahko toliko bil izobražen, da si lahko sam doma napiše kakšno odstopno pismo, pobotnico ali drugo izjavo. Utegne se mi oporekati, da bi se vsled današnjega predloga še bolj razcvetelo zakotno pisar-stvo — ali gospoda moja, zakotno pisarstvo je stara stvar, ki bo trajala vse žive dni, če tudi imamo zoper to ostre postave — vsaj se tudi tatvine in drugi pregreški ne dajo zadušiti, dasiravno jih preganjajo paragrafi in hude kazni. Tudi posilno legalizovanje ne more iztrebiti zakotnega pisarstva, ker je notar — kateremu predloži stranka kakšno listino ali pismo — le dolžan na zahtevanje dotične stranke legalizovati nje podpis, ne da bi bilo notarju treba znati, kaj je v dotičnem pismu ali kdo ga je napravil. Bojazen, ki se čuje semtertje, da se bodo — ako se po današnjem načrtu za nekatera pisma odpravi posilno legalizovanje — ponarejala dotična pisma, se mi vidi nekoliko pretirana — gotovo si bode vsak dvakrat premislil in se branil podpisati listino kot priča in temu svojemu podpi.su pristaviti cel svoj nacijonale (ime, priimek, stanovanje, starost, obrt, posel), o kateri listini mu je znano, da je fal-zifikat bodisi glede stvari, bodisi glede osebe, tako, da si mora svest biti, da ga njegov podpis prej ali pozneje spravi v neljubo dotiko s kazenskimi paragrafi. Gospoda muja! Glede vprašanja malenkosti usojam se opozoriti na bagatelno postavo, na postavo o pogojnem plačilnem povelju, o sumarnem postopanju, katera zadnja postava priznava kot malostne reči tiste, ki brez obresti in drugih pripadkov ne presegajo 500 gld. Ako se oziramo na te postave, ki so se dosedaj dejanjsko obnesle, moramo pač priznati, da je meja, ki jo stavi državni zakon, precej ozka, in da lahko mi, — ako res želimo kake olajšave glede legalizovanja, — gremo do skrajne meje ter proglasimo v naši deželi za malostne tiste stvari, katere navaja § 1. današnjega predloga. Moj predlog, ki se nahaja v prilogi, se glasi: „§ 1. Malostne zemljiško - knjižne stvari v smislu državnega zakona z dne 5. junija 1890, drž. zakonika št. 109, so one, pri katerih v dotičnih listinah napovedani znesek kake terjatve ali cena ali vrednost kake legovine ali kakega prava sploh ne presega svote 100 gld. brez obresti in postranskih pristojbin." S tem predlogom naš deželni zbor ni osamljen, ker se pečajo z jednakimi olajšavami pri legalizovanji, oziroma vknjižbi, malostnih zemljiškoknjižnih stvari tudi sosedni štajarski, koroški iu drugi deželni zbori. Priporočam, da se moj predlog izroči upravnemu odseku v pretresovanje in posvetovanje." (Dalje sledi.) Okrožnica Leona \lll. italijanskim škofom, (Inliovnikom in Ijndstvn. VI. Torej, ko bi se Italija zjedinila s papežem, pridobila bi si mnogo na svojej časti pri drugih narodih, zakaj kakor je bila sv. stolica blagotvorna za Italijane v obližji, tako so tudi zakladi sv. vere, ki so se zmirom razširjevali iz tega središča duhovnega blagoslova in sreče, poveličevali ime Italije pri vseh narodih. S papežem pomirjena in svoji veri zvesto udana Italija zažarela bi v nekdanji slavi ter bi vse pridobitve pravega napredka uporabljala v svojo čast in korist. Rim pa, mesto katoličanstva v pravem pomenu, od Boga že od nekdaj določeno središče sv. vere in sedež njegovega namestnika, mesto, katero je skozi stoletja obdržalo ravno zaradi te časti svojo mogočnost. Rim, vrnen miroljubivemu in očetovskemu žeslu, stal bi zopet tu, kakor ga jo postavila previdnost božja v preteklih časih. Ne bil bi več ponižan le kot glavno mesto samo jedne države, tudi ne bil več razdeljen mej dve vrhovni oblasti, dualizem, ki nasprotuje zgodovini, marveč bil bi dostojno glavno mesto katoliškega sveta, veliko vsled veličastva vere in najvišjega duhovništva, učitelj in vzgled omike in prave izobraženosti za nirode. To, velečastiti bratje, niso prazne misli, marveč dobro utemeljene nade. Trditev razširjena v najnovejšem času, da sta cerkev in papež sovražnika Italije in zaveznika?upornih strank, je le krivično očitanje in nesramno obrekovanje; to trditev umetno razširja prostozidarstvo ter skuša ž njo prikrivati svoje lastne namene, da ne bi bilo ovirano v svojem pogubonosnem, proti sreči Italije naperjenim delovanji. Toda iz vsega, kar smo povedali, razvidna je resnica: Katoliki so najboljši prijatelji Italije ia ne goje prave ljubezni le do podedovane vere, marveč tudi do domovine s tem, da se ne družijo s prosto-zidarstvom, da zametujejo njegovega duha in njegova ! dela in v to delujejo, da ne izgubi Italija sv. vere ' temveč jo zvesto ohrani, da Italija ne napada vere, marveč jo časti kot pokorna hči; da ne ravnd s papežem kakor s sovražnikom, marveč se ž njim spravi in sprijazni. — Delajte, velečastiti bratje, z vsemi močmi na to, da luč resnice prodere med ljudi, da se jim odpro oči ter spoznajo, kje je njihov dobiček, kje so njihove koristi, ter se prepriča, da je le tedaj pričakovati prihodnosti, vredne italijanske preteklosti, če se Italija trdno oklene sv. vere in naredi mir s cerkvijo in papežem. O da bi to dobro premislili, če ne udje in po-spešitelji tajne zveze, ki si namenoma prizadevajo, da bi na razvalinah katoliške vere osnovali novo podobo italijanskega polotoka, temveč oni, kateri ne-vedoma podpirajo njihovo politiko ter pospešujejo njihovo delo; naj premisli pred vsem posebno mladina, katera nima še potrebnih izkušenj ter se dd kaj lahko premotiti prevladajočemu nagnenju. Naj bi vendar prodrlo prepričanje, da vodi sedaj pričeta pot Italijo v največjo nesrečo. Le svesti si svoje dolžnosti in ljubezni do domovine opozarjamo zopet na pretečo nevarnost. Toda, da pridejo ljudje do spoznanja in da ne bode zaman naše prizadevanje, potrebno nam je pred vsem prositi pomoči z nebes. In zato naj se pridruži, predragi bratje v Kristusu, vkupnemu delovanju tudi molitev; in sicer splošna, vstrajna, goreča molitev, ki bo Srcu božjemu delala rahlo silo ter dosegla muogo milosti za našo Italijo, da sa prepreči vsaka preteča jej nevarnost, posebno pa najhujša: izguba svete vere. Prosimo Marijo, našo posredovalko pri Rogu, zmagovito kraljico sv. roi-' nega venca, katera je dobila tako oblast nad pe- kleDskimi močmi ia se že tolikrat pokazala Italiji kot IjubezDjiva mati. Z istim zaupanjem obrnimo se do svetih apostolov Petra in Pavla, katera sta pridobila ta posvečena tla za katoliško vero, posvetila jih s svojim trudom in napojila s krvjo svojo. Eot želja in zastava pomoči božje, katero prosimo, in kot znak naše posebne ljubezni naj Vam bo apostolski blagoslov, katerega delimo, velečastiti bratje,, Vam, Vašim duhovnikom in vernim ovčicam iz vsega srea. Dano v Rimu pri sv. Petru dne 15. oktobra 1890. 1., v trinajstem letu našega papeštva. Leon X11 L, papež. Politični preg^led. v L1 u b i j a n i, 11. novembra, .^'otranje dežele. Predsednik drl. zbora dr. Smolka, ki je dne 5. novembra krepak končal svoje 80. leto, objavil je nastopno zahvalo- O priliki mojega dovršenega 80. leta došlo mi je toliko čestitek, da mi m mogoče vsakemu posebe se dostojno zahvaliti. Zato nastopim pot javnosti ter izrazim svojo iskreno zahvalo vsem, ki so se me prijazno spominjali ta dan. O deželnem j)redsedniku šlezijskem dr. pl. Jiigerju poročajo listi, da se misli umakniti političnemu življenju. Šlezijski Slovani pač ne bodo pctočili nobene solze za njim; morda pa dobe še kakega bolj »odločnega" načelnika, ki bo kos rastočemu Slovanstvu v Šleziji. V Brnu bodo v kratkem volitve v obrtno in trgovinsko zbornico. Do sedaj seveda Nemci jedini vladajo v tej vzlasti obrtnemu in trgovskemu stanu važni skupini. Iz čeških listov moravskih posnamemo, da se za prihodnje volitve posebno živahno pripravljajo tudi Cehi ter da se je v ta namen osnoval v Brnu posebni odbor zaupnih čeških mož, ki vodi vse volilno gibanje. Občinske volitve na Beki. Občinski svet na hrvatski Reki je popolno v rokah italijansko-ogrskih mestnih očetov, ki so bili do zdaj vedno soglasno voljeni, ker ni bilo nobene nasprotne stranke. Ti mestni odborniki so pa tudi slabi gospodarji mestnega premoženja ter so vzlasti mnogo denarja potrosili za ogrsko-italijanske demonstracije, zastopnik hrvatske Reke je seveda moral tudi pričujoč biti, ko so pokladali venec na grob ogrskih mučenikov v Aradu. To so vzroki, ki so vzbudili nasprotje mej mestnimi očeti in prebivalci, zato bo dopolnilna občinska volitev, ki se vrši dne 21. nov. zelo živahna. KatoliSko-politično društvo v Šleziji obhaja dne 16. t. m. svoj dvajsetletni obstanek. V proslavo tega spominskega dnč se bo vršil izredni društveni shod v Kathreinu, na katerem bodo razven drugih govorili vsi trije katoliško-slovanski poslanci v šlezijskem deželnem zboru. Imenovano društvo si je pridobilo za politično probujo češkega naroda v Šleziji obilnih zaslug, zato mu je želeti, da tudi v prihodnje prav krepko napreduje. Razprave o Velikem Dunaju vršč se sedaj v posebnem v ta namen odbranem odseku. V prvi seji je poslanec Schoffel oporekal, da se silijo spojiti z Dunajem občine, ki so se oglasile proti združitvi. Toliko prostosti bi se jim vendar moralo dati, da si prosto volijo svojo občino. — Pri isti priliki je poslanec Lueger marsikaj grenko-resničuega povedal dunajskemu županu. Očital mu je, da je on kriv vseh nemirov v mestnem zboru, ker strankarsko vodi obravnave, in ker je omenil ces. namestnik, da se namerava omejiti svoboda govora, rekel je Lueger, da se bo v tem oziru umaknil le — policiji, ki bi ga šiloma tirala iz mestne zbornice, mislil si je pač vrli poslanec: Malo periculosam libertatem, quam quietem servitutem. Tmanje driaTe. Bolgarija. Dne 8. t. m. je sprejel princ Ferdinand v avdijenci vdeležence cerkvenega zbora, kateremu je bil predsednik metropolit Gregorij. Dan pozneje pa je sprejel princ Ferdinand deputacijo sobranja, katera mu je izročila adreso na njegov prestolni govor. Odgovor se glasi mej drugim tako-le: »Ndrodni zastopniki so z navdušenjem sprejeli zagotavljanje, da sta knez in vlada njegova, kateri narod popolno zaupa, sklenila, tudi zanaprej gojiti dosedanjo politiko. Zastopniki nAroda bolgarskega so srečni, da morejo zagotavljati Vašo kraljevo visokost, da se Bolgari ne bodo strašili nikakih žrtev, katere bodo pomagale tej politiki do konečne zmage. Francija. Zbornica je sprejela vse točke vojnega proračuna, in sicer redne in izredne brez iz-premembe. Montfort (desničar) je predlagal, da naj se pomnoži število jezdarnic. Temu predlogu je ugovarjal minister Freycinet in poudarjal, da je treba pred vsem zgraditi prepotrebnih trdnjav. Luksenburg. »N. Fr. Pr." se poroča 8. t. m. mej drugim: Pod predsedništvom vojvode-regenta se je vršilo dveurno ministersko posvetovanje, katerega se je vdeležil tudi prestolonaslednik. Ministerski svet je rešil sedanje važnejše zadeve. Viller, kateri je bival do zdaj kot kraljev tajnik v Hagi, ostal bode za naprej pri vojvodi-regentu. Mej čestitkami , katere je dobil vojvoda od vrhovnih vladarjev je posebno čestitka cesai;fa Fratlca Jožefa presrčno izražena. Belgija. Iz BrulUja se poriroi 9. t. m. listom: Stranka belgijskih delivcev je j>Hi-edila danes i Monsu, Litihu, Autverpnu, Levnu iti drugod izjave za dovoljenje splošne volilne pravice. — »Moniteur* objavlja kraljev odlok, v katerem kprejema kralj ostavko Volderjevo kot ministra notrfcnjih zadev, ter imenuje za njegovega naslednika Melota. še prav velike, nikar ne recite: »Dokler se nobena velika nesreča ue zgodi, toliko č4|ii litj tako ostane." Vi niste radi nesrečni, mi tudi iie, vsak pa, kateri si je te okraje ogledal, tnora reči, da drufl^ skoraj ni mogoče, ako železniška proga ostane ba veliki cesti. ^ Drngi zopet pravijo: »Vsaj se bo žival privadila." Tudi tt Jfe prazna! Ali mislite, da boUo vedno ehe in iste konje imeli ? Zraven tega pa gotovo tudi Grecija. Komaj osnovana grška vlada ima ' tisti gospodje, ki pravijo, da se bode žival privadila. neki že nepriličnosti. Vplivni poslanec Ralli namerava neki dne 10. t. m., — tako se poroča iz Aten, — vložiti dve interpelaciji, in sicer z ozirom na razpor med grškim patrijarhom in turško vlado, iu glede na mnoge naredbe, katere je izdala Turčija za Kreto. Ce ne bode mogla nova vlada Ralliju povoljno odgovoriti, bode Ralli s pomočjo Trikupisa in tovarišev njegovih lahko odstranil Deljannis ovo ministerstvo. Irsko. Nedavno v Dublinu zbrani škofje so izdali vkupni pastirski list, v katerem pojasnujejo svoje stališče glede na različna irska vprašanja. Pred vsem pa omenjajo slabe letine in opominjajo vlado, naj pomaga ubogemu ljudstvu, in sicer s tem, da mu dobi dela, ker jih je žalostna skušnja učila, da milodari one ubožne ljudi, kateri so zmožni dela, le demoralizujejo. Škofje ugovarjajo nadalje razglasu, s katerim boČe vlada uporabljati za stradajoče samo ubožne zakone; ob jednem pa opominjajo ljudstvo k molitvi, da Bog sam odvrne od njih lakot. Nadalje pravijo, da so primorani zavračati napade in obrekovanja katoliški veri, kakor tudi irskemu ljudstvu sovražnih listov, s katerimi jih hočejo črniti pred ljudstvom ter mu odvzeti njegovo zaupanje do cerkvenih knezov. Pred dvema letoma so svarili škofje po svojej dolžnosti ljudstvo pred nepremišljenim, zasramovalnim obrekovanjem dekretov, katere nimajo veduo tistih k6oj. Danes človeku konj do-pada, čez mesec dni morebiti ne več in proč ž njim, zlasti če mu kaže kaj dobička. Tedaj, ta je popolnoma prazna, konjska barantija je vedno bila in bo, zlasti pri nas v Domžalah, kjer imamo toliko konjskih barantačev. Gospodje od naše železnice uas tudi s tem tolažijo, da bodo napravili ograjo, visoke »planke". No, ta bo pa spet lepa. Na sredi ceste visoke »planke"! Po našem bo to še slabejši, kakor če prosto ostane. Žival, posebno konj, se dostikrat d4 pomiriti, če si sttah dobro ogleda. Tako pa bode konj gledal in poslušal, kaj gromi in brope za plan-kami in ker ne bo mogel nič videti in ropotanja ne bo konca ne kraja, rinil bo v stran ne brigaje se, kaj ali koga ima ua vozu. Poprej je bilo vedno polno žensk na cesti, ki so se kar same v Ljubljano vozile, a zdaj ne vidiš nobene več, še moški se bojijo. Jaz sem se poprej večinoma sam vozil v Ljubljano, a zdaj ne grem za nobene denarje, še z voznikom se nerad vozim. Ako nas ima železniški stroj srečati, mora voznik konja izpreči, ga daleč proč peljati, pa še »polko" je bil tedaj sv. oče izdal; da, po prepisih sv. stolice I , ' ^ . , so opominjali, da nima oni dekret čisto nič vkup- j Dr"gi konjem oči zavezujejo, pa pravijo, nega s pohtiko, marveč le z morilo, in prosili so j da s tem ni nič pomagano. Ali nas morebiti s tem verno ljudstvo, naj pomisli, da ima papež v vseh rečeh, katere se tičejo vere in nravnosti, od Boga mu podeljeno pravico, odločevati s popolno veljavnostjo. Škofje poudarjajo, da se odločno potezajo za naredbe, omenjene v papeževem dekretu; poudarjajo naposled, da bodo z vso Ijubezniio stali na strani ubogih, pregnanih najemnikov. In v upanji, da bodo zbornici predloženi predlogi, če se uresni- gospodje res mislijo prisiliti, da bodemo vse konje poprodali in se le z železnico vozili? Sploh se uam pa zdi, da se ta železnica dela preveč samooblastno. Nobenega človeka in ne dobrega sveta ne poslušajo in nobena pritožba nič ne izdi. Kdo more prešteti vse pritožbe in »rekarze", kdo vse fcitnosti in poškodovanja, katera smo morali čijo, vendar izboljšali stanje nesrečnega irskega pre- | doživeti ravno zaradi brezozirnosti nekaterih gospodov, bivalstva, prosijo še ledenkrat vlado, da se usmili irskega naroda. — Ta v resnici apostolski list gotovo ne bode zgrešil svojega namena. Izvdrni dopisi. Iz Domžal, dne 10. novembra. Z velikim veseljem pozdravili smo novico, da je gosp. baron Apfaltrern izročil dn^ 7. novembra interpelacijo podpisano od slovenskih in nemških poslancev glede kamniške železnice. Mi smo za to poslancem že izrekli pismeno zahvalo, in to danes tem potom še enkrat storimo. Železnica od Cernuč do Trzina ni le delana t i k o m a državne ceste, ampak stoji n a državni cesti. Kamna so namreč pomaknili proti sredi ceste in več kilometrov naj bi tekla železnica n a državni cesti. Ali ni to nespamet? Kake nesreče se bodo godile! Že zdaj se konji plašijo, ako vidijo samo stroj, ki prevaža šuto, kaj pa še-le potlej, ko bodo videli dolgo črno kačo zvijati se prav na veliki cesti. Že človeka prešinja nekak strah, ko vidi železnico drdrati naravnost proti njemu, zlasti po noči. Kaj bo pa počela neumna živina, kateri se ne more dopovedati, da se jej ne bo nič zgodilo? Ni ga korenjaka, da bi mogel takrat obdržati konja, zlasti če ima dva in morda oba čila. Je vse zastonj. Naš poštni hlapec mi je pravil, da je peljal s posebnim vozom v Ljubljano, ker pošta ni mogla vsega naložiti, komaj »kljuza" od daleč zagleda železniški stroj, bila je vsa neumna, začela kateri imajo pri tej železnici glavno besedo. Le en slučaj. V Domžalah je komisija zapovedala nekemu gospodarju, da mora kozolec prestaviti, ker je preblizu železniške proge. Pogodili so se za 10 gld. Komisija, na čelu jej gospod sodnik iz Kamnika, mu je potem odkazala prostor, kamor naj postavi kozolec. Mož nboga in stori, kakor se mu je zapovedalo. Cez nekoliko dni kozolec zopet stoji in sicer prav tamkaj, kjer mu je bilo odkazano. Gosp. inžener in tudi komisije so potem večkrat hodile memo kozolca in je bilo vse prav. Zdaj pa strmite! Pretečeni teden pa pridejo železniški delavci in začnejo tebi nič meni nič, kozolec podirati. Gospodinja skoči iz hiše in zakriči: Za božjo voljo, kaj pa delate?" — »Kozolec bomo podrli", je bil odgovor. — »Vsaj toliko počakajte, da pride gospodar domii", tako jih prosi gospodinja. — »Nam nič mar, mi imamo to zapoved." — Ko pride gospodar, je bil kozolec že na tleh. Pozneje je zvedel, da je bil kozolec še preblizo. Mož grd v Kamnik, da bi napravil pritožbo zoper tako ravnanje; gospod doktor tožbe ne sprejme. Kmet grč najprej k gospodu okr. sodniku in ta mu reče, da naj toži. „Kaj bom vedno tožil", odgovori že nevoljno kmet, „Vi, gospod sodnik, se morate zA-me potegniti, vsaj ste Vi takrat vodili komisijo, ki mi je odkazala prostor, kamor naj prestavim kozolec." Sodnik je molčal in ubogi kajžar šel je ves obupan domov in zdaj bo moral kozolec postaviti prav pred vežna vrata, ker je mendrati, ušesa dvigati, skušala je riniti zdaj ^ na levo, zdaj na desno. Hlapec videč, da ne opravi drugam nima prostora, sosed pa mu že obeta, da ničesar, izpreže hitro konja, pusti voz na cesti in ga bo tožil, ker bo s kozolcem njemu zaprl ves raz- teče s konjem v bhžnji gozd, a tudi tukaj se žival gled pred hišo. No, kaj hoče zdaj začeti revni ne dd ukrotiti, plesala sta okoli smerek in po grmovju, da je imel hlapec vsa krvave roke. Hlapec sam je rekel pozneje: Jaz se čudim, kje je stara »kljuza" dobila toliko moči in, drugokrat komaj na pol živa je bila takrat vsa po konci. Vsak pa tudi dobro ve, da je dunajska cesta najbolj »živa" in bodo gotovo tudi še pozneje noč in dan vozovi ua tej državni cesti. Primeri naj se, da se bosta dva vozova srečala, v tem hipu naj pridrdra hlapon in nastala bo babilonska zmešnjava, iu ako bi utegnil ravno takrat konj po muhah udariti, bi se mu znal rep okrog železniškega kolesa oviti in — po njem je. Pa ostanimo resni, ker je stvar sama na sebi uiluo resua. Gospodje! Vam je znano, da so se tukaj že nesreče godile, akoravno, hvala Bogu, ne kajžar? Ali se hoče s sosedom v pravdo podati, ali hoče železnico tožiti, ali hoče kozolec v peč znositi ? Jaz bi mu svetoval zadnje, se bo vsaj nekaj časa grel zdaj po zimi pri peči; ako se pa poda v pravdo, naposled ne bo kozolca in ne gorkote aH pa še kajže ne. Marsikaj imamo še na srcu glede te železnice, pa bodemo že še kaj povedali, da so se le enkrat začeli višji gospodje oglašati. Mi nismo nasprotniki kamniške železnice in smo tudi že veliko žrtvovali z4-njo, ah zdi se nam, da nekateri prav preveč prezirajo našega trpina-kmeta. Od Pohorja, 8. novembra. (Hornik. Odlikovanei.) Okoli mesta Draždjsne bivnjo takozvani T,u>.iSki Srbi. Oni so majhen otok sred nemškega morja. Vkljub malemu številu so vendar na književnem polji živahno delavni, o čemur spričujejo njihovi perijodični listi. Med književniki nahaja se vzlasti ime Hornik. Ta je povodom tisočletuice smrti sv. Metodija zložil spisič, ki razpravlja o književnem delovanji omenjenih Slovanov. Pisalcu*) teh vrstic je rečeni sestavek prinesel prijatelj, a ta ga je dobil neposredno iz rok autorja. s katerim sta se pajddšila na potu v Velehrad. Dotični spis je nekoliko dnij pozneje v posnetku priobčil ^Slovenec". Zakaj li naznaujam to? Zavoljo tega, ker upam, da bom razveselil svojega prijatelja in pa v obče prijaznivce knjige slovanske, ako po tem potu priobčim vest, da je pisatelj Hornik postal kanonik pri ,8v. Petru" v Budišinuter ob enem skolastik pri imenovane} kapituli. Kako se tega odlikovanja — piše „Cech" — raduje vsaki Lužičan, tako bode nedvomno tudi po Češkem in podrugod ta novica povzročila veselje mnogim častilcem odličnega gospoda, ki je po slovanskem svetu dovolj znau. Veledostojni gospod Mihajel Hornik rodil se je dn6 1. septembra 1833 v vesnici Wor-klecij v Lužici; duhovnik postal je leta 1856 ter je celih 34 let v Budišinu deloval kot kateket, drugi in prvi kapelan ter ob jednem kot vikarista, od leta 1871 pa kot župnik pri srbskej cerkvi „u naši milž Pani a sv. Mikuldše" v Budišinu. Vlani dne 28. okt. imenovau je bil častnim kanonikom imenovane ka-pitule, a sedaj je členom sedelnim. Ministerstvo za trgovino je odobrilo imenik razstaviteljev, katerim s>o se priznala odlikovanja povodom razstave v Gradcu. Z Malega Štajara so za poljske pridelke bile odlikovane podružnice (kmetijske družbe Štajarske): Brežice, Bistrica, Laško, Slovenjigradec, Trebovlje, Sevnica; potem vlastelinstvo Radovanje pri Mariboru. Za ostale gospo-darstvene in zemeljske proizvode: pl. Adamovid v Velenji, Planinšek v Ptuji, Lauterbach na Poljzeli, Petzrik v Slovenjibistrici, Zanier pri sv. Pavlu v Savinjskej dolini, Hausenbichler v Žalcu, knez Salm-Eeifferscheidt v Novocelji, ru farska družba v Trebovlji, Lapp v Žaleškej dolini, Rud.irstvo v Celji, tvornica za cement pri Zidanimostu, nasledniki Lohningerjevi v Mislinji, Schiiti v Liboji, Witthalm v Laškem, Viertl v Slovenjigradcn. Za ribarstvo: Robič v Mariboru. Za lesovino: Topolovšek na Svetini pri Celji, Beltrame v Mariboru. Za tkalstvo in obleko: Koko-šiuek v Mariboru, Makoter v Mariboru. Za zuanstvo in šolstvo: Weitzinger v Mariboru, mestnošolski sovet v Mariboru, šole v Mariboru, v Radgoni, v Celji, v Ormožu, v Dobovi, v Globoku pri Brežicah, v Slovenjigradcn, pri sv. Magdaleni v Mariboru, pri sv. Vidu blizo Ptuja, v Trbovlji, potem nadučitelj Jurkovič v Smarji, Gračnar v Celji, pl. Neupauer v Mariboru, Novak v Celji. Za zdravstvo: Rddenci pri Ljutomeru, oskrbništvo .Rimske" in „Rozalijske" Slatine pri PoljčAnah. Za kemične proizvode dotična tvornica v Hrastniku in pa Broz v Maribora. Za živila: Berner na Slatini in Majdič ob Hudinji pri Celji. K temu bodi še pristavljeno, da je za cerkveno obrtno umptnost častno diplomo dobil Albert Samasa v Ljubljani, za turistiko pa častno diplomo Lergetporer na Bledu. Tudi v Gradcu bivajoči slovenski rojak in ravnatelj Vidovič spada med od-likovance. ♦) V mojih dopisih napisano besedo „pisalec" sem že večkrat bral tiskano v podobi „pisatelj". Toda „pisalee" in „pisatelj" po mojej sodbi nista istovetna pojma, ker vsaki „pis»lee" ie ni „pi8atelj" Dopisnik. Dnevne novice. (Deielni zbor kranjski) je danes ob uro popoldne sklenil sejo, ker se je pri vravnavi zdravstvene službe v občinah nadejati obširnega razgovora. Ta reč pride torej na vrsto kot prva točka prihodnje seje, ki bo v petek 14. t. m. — Obširno je utemeljeval poslanec Svetec svoj predlog za ustanovitev deželnega nadsodišča v Ljubljani. Ker imamo premalo prostora, morali smo odložiti poročilo za jutri. (V Vojnikn) namerava nemški »šulferajn" ."ta-viti javno šolo. Dne 28. oktobra se je, kakor poročajo časniki, društveno vodstvo na Dunaji že posvetovalo glede stavbe. Da se všolane občine ne skladajo t ravnanjem krajnošolskega soveta v Vojniku, o tem spričujejo, kakor se nam piše, na dotičnih mestih vložene pritožbe. Jedna okolica je že izpo-elovala, da so jo odluščili od šole v Vojniku. Kako bodo rešene vloge SkoHjevesi, od tega bode odvisno vprašanje gledč stavbe novega šolskega poslopja v trg« od strani nemškega ,šulferajna". (Važen odlok za stavbinske mojstre.) Ze dlje časa 80 se prepirali s stavbinskimi mojstri tesarji, ali smejo stavbinski mojstri izvrševati tudi tesarska dela, in sicer samostojno, brez tesarskih mojstrov. Ministerstvo notranjih zadev je zdaj s sporazumlje-njem trgovinskega ministerstva odločilo, da sme stavbeni mojster s tesarskimi pomočniki postavljati tudi ostrešja brez tesarskega mojstra. Ta ministerski odlok se je naznanil vsem okrajnim glavarstvom. — Kaj porečejo k temu oni državni poslanci, ki v svojem obrtno - postavnem načrtu zahtevajo ravno nasprotno? (Gosp. kustos prof. Mttllner) bo v četrtek dne 13. t. m. zvečer ob 6. uri predaval v deželnem muzeji „Rudolfinum" o izredno zanimivem velikem čolnu, ki je bil nedavno najden na Kozlerjevem barji. — Povabljeni so vsi, ki se zanimajo za domače starine. (Na graškem vseučilišči) je bil za doktorja prava promoviran avskultant g. Viktor A h a č i č. (Na Visokem pri Kranju) je bil pri neki pijači z nožem smrtno ranjen oženjeni posestnik Jože Stružni k. (Tatovi v cerkvi.) Y nedeljo pred vernimi dušami prišel je popoldne v cerkev v Ajdovščini neki človek ter se je vsedel v klop tik mrtvaškega odra, se delal kakor da bi molil, včasih pa se je približal odru in stikal po denarju na krožniku. Ljudje ga opazijo in opomnijo na to cerkvenika. Gospod soduik, ki je prišel v tem v cerkev, takoj pokliče orožnika, ki ga je tudi odvel v ječo. Nabral je nekaj čez tri goldinarje. — Po noči od 4. do 5. t. m. so vlomili tatovi v farno cerkev v Etendorfu pri Labudu na Koroškem; oskrunili so tabernakelj, pobrali kelihe in druge posvečene posode, tako da duhovnik drugi dau ni mogel maševati. (Ponarejalec denarjev.) Ptujskemu okraju pristojni 55 let stari Blaž Simonič, ki ni izvrševal nobenega dela in le po noči odhajal z doma, bil je že dlje časa na sumu, da ponareja papirnat denar. Dne 29. oktobra zvečer so poslali orožnika Žirov-nika, da straži okoli hiše, kjer je Simonič prebival. Se le proti 5. uri zjutraj pride Simonič iz hiše ter jo krene po potu proti Mariboru, kamor mu je sledil orožnik. Ko pa Simonič kakih 100 korakov od hiše zagleda orožnika, vrže hitro nekaj v cestni jarek v sneg. Orožnik to stvar pobere in najde tri v papirju zavite steklene ploščice, malo knjižico, v njej pa 6 papirnih goldinarjev, od teh so razun jednega najbrže vsi ponarejeni. Na to so preiskali Simoničevo stanovanje ter so našli več kosov pa pirja za denar, dokaze, da je sum opravičen. Simo-niča so prijeli in ga odvedli v Maribor v preiskovalni zapor. (Vtonel) je 24. oktobra v Ljubnem posestnikov sin Ivan Rakun, ko je v gozdu drva sekal; metala je reveža namreč že dlje časa božjast in vrgla ga je ob tej priliki v potok, kjer je nesrečnež vtonel. Sicer so ga kmalu potegnili iz vode, vendar ga niso mogli oživiti. (Iz Hrušice v tržaški škofiji) se nam piše: 9. t. ra. se je obhajala tukaj redka slovesnost. Blagoslavljal je P. Hugolin Sattner iz Ljubljane novi križevi pot. Tukajšnji prečast. g. dekan Anton Rogač, brat rajnega dr. Rogača, spisovalca življenja svetnikov, je letos z velikim trudom popravil cerkev in župnijsko hišo. In ker je križevi pot na dve strani koristen, je namreč lep kinč cerkve in vir duhovnih milosti, naročil ga je pri akademiČnem slikarju Simonu Ogri n u na Vrhniki. Letd je za 500 gld. slikal podobe in preskrbel okvire iz hrastovega lesa, nekoliko pozlačene. Slike so prav čedne in spodbudne. Ker je taka slavnost v našem kraju prav redka, zbralo se je nenavadno mnogo ljudij — za dve cerkvi, in devet duhovnikov, večinoma Kranjcev, ki pastirujejo v bližini. V lepem sprevodu so nesli domači niladenči podobe v cerkev, dekleta so svetila. Opravilo je trajalo od devetih do poldne in je bilo prav spodbudno. (Dunajska kmetijska in gozdarska razstava) ima izgube 84.000 gld Od teh budo iz garancijskega zaklada pokrili 60.000 gld.; ostali znesek pa bo moralo poravnati ministerstvo poljedelstva. Kot vzrok za slabi vspeh omenjajo neugodno vreme in pomanjkljivo nadzorstvo. (Iz Koroškega): Cesar je daroval 370 gld. prebivalcem v Mostiču, po toči poškodovanim — Za vravnavo Žile je vlada pripravljena dati 134.000 gld., ako tudi dežela Koroška toliko odloči v ta namen. (Grozovit hndodelnik.) Potepuh Tomaž Ogrii, — kakor poroča »Mir*, — je napadel Jakoba Go- ričnika v gori pri „Gospej Sveti", ga šestnajstkrat zabodel in mu vzel uro. Oropani ni bil mrtev, kakor je hudodelnik mislil, ampak je še prilezel v celovško bolnišnico. Isti dan je hotel Ogriz oropati nekega voznika, kateremu je denar ponujal, ako bi zapeljal v stransko pot v les. Voznik pa ni hotel, ker je videl Ogriza že krvavega in opraskanega in se ga je bal. Ta voznik je nekaj dnij pozneje v Celovcu videl Ogriza ter ga ovadil, da so ga prijeli. Hudobnež je bil že večkrat zaprt. (Štajarski deželni zbor.) V 13. seji štajerskega deželnega zbora je poročal odsek za deželno kulturo o cesti prve vrste iz Radgone v Ljutomer in sicer od mostu čez Muro v Radgoni pa do tja, kjer pride ž njo v dotiko ljutomerska kolodvorska cesta. — Poslanec Jerman je utemeljeval svoj znani predlog, da naj se spremenita §§ 13. in 14. opravilnega reda v deželnem zboru ter predlagal, da se izroči v formalnem oziru odboru za občinske stvari. — Poslanec P oseh je utemeljeval svoj predlog, da se osnuje deželni kulturni svet. Njegov predlog se izroči deželno-kulturnemu odseku. — Na to je poročal finančni odsek o predlogu Robičevem in tovarišev njegovih, da se postavijo nekatere šole iz četrte plačilne vrste v tretjo. O tem je poročal poslanec En d res in je na posled predlagal: Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Da se predlog Robičev iu tovarišev njegovih odkloni. 2. Deželui zbor izraža nado, da se bode deželni odbor oziral po dogovoru z deželnim šolskim svetom na opravičene prošnje glede razvrstitve plače na štajarskih ljudskih šolah ter v tem oziru ustregel prošnjam, v kolikor to dovoljuje stanje deželnega premoženja. 3. S tem, da se sprejme predlog II, je prošnja ravnateljstva zveze slovenskih učiteljskih društev rešena. — Poslanec Robič opomni, da so ga neprijetno dirnoli razlogi finančnega odseka, ter izjavlja, da je bila usoda njegovega predloga tedaj zapečatena, ko je bil izročen finančnemu odboru. Popolnoma napačno je, da se hoče s predlogom seči v pravice deželnega šolskega sveta. On (Robič) ui hotel nič druzega nego deželnemu šolskemu svetu z ozirom na izpremenjene razmere omogočiti, da se nekatere šole iz četrte plačilne vrste v tretjo postavijo. To je potrebno, da se odpravi primanjkljaj učiteljskih močij na kmetih. — Poslanec Jerman podpira Robičev predlog, ter predlaga, da bi se prošnje ravnateljstva zveze slovenskih učiteljev izročile deželnemu odboru, da jih reši v svojtm delokrogu. Predlog Jermanov ostane v manjšini. — Po poročilu poslanca Srn ca se dovoli mestni mariborski občini pobirati po 3 kr. od vsakega goldinarja priznanih iu uradno določenih dohodkov od stanarine za nadaljnlh šest let, to je, od 1. januvarija 1891. leta do 31. decembra 1896. leta. (Deželni zbor koroški.) Pri posvetovanji o deželnem šolskem zakladu je razpravljal poslanec Einspieler znane zahteve in pritožbe koroških Slovencev zaradi šolskih razmer ter poudarjal, da se preosnovi učni načrt z materinim jezikom kot podlaga versko-nravni vzgoji ter da se razdeli deželni šolski svet v nemški in slovenski oddelek. (Nemška protestanška šola v Zagrebn.) Kakor „Obzor" poroča, vpisalo se je letos v nemško evangeljsko šolo blizo 60 katoliških otrok in le 20 pro-testanških. To je žalostni dokaz, ki priča, da zagrebško občinstvo še vedno hiti za švabščino in da mu je malo na tem, je li se vzgaja mladina v hrvatskem duhu ali ne. — O enaki prikazni smo vsako leto tožili tudi v Ljubljani, letos vendar je pri nas nehala ta nestvor „katoliško-protestanške šole". (Najnovejša Kneippova ozdravljanja.) Iz W6ri8-hofen-a se poroča dne 7. t. m.: Neka gospa ii Zgornje Avstrije, ki je bila skozi sedem mesecev brez glasu, dobila je po osemdnevnem zdravljenji s vodo zopet čist, zvonek glas. — Petinsedemdeset-leten kmet, ki je imel raka na jeziku, je bil ozdravljen. — Neki uradnik iz Srbije, dve leti slep, ki je za zdravljenje izdal ie 2800 gld., se veseli zopet belega dne in zdravih očij. (Jetika — ozdravljiva?) Že več tednov kroži po časnikih novica, da se je posrečilo zdravniku dr. Kochu v Berolinu z ugodnim vspehom zdraviti je-tične bolnike. Sostavil je namreč neko tekočino, katero vbrizgava bolnikom pod kožo, kakor pri cepljenju kdz. Do sedaj je ozdravil več nego sto takih boluikoT, nekatere mej njimi je že pljučna bolezen mučila dolgo časa. Dotična zdravilna tekočina uamreč ukonča bacila v tuberkulah m tako reši človeka gotove smrti. — V koliko da je ta no- vica resnična, videli bomu kmalu, ko se imenovano zdravilo napravi v velikih množinah ter se dopošlje zdravnikom po svetu. Gotovo je, ako so to res posreči zdravnikom ozdravljati pljučno bolezen, da je zdravilstvo zopet zelo napredovalo in da bo straho-valo sedanjemu človeštvu najnevarnejšo in najsil-nejše morečo sovražnico. — Ako se to zgodi, morali se bodo poboljšati tudi mlinarji, ker prislovica pravi: Od jetike ozdravljeni človek je tako redek, kakor pravičnega mlinarja klobuk. (Iz C. kr. poštne hranilnice.) Vodstvo imenovanega zavoda razposlalo je uradno okrožnico z izkazom glede prometa v mesecu oktobru. V tem času se je vložilo v varčevalnem prometu 94 223-krat za 1,638.497 gld. 45 kr., v čekovnem pa 570.273-krat za 82,648 430 gld. 36 kr., skupaj 664.495krat za 84,286 927 gld. 81 kr.; od tega pride na Štajarsko 32.833krat za 3,354.230 gld., na Koroško 9546 vlog za 893.043 gld., na Kranjsko 8140 vlog za 706.239 gld., na Primorsko 11.155 vlog v skupnem znesku 1 299.604 gld. A vrnili so v obeh oddelkih skupaj 173.579krat za 85,209.514 gld., od tega na Štajarskem 4928krat za 1,783.588 gld., na Koroškem 1107krat za 272.139 gld., na Kranjskem 1012krat za 249.389 gld., v Primorji 3263krat za 1,233.423 gld. Od dne 12. januvarija 1883, ko so hranilnico otvorili, vložilo se je 32,198.331krat v znesku za 3.634,026.785 gld. 7 kr., a vrnilo 9,401.310-krat za 3.579,362.170 gld. 31 kr.; v blagajnici je tako preostalo 54,664.614 gld. 76 kr. V prometu se nahaja rentnih knjižic 9419 v vrednosti 10,490.880 gld., knjig-vložnic 772.233 in 17.512 čekovnic. Med izplačili je 14 261.395 gld., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. Minoli mesec je narastlo število vložnikov v varčevalnem prometu za 5553, v čekovnem za 115, v „clearingu' za 146 oseb. Vložnih knjižic so na Štajarskem izdali 547 (izplačali 315j, ua Koroškem 143 (94), na Kranjskem 97 (63), v Primorji 405 (171). — Novo pošto z nabiralnico dobila sta kraja: Podbrda, Nona. — V neuradnem delu okrožnice zaslediš podatke o poJ:tnej hranilnici na Ogrskem ; tukaj je koncem septembra bilo v prometu 164.014 knjig vložnic z 2,156.384 vlogami v znesku za 17,392.323 gld. m s 543.759 izplačili za 12 mil. 883.564 gld. v sarčevalnem oddelku, tako od dne 1. februvarija 1886, ko je hranilnica začela poslovati. Konečno nahajaš črtice o poštnej hranilnici ca Francoskem, Taljanskem, Angleškem, Nizozemskem, Švedskem. Po naših krajih sta dva vložnika izgubila svojo *lužno knjižico; jedeu v Gorenjem Logatcu, vredna je 12 gld., in je due 5 t. m. dobil novo, če še ni našel stare; drugi pn sv. Juriju pri Taboru s 3 gld. 1 kr., in bode novo lahko dobil dne 15. novembra. Raznoterosti. — Drsanje in kopanje je bilo nekdaj po šolah prepovedano; s slabimi redi v nravnosti so prestopovalce kaznovali; prvo menda zaradi nevarnosti za zdravje in življenje, drugo pa nekaj iz zdravstvenega, nekaj iz nravnostnega ozira; kopanje je bilo dovoljeno le pod gotovimi pogoji. Sedaj pa bode to oboje ne le dovoljeno, šolske oblasti bodo morale skrbeti, da se dijakom prilika daje za drsanje in kopanje; tako namreč veleva naučni minister ekscelenci Gautsch. Povsod namreč, kjer to kaže, mora se skrbeti za napravo posebnih javnih igrišč; po takih prostorih naj se mladma v prostih urah giblie v prostem zraku. Veljati imS tudi naslednje: 1. V prvem tečaji šolskega leta naj bodo na vseh srednjih šolah konference, h katerim se tudi pokliče učitelj telovadbe; razpravljati se ima pri teh konferencah, koliko se je že ta ukaz izvrševal, oziroma, kako mislijo to stvar začeti. 2. V letnih glavnih poročilih se ima navesti, koliKo se je že po po- sameznih učilnicah v tem doseglo. 3. V tiskanih letnih poročilih se ima posebej naznaniti, kaj se je v tej zadevi že ukrenilo. 4. Deželni nadzorniki se bodo pri nadzorovanji šol o tem prepričali, koliko se je že po posameznih ^olah v tem doseglo, io bodo o vspehih naznanjali višji šolski oblasti. — Prebravši te vrstice, nam pride na misel anekdota iz leta 1848: Stal je dijak-gimnazijec, narodni stražnik (National-Gardist), na straži. Niegov oče ga najde tam, ter mu nevoljno reče: ,Za vojaka bodo cesar skrbel, a ne jaz." — Splošno pa vendarle moramo reči: Namen temu ministerskemu ukrepu je dober, a dosegel bode javaljne svoje namere, ker je napaka pri sedanjem šolstvu mnogo globeje, nego se tukaj išče. — Osemtisoč bal bombaža je zijorelo v Mobilu (Alabama). Škoda znaša milijon dolarjev. Teieg:raiiit. Dunaj, 11. novembra. Danes je bila v knezoškofijski palači prva škofovska konferenca, kateri je predsedoval kardinal Schonborn. Mej vdeležitelji je tudi dr. Kopp iz Vratislave. Wels, 11. novembra. Mrzlica vsled ošpic ponehava pri Mariji Valeriji. Upanje je, da v kratkem ozdravi. Poreč, 10. novembra. Po živahni razpravi je sprejel deželni zbor predlog, da naj ministerstvo uvede italijanščino kot edino veljavni uradni jezik pri sodiščih. Praga, 10. novembra. Spravni odbor je rešil danes nekatere točke, največ po vladnem predlogu. Mladočehi so naznanili odklonjene predloge z ozirom na ugodnejše stališče predsednika kulturnega sveta nasproti sekcijskemu predsedniku kot predloge manjšine. Brno, 10. novembra. Na shodu zaupnih mož moravskih Nemcev je bil izvoljen Weber za starosto. Stranka nemško-narodnjakov se je zelo pritoževala proti strankinemu vodstvu. Sarajevo, 10. novembra. Včeraj so se vrnili romarji iz Meke zdravi. Na kolodvoru jih je sprejel baron Kučera(!) in obila množica. Peterburg, 10. novembra. V merodajnih vojaških krogih se vrše posvetovanja o preosnovi ruske vojske v tem zmislu, da se bode rusko vojstvo na suhem delilo v prihodnje v tri velike armade, in sicer v severno, južno in zapadno armado. London, II. novembra. Pri Lordmajor-jevem banketu je omenil Salisburv, da vse tako kaže, da se vzdrži Evropi mir vsekako za eno leto. Ker bodo carjevič obiskal indijo kot kraljičin gost, se to zmatra dobrim znamenjem. Umrli hu: 7. novembra. Miklavž Petek, hlapec, 38 let, Predilne uliee 7, kap. 8. novembra. Jožef Krasna, umirovljen računski svetnik, 75 let, sv. Petra cesta 14, vodenica. — Jožef Gaisler, štabni narednik, 74 let. Rimska cesta 20, vnetiea reber. 9. novembra. Bogomir Jalen, krojaeev sin, 17 ur. Poljanska cesta 27, oslabelost. V bolnišnici: 8. novembri. Ivan Meglic, gostač, let, marasmus. — Urša Pangerc, gostija, 65 let, vodenica. VremeiiHko sporočilo. a ee a Cas Stanje Veter Vreme opazovanja zrakomera t mm toplomeri po Celziju s ag 10 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. B. zveč. 729-5 7299 44 62 45 brezv fl. svzh. sl. zap megla oblačno 14-10 dež Srednja temperatura 5 0°, za 01° pod normalom. ]>nnalHka borza. (Teleeratieno poročilo.) 11. novembra. Papirna renta 5% po lOO gl. (s Ifi^davkal 88 gld. 75 kr. Srebrna , 5% . 100 , „ 16* . 88 „ S5 „ .5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 , 65 „ Papirna renta, davka pro«t»......101 , 40 , .\keiii> avstr -ozerske biinke......S85 . — „ Kreditne akeiie ....................303 „ 25 „ London............115 „ 80 „ Srebro ..........— „ — „ Francoski napoleond..... ... „ 14' ,, Cesarski cekini...........5 „ 4!< „ Nemške marke ..................56 „ 75 „ ^taujc avstro-ogerske banke dne 7. novembra 1890. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu Kovinski zaklad Listnica Lombard gld. 464,424.000 (— 6 952.000) 244,570.000 (— 433.000) 199,868.000 (— 1,108.000) 34,110.000 (— 442.000) T/^MtaiioA ljeiio Zalogo najlepših grobnih spomenikov Kc. i< Brna. — \Vei s. Handl, Horak, Kneeht. Kaisser, Lowy, Schlessinger, ^"ie.^auer, trgov,-i; Mic(T(iwsky. inženir, z Dunaja. — Schiebel iz Zaloga. — UIrich, trgovec, iz Berolinii — Baron Franu Hefhbali, c. kr. dvorni svetnik v pok., iz Gorice. — Werth, inženir, iz Dolenje-.Vvsirijskega. — KUidva, sodnijsui pristav, iz Ilir. Bistrice. — Kastner, trgovec, iz Prage. Bazglas! S privoljenjem visoke c. kr. deželne vlade bode prihodnji četrtek, to Je 13. novembra 1890 nov somenj v Žužemberku. Tr^ko predstojništvo v Žiižemhcrkii, dne 9. novembra 1800. (3-2) Izdajatelj in za vredništvo odgovoren; Matija Kolar. Sargova glicerinova zobna crema. Izvrstno isredstvo /a\ lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Ka.lodont. Od /druvstvenegit urada potrjeno. Sflf Prav prilično na popotovanji. Diieče okrepčevalno. '^B p^ y<'iiko(ilJivo celo za najiteinejše zobe. '^O v Nemčiji, Frfinciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr. (3) IZIIIIIII