Pofitnlna plačam v {otortuL Leto XVII., št. lft Ljubljana, četrtek 25. junija 1936 Cena l Din opravzuStvo; t-juDijimu, i\narijeva Ulica & — Telefon i prišlo do vojne z Italijo. Za vse one med nami, ki poznajo dogodke, francoski sklep glede sankcij ne more biti nobeno presenečenje. Anglija ne namerava izdati prepovedi za pošiljanje orožja v nezasedeno Abesinijo, toda to orožje bo moglo prekoračiti meje Sudana le tedaj, če bo naslovljeno oblast-vom s točnim sedežem, ki bodo lahko pošiljke prevzele. Nikoli nisem verjel, da bi bil neuspeh prvega poskusa za uporabo kolektivne varnosti smrt DN. Pogledati je treba, koliko bi se dala kolektivna varnost spremeniti v dejstva. Angleška politika je vedno temeljila na DN in o tem vprašanju ja treba brezpogojno govoriti na zasedanju v septembru. Do tedaj bodo tudi ostale države najresnejše proučile ta problem. Simon: Zaradi Abesinije niti ene vojne ladje Notranji minister John Simon, ki je nastopil kot glavni govornik vlade, je predvsem opozarjal na nesoglasja v kritiki opozicije, češ, da je treba sprejeti položaj, kakršen je. Vojna v Abesiniji je končana in sankcije bi njenega izida ne mog'e izpremeniti, razen v primeru, če bi Anglija sama započela vojno. Karkoli pa mora Anglija storiti, s« mora zgoditi na podlagi možnosti, če se pravilno presodi razvoj dogodkov kakor tudi, ali so okoliščine take, da bi se čutili upravičene uporabiti skupno z drugi mi silo za izpremembo ustvarjenega položaja, je treba upoštevati, da ni kaj takega voljna nobena članica Društva narodov in prav tako tudi »e angleška vlada. Mi smo proti temu, da bi zaradi Abesinije, bodisi tudi v uspešni pomorski bitki, izgubili le eno samo ladjo Društvu narodov moremo služiti bolje če pogledamo svetu v oči in proučimo, kako bi ga ojačili. da bi moglo v bodočih primerih uspešneje nastopiti proti sličnim udarcem. Zunanji minister je že na delu ter je stopil v stike z drugimi članicami Društva narodov, da bi zvedel za njihovo mnenje. Tu gre tudi za vprašanje, glede katerega moramo brezpogojno čuti tudi sodbo naših dominionov. Velika večina za vlado Pri glasovanju ki se je bilo izvršeno šele po 23., je bila dlavna politika za ukinitev sankcij odoorena s 384 glasovi proti 178, a čemer je bila obenem odklonjena tudi nezaupnica, ki jo jo predlagala delavska stranka. Nova pota angleške zunanje politike V politični javnosti je bil izid glasovanja v spodnji zbornici sprejet z zadovoljstvom Poudarja se, da je vlada dobila mnogo večjo večino, kakor so splošno pri čakovali. Opozicija je doživel popoln neuspeh. Od vladne večine sta glasovala proti vladi samo 2 poslanca. Celo Simonovi liberalci, ki so s sankeij6ko politiko vlade skrajno nezadovoljni, so glasovali za zaupnico vladi. Dejstvo, da je v debati ministrski predsednik Baldwin dvakrat povzel besedo in branil zunanjega ministra Edena, smatrajo splošno za znak, da misli Baldwin sam v bodoče voditi tudi zunanjo politiko. Tudi današnji listi v svojih komentarjih opravičujejo Edena, češ, da Anglija sama s sankcijami ni mogla ničesar doseči, vojne pa ni mogla riskirati. »Times« smatra, da pomeni zunanje-po-litična debata v spodnji zbornici pričetek nove politike Anglije, pri čemer posveča list posebno pozornost Nemčiji in se zavzema za čim prejšnji pričetek pogajanj z Berlinom. List je mnenja, da Je doseda nja angleška zunanja politika doživela neuspeh prav zaradi spora med Nemčijo in Francijo. Ta spor Je treba čim prej spraviti s sveta, s čemer bo najprej doseženo pomirjenje in ravnotežje v Evropi. rajšnjim glasovanjem v spodnji zbornici definitivno zaključena usoda sankcij. Eden odhaja v ženevo ohrabren po veiiki večini .ki je glasovala za politiko vlade, ter bo mogel nadaljevati diplomatsko akcijo, ki jo je pričel v zadnjih tednih. Hoare o pomorskem sporazumu z Nemčijo London, 24. junija. AA Na vprašanje o pomorskem sporazumu med Veliko Britanijo in Nemčijo je sir Samuel Hoare odgovoril na današnji seji tole: Lahko rečem da so vse podrobnosti v zvezi z izvedbo angleško-nemške pomorske pogodbe urejene v popolno zadovoljstvo in n.i prijateljski cačln ter ni bilo nobenih nesoglasij glede tolmačenja posameznih določb te pogodbe. Na vprašanje, kakšno stališče bo angleška vlada zavzela, če bi Nemci vnovič utrdili Helgoland, je Hoare odvrnil, da je to vprašanje preveč akademsko in da tudi ne spada v njegovo pristojnost. Tudi Italijani so jako zadovoljni Rim. 24 junija, o. Italijanski li«ti izražajo veliko zadovoljstvo nad izidom glasovanje v francoski in angleški zbornici in sodijo, da je vprašanje sankcij proti Italiji že s tem prav za prav odstavljeno z dnevnega reda. Sklep Društva narodov je sedaj zgolj še formalna zadeva- V Rimu nihče več ne dvomi, da bo v Ženevi z veliko večino sklenjena takojšnja ukinitev sankcij-Ce Društvo narodov istočasno prekliče tudi svoj sklep, s katerim je proglasilo Italijo za napadalca, se bo Italija rada odzvala povabilom k sodelovanju pri reševanju evropskih problemov- Italijanski lisiti še posebej podčrtavajo izjavo Baldwina, da je smatrati okupacijo Abesinije za izvršeno dejstvo in da tega nii mogoče izpremeniti-To proglašajo fašistični listi za tiho priznanje aneksije Abesinije s strani 'Anglije in vidijo v tem iztreznenje angleških sank- V ostalem so listi mnenja, da jez vče- i cionaldstičndh krogov. 382 :198 za Blumovo vlado Kljub vehemantnim napadom desnice je francoska poslanska zbornica z ogromno večino odobrila Delbosov ekspoze Pariz, 24. junija, d. V debati o ekspozeju zunanjega ministra Delbosa v poslanski zbornici je neodvisni radikal Montigny nastopil z vso ostrostjo proti temeljni misli vladne izjave. Vlado je obdolžil, da se nagiba k politiki, ki je že doživela bankrot, in da hoče ustvariti blok demokracije proti diktaturi. Zunanji minister Delbos je prekinil govornika ter je protestiral zelo energično proti temu podtikanju. Pristavil je, da so govorniki, kakor je poslanec Montigny, zmožni dobavljati nasprotnikom Francije v inozemstvu orožje. Ko je hotel Montignv govoriti dalje, so socialistični poslanci z razbijanjem po mizah preprečili nadaljevanje njegovega govora. Pristaš desničarskega centruma poslanec Herand je izjavil, da nočejo njegovi tovariši povzročati vladi pri zastopanju Francije pred mednarodnim forumom nobenih težkoč, vlada pa napravlja pogreško, ker hoče biti prijateljica z vsem svetom, dočim je treba prijatelje izbirati. Tudi Francija mora izbirati, in sicer ne med politikami raznih flrugih držav, temveč med lastnimi političnimi možnostmi. Z Nemčijo in Italijo je treba govoriti naravnost ter se ne sme dopustili, da bi se izvršilo italijansko-an-gleško zbližanje z izključitvijo Francije. Katoliški demokrat Emest Pezet je pou- Komunistična stavka v francoskih pristaniščih in ladjedelnicah Marseille, 24. junija, o Stavka pristaniških nameščencev in pomorščakov je zavzela izredno Velik obseg. Vsi pristaniški delavci, posadke večjih ladij, pa tudi remorker-jev in pilotskih čolnov so odložili de'o. V luki je vsidranih 68 ladij na katerih so feobešene rdeče zastave. Komunistična agitacija med stavkujočimi delavci in mornarji je izredno živahna. Delavci nočejo pristati na nobene sprejemljive pogoje, nego zahtevajo nemogoče povišanje plače ter celo solastnino na ladjah. Na nekaterih ladjah so posadke postavile kapitane in ostale oficirje na kopno, na drugih so jih pridržali kot talce. Oblasti sploh n^ Intervenirajo Ladje, ki prihajajo v luko. ostanejo tu le nekaj ur nakar odplovejo t sosednje luke, ker ni pričakovati da bo stavka kmalu prenehala. Zaradi tega imajo veliko škodo ne le delodajalci in delavci ,nego tudi trgovci in komisijonarji. Vlada je na svoji včerajšnji seji podrob no proučila položaj. Nastala je bojazen, da ne bi izbruhnila generalne stavka v vseh francoskih pristaniščih in ladjedelnicah. Iz Saint Nazaira v Bretagni je namreč prišlo sporočilo, da so odložili delo tudi delavci v tamkajšnjih vojaških ladjedelnicah, kjer gradijo dve oklopni križarki in 4 podmornice za francosko vojno mornarico. Pa tudi iz drugih luk, zlasti ob Sredozemskem morju, prihajajo vesti o naraščajoči stavki pristaniških delavcev in pomorščakov. Izven vsakega dvoma je da ima to stavkovno gibanja čisto izrazit politični značaj in da so ga organizirali komunisti popolnoma na svojo lastno pest. Snoči »o odpotovali v Pariz odposlanci sindikata pomorščakov, da se pogajajo z državnim podtajnikom v ministrstvu za trgovsko mornarico. Pravijo, da je ministrstvo za trgovinsko mornarico zahtevalo od vseh paroplovnib družb, ki dobivajo državno subvencijo naj ugode zahtevam mornarjev do skrajnosti. darjal, da se mora izbirati le med politiko spoštovanja pogodb ali pa revizije. Njegovi pristaši so za pripadnost k Društvu narodov, obžalovati pa je treba, ker obstoja nesorazmerje med silami držav, ki so zadovoljne s pogodbami. in onih, ki niso zadovoljne. Tudi govornik je bil za proglasitev sankcij; da bi prišlo do uporabe načelo pravice, med politiko zvestobe Društvu narodov in realistično politiko pa ne sme obstojati nobeno nasprotje. Nemška politika stremi po revanži Narodno-republikanski poslanec Keryllis je opozarjal na resnost položaja ter se je pridružil izjavi angleškega vojnega ministra, da je evropski mir bolj v nevarnosti, kakor je bil 1. 1914. Med drugim je dejal: Ce se premotriva nemški režim od blizu, se more priti do zaključka, da vodi le v vojno. Mistika narodnega socializma je revanža, maščevanje. Hitler potrebuje uspeh. Kaj bo sklenila poslanska zbornica, če bi Nemčija napadla Češkoslovaško? Francija je vezana s pogodbo. Ali se bomo zadovoljili z go-spodstvom Nemčije v srednji Evropi? Ce Izhaja vsak dan, razen Naročnina znaša mesečno Din 21— Za Inozemstvo Dtn 40.— CJrednifltvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon SL 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica šter. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. bodo Nemci dosegli ta cilj, bodo naslednjega dne zahtevali Alzaeijo in Loreno in naše kolonije. Vprašati &e je tudi treba, kako je z vprašanjem priključitve Avstrije k Nemčiji. Ministrski predsednik ni tarrei nobenega stališča, zaradi česar je potreben jasen odgovor. Komunistični poslanec Peri je govorfl o srednje-evropski državi, ki bi jo mogla doleteti usoda Abesinije, ter je zahteval od vlade močno in odločno politiko ▼ Podu-navju. Potreba ojačenja obrambne snt Nadaljnja vprašanja interpelantov so »e nanašala na vesti o nemško-italijanfrkem sporazumu, o potovanju dr. Schachta po južno-vzhodni Evropi in o delavnosti nemških agentov v Franciji. Tako govorniki večine kakor opozicije so poudarjali potrebo močne francoske obrambne sile. Vladni predlog, naj se omogoči mednarodni rai>-govor o omejitvi oboroževanja, bo govorniki označevali kot izjavo, ki ji manjka vsaka aktualnost. Nasprotniki Društva narodov na desnici 90 zahtevali izpopolnitev posebne francoske vojne, ki bi mogla izpolnjevati svoje naloge t-udi izven Francije. V nočni m*ji sta desničarska poslanca Vallat in Marin zahtevala ojačenje francoske obrambne sile in obnovo najtesnejSh prijateljskih odnošajev z Italijo. Oba »ta označila nemško oboroževanje ▼ zraku ▼ najbolj črnih barvah za francosko prebivalstvo. Zunanji minister Delbos je ob kooeu debate ponovno izjavil, da bo vlada ▼ vsakem pogledu skrbela za vojaško varnost Francije. Izjavil je, da je kolektivna varnost ne-razdTUŽljivo zvezana z ojačenjem francoske vojske in letalstva. Opozoril je tudi. da ri Francija želi miru in zbližanja z Nemčijo na podlagi pravičnosti in enakopravnosti r«eh držav. Posebno je tudi poudaril, da hoče Francija strogo izpolnjevati prevzete obveznosti v srednji in južnovzhodui Evropi. Blum dobil zaupnico Glasovanje o zaupnici vladi se je pričelo šele ob 0.30. Izid glasovanja je bil objavljen šele ob 1.30 ponočL Poslanska zboruka je Izrekla vladi zaupnico s 382 glasovi proti 198. Večina je sprejela proglasitev tega izida z viharnimi ovacijami vladi. Senat bo pričel razpravljati o vladni deklaraciji šele jutri. Na svoji snočni seji je senat odobril zakon o reformah v Narodni banki. Obenem je odobril vladi posojilo v višini 10 milijard frankov Ugoden vtis v Angliji London, 34. junija, o. Izid glasovanja ▼ francoski poslanski zbornici smatrajo ▼ angleških političnih krogih za mnogo bolj značilen kakor pa samo izjavo vlade, o kateri sodijo, da ni prinesla ničesar novega. V londonskih krogih so mnenja, da je izjava francoske vlade samo zbirka Se znanih fraz in francoskih predlogov, izmed katerih spadajo mnogi že v zgodovino, kakor na primer predlog o podunavskem paktu, za katerega se svoječasno ni nihče ogrevaL Za Angleže je važno samo to, da je g sklepom poslanske zbornice tudi v Franciji vprašanje sankcij zapečateno. Francija je sledila Angliji, ne da bi se o tem prej pogajala ali zahtevala za to kake posebne koncesije. V Londonu so nad tem prijetno presenečeni, ker je prvi primer, da je francoska vlada brez vsakih protiuslug sprejela stališče Anglije. Iz tega sklepajo, da je Franciji vsekakor več na prijateljstvu s Anglijo kar kor pa na problematičnem sodelovanj« s fašistično Italijo. Blum in Delbos odpotovala v Ženevo Pariz, 24. junija. d. Ministrski predsednik Blum in zunanji minister Delbos bosta jutri odpotovala v Ženevo, da se udeležita otvoritvene seje sveta Društva narodov. Nezaupljivi Riir V Italiji so prepričani, da Anglija svojega poraza ne bo mirno vtaknila v žep In da se bo skušala maščevati nad Italijo Rim. 24- junija, o. Čeprav razni italijanski komentarji dogodkov v Evropi neprestano naglašajo, da Italija odklanja sodelovanje pri reševanju aktualnih evropskih vprašanj, dokler ne l>odo ukinjene sankcije in ne bo Društvo narodov preklicalo 6vojega sklepa, s katerim je lila I1a!i.ia proglašena za napadalko, prevladuje v Rimu vendarle čim dalje večja bojazen, da bi se mogli dogodki v Evropi razvijati b?vz in mimo Itali e- V tem pogledu spremljajo zlasti ljubosumno diplomatske akciie Anglije. V Rimu so trdno prepričani, da Au-glija fiaska s svojo sankcionistifcno politiko ne bo mirno vtaknila v žep,^ marveč se bo Italiji maščevala na drue način. Pozornost je v zvezi s tem zbudil današnji uvodnik »Giornala d' Italia«. v katerem prihaja bojazen v prikriti obliki dokaj ms-no do izraza. List razpravlja o pripravah za reformo Društva na*odov in opozarja na nevarnost, ki p^eti Italiji. Po njegovem mnenju skuša Anglija razparcelirati kolektivno varnost in ustvariti brez sodeiO-vanja Italije sistem regionalnih sporazumov. Anglija forsira to svojo akcijo, želeč izločiti Italijo iz teh sporazumov, ki je najbolj občutljiva zlasti v srednji Evropi. V tolažbo opozarja »Giornale d' Italia« na to. da so doslej propadli v6i taki poizkusi. Ze svoječasno je londonska diplomacija skušala doseči sklenitev podunavskega pakta brez Italije, pa ni uspela. Nasprotno, posledica tega je bila, da ie prišlo do sklenitve rimskega protokola med Italijo. Avstrijo in Madžarsko. Sedaj skuša Anglija doseči sporazum z Nemčijo mimo Italije Posledica je bila. da je Nemčija odklonila odgovor na angleška vprašanja, ker Nemčija nikakor ne želi pogajanj o obnovi lekarneke pogodbe brez sodelovanja Italije. Zelo nevaren je manever Anglije s sklenitvijo sredozemskega pakta, s katerim hoče Ang'\;a obkoliti Italijo in jo docela izolirati. Anglija s tem ne bo dosegla ničesar drugega, kakor da bo znova postavila na dnevni red razne vojaške in politične probleme med Italijo in ostalimi sredozemskimi državami. Vse diplomatske akciie Aneliie stremijo po mnenju lista zgolj za tem. da se maščuje Italiji za Abesinijo in za neuspeh s sankcijami Italija je na to pripravljena in bo zaradi tega še bolj previdna, kakor je bila doslej. Evropski državniki se bodo kmaiu morali prepričati, da brez Italije t Evropi ne morejo ničesar več sklepati. Konferenca o Dardanelah Konferenca v Montreuxu bo danes za čas zasedanja Društva narodov prekinjena Bsntrens, 24. junija. AA. Konferenca o morskih ožinah je dopoldne začela proučevati drugi del turškega načrta, nanašajoč se na prehod vojnih ladij skozi Dardaneie-Litvinor je zahteval, naj se prepoved prehoda za podmornice razširi tudi na matične ladje in letala. Lord Stanhope je izjavil, da ima britanska delegacija pridržke glede tega člena, dokler ne dobi končnih navodil od svoje vlade. Japonski delegat Sato je izjavil, da Jo pripravljen sprejeti te omejitve, kolikor se tičejo vstopa vojnih ladij v Črno morje, č« se omejitev razširi tudi na izhod vojnih ladij iz Črnega morja. l^tvinov je pobijal ta predlog, sklicujoč «4 na poseben položaj, v katerem se nahaja Sovjetska unija, češ, da bi utegnila biti primorana v določenih primerih poslati tudi v kraje svojega ozemlja enote svojega črnomorskega brodovja. Francoski delegat Paul-Boneour je navajal pridržke glede enakega postopka za pomožne in vojne ladie. Konferenca je nato nadela debata o formalnih določbah turškega načrta. Delegati" Velike Britanije, Rusije. Japonske in Rumu-nije so se v načelu izrekli sporazumno s preliminirano izjavo. Glede omejitve tona-ie na 14000 ton so sklenili, da bo zadevo proučil poseben tehniški odbor. Boncour 'e ugotovil, da utegne omejitev tonaže pomeniti nevarnost v primeru, če bi šlo za izvršitev kakšnega ukrepa, sklenjenega po DN- Litvinor Je predložil konferenci amand-man ▼ istem smislu, češ, da bi se prehod skozi morsko ožino moral prepovedati vojnim ladjam vojskujočih 6e držav, čeprav ne gre za izvršitev obveznosti, irrirajočfli iz statutov DN. Govoril je nato šs Paul Boneour, potem pa se je začela debata o dolžnostih, izvirajo-čih iz nevtralnosti Turčije nasproti državam nepodpisnicam konvencije o morski ožini. V tej debati je turški zunanji minister Ruždi Aras izjavil, da je glede turškega izpolnjevanja vseh mednarodnih obveznosti, seveda tudi tistih, ki izvirajo iz statuta DN, vsak dvom odveč. Konferenca o morski ožini bo končala jutri dopoldne na plenarni seji prvo fazo svojega zasedanja. Jugosiovenska delegacija Na konferenci zastopajo Jugoslavijo stalni delegat pri Društvu narodov dr. Ivan Subo-tič, kot eksperti pa kapetan fregate Hija-cint Undersen, tajnik poslaništva v Parizu dr. Slavko Rajkovič in uradnik jugoslovenske stalne delegacije v Ženevi dr. Todor Korenid. Japonski pridržki Tokio, 24. junija. AA. Po poročilu agencije Domej je zunanji minister Arita poslal japonskemu delegatu na konferenci v Montreuxu naslednje navodilo: Japonska bo podpirala turško zahtevo po reviziji določb o morskih ožinah, zahteva pa, naj se izpremene turški predlogi, ki dajejo sovjetskim ladjam pri prehodu skozi te morske ožine v Sredozemsko morje prvenstvo. Razen tega bo japonska delegacija izjavila, da Japonska ne bo sodelovala pri ukrepih za izvaianie pogodbe, ker je svojčas izstopila iz Društva narodov. Ob obletnici sedanjega režima Italija sklepa z Nemčijo : letalski pakt? * Obisk državnega podtajnika generala Valleja v Berlin« Včeraj je poteklo leto dni, odkar je bila imenovana vlada gg. Stojadinovič-Koro-šec-Spaho. »Slovenec« je obletnici posvetil uvodnik, v katerem seveda zopet pred Vsem napada JNS, pa pravi, da je sedanja vuda prevzela posle v najtežavnejših okoliščinah. Kljub temu pa more vlada sedaj po enem letu >z zadovoljstvom ugotoviti, da je v državi red in mir, da zakon ščiti v6e državljane enako in da se nobene korupcije pa naj se pojavi kjerkoli, ne skuša od vladine strani zabrisati. Nič ni bolj pomirjevalno vplivalo na narod, kakor zavest, da so vsi državljani pred zakonom enaki In to je velik uspeh sedanje vlade«. 0 uradniških premestitvah pravi »Slovenec«, da je bilo treba popraviti storjene krivice. »Na vsak način je bilo treba izmenjati ono uradništvo, ki je protizakonito postopalo proti narodu, se čez mero izpostavljalo za protiljudski režim, posebej pa Še tiste, ki so po strankarski protekciji in n« po svojih delovnih sposobnostih prišli na važna upravna mesta... čiščenje je bilo potrebno že zaradi tega, da se narodu da zadoščenje, posebno tistim, ki so bili krivično preganjani, a niso izgubifi vere v Beograd, 24. junija, p. Notranji minister | 3e podpisal na osnovi paragrafov 3, 6, in 139 zakona o občinah naslednjih novih 14 uredb o teritorijalnih spremembah občin v dravski banovini: Po prvi uredbi se del kraja Turnovec (hišne številke 1, 23, 25, 26, 28, 29, 31, 33, 36, 48, 55 in 64) m del kraja Volčje (h. št. 31, 33, 39, 41, 57 in 58) izločita iz občine Sromlje v brežiškem srezu in priključita občini Artiče. Pa drugi uredbi se iz občine Bočna v gornjegrajskem srezu izločita kraja Holmec in Brdo ter priključita občini Rečica ob Savinji. Po tretji uredbi se izločijo iz občine Lu-kovica v kamniškem srezu kraji Gabrovi-ca, Laseno in Pišajnovica ter priključijo pbčini Tuhinj. Po četrti uredbi se izločijo iz občine Sv. Jurij pri Celju v celjskem srezu kraji Sv. Jakob, Podlesje, Jazbin vrh, Kostriv-nica, Kalobje, Posredek, Planica, Sotenško in Vodice, iz katerih se ustanovi nova občina Kalobje. Po peti uredbi se ustanovi nova občina St. Vid pri Grobelnem v šmarskem srezu, v katere sestav pridejo 1. iz občine Šmarje pri Jelšah bivša občina št. Vid, 2. iz občine Ponikva kraji Zavrhje, Spodnje Selce in del kraja Ponikvica, ki spada v župnijski in šolski okoliš v Št. Vidu (hišne številke 1 do 4, 6 do 12, 14 do 24, 36 do 38 in 40 do 42). Po šesti uredbi se prekrsti občina Trnovska vas v ptujskem srezu v občino Sv. Bol-fenk v Slovenskih goricah. Pričetek posvetovanj v ženevi Ženeva, 24. junija. w. Po prihodu nekaterih delegatov takozvanih nevtralnih držav bo se danes začela prva politična posvetovanja pred zasedanjem sveta DN. Razgovori so »e v glavnem nanašali na celotni politični položaj v Evropi po pomembnih izjavah angleških in francoskih državnikov V zadnjih dneh. Neguš neprijeten gost v Švici Bern, 24. junija, o. Švicarske vlada je objavila službeni komunike, v katerem naglaša, da je sporočila negušu da bi bilo najbolje, ako ostane v Londonu, dokler v Ženevi ne pride do odločitve v italijansko-abesinskem sponi. Le na ta način bi se mogel izogniti neprijetnosti, da v Švici ne^ bodo postopali z njim tako. kakor pritiče njegovemu dostojanstvu, švicarska vlada nima ničesar proti temu, da pride v Švico na svoje posestvo, pač pa mora v tem primeru opustiti vsako politično akcijo; more pa mu seveda zabraniti, da ne bi pravično stvar .... Čeprav bi bilo treba še marsikaj storiti, vendar more sedanja vlada po enem letu ugotoviti, da se je držala gesla: »Zvestoba za zvestobo!« 0 ustanovitvi JRZ pravi »Slovenec«, da je z njo »vlada napravila ogromen korak naprej do svojega cilja«. Glede političnih zakonov pa v nasprotju z znanimi izjavami g. predsednika vlade zatrjuje, da ne bo treba več dolgo čakati na nje, »kakor hitro bo vlada dobila dovolj zanesljivo oporo tudi v senatu«. Dalje »Slovenec« pravi, da Be je vlada skrajno borila tudi proti gospodarski krizi, ki pa še vedno noče popustiti. »Kljub krizi pa ima Slovenija tudi gospodarsko od sedanjega režima več kakor od vseh prejšnjih«. Med željami, ki se še niso izpolnile, navaja »Slovenec« kot dve glavni: ozdravljenje slovenskega zadružništva in uvedbo pokrajinskih samouprav. »Vendar zaupamo«, zaključuje, »da bo vlada, v kateri smo Slovenci zastopani po preizkušenem našem voditelju dr. Antonu Korošcu, v svojem drugem letu z vso odločnostjo pristopila k reševanju tudi teh. za naš narod življenjsko važnih problemov«. Po sedmi uredbi se iz občine Dolenja ras v kočevskem srezu izločita kraja Nemška vas in Zadolje in se priključita občini Ribnici. Po osmi uredbi se iz občine Lukovi ca v kamniškem srezu izloči bivša občina Blagovica, iz občine Tuhinj pa kraji Češnjica, Lipa, Poljane in Selce in se iz njih ustanovi nova občina Blagovica. Po deveti uredbi se del kraja Murščak (hišne številke 1 do 61 izloči iz občine Slatina - Radenci in priključi k Sv. Juriju ob Ščavnici v ljutomerskem srezu. Po deseti uredbi se iz občine Primskovo pri Kranju izločijo katastrske občine Pre-doslje, Kokrica, Britof in Suha in se iz njih ustanovi nova občina Predoslje. Po enajsti uredbi se izloči iz občine Raka v krškem srezu katastrska občina Mr-šeča vas (s kraji Mršeča vas, ČSsti breg. Čučja mlaka. Hrvaški brod, Grmovlje, Hu-denje in Zameško) ter priključi občini Škocjan. Po dvanajsti uredbi se lz občine Horjul v ljubljanskem srezu izločijo kraji Št. Jošt, Betajnova in Planina, iz občine Vrhnike pa kraj Smrečje in se iz njih ustanovi nova občina Št. Jošt. Po trinajsti uredbi se ustanovi nov* občina Remšnik v prevaljskem srezu. V občino pridejo iz občine Brezno kraji Remšnik, Brezni vrh, Radica in Kozji vrh, i z občine Marenberk pa kraj Vas. Po štirinajsti uredbi se iz občine Preser-je v ljubljanskem okoliškem srezu izloči katastrska občina Rakitna, ki postane samostojna občina. prišel osebno v ženevo, da pred Društvom narodov brani in zastopa lnterese svoje države. Tudi Angleži bi se ga radi znebili London, 24. junija, o. Po sklepu vlade, da se ukinejo sankcije proti Italiji ta spravi i tal i jansko.abesinski spor čim prej z dnevnega reda, je v Londonu Javna tajnost, da bi se vladni krogi radi znebili tudi abesinskega cesarja Zatrjujejo, da Je zunanji minister Eden pri svojem včerajšnjem posetu namignil negušu, da bi bilo najbolje ako se preseli v Palestino. Tam bo med svojimi, blizu svoje domovine in bo mogel prav tako spremljati vse dogodke, zastopstvo abesinskih interesov v Ženevi pa naj prepusti Angliji. Kakor trdijo v okolici neguša se ne bo uklonil in je odločen odpotovati v Švico, da v danem trenutku nastopi v ženevi. London, 24- junija. w. Jutri popoldne bo neguš odpotoval v Ženevo. ČITAJTE LJUBLJANSKI ZVON« ^ Beležke: Razpis občinskih volitev Dosedanja občina šmarjeta-Bela cerkev v novomeškem srezu ie bila z uredbo notranjega ministra razdeljena v dve občini: Šmarjeta in Bela cerkev Za obe novi občini je razpisala bonska uprava občinske volitve na nedeljo, dne 26. julija. Krščanski socialisti »Delavska pravica< posveča uvodnik nedavnemu občnemu zboru Jugoslovenske strokovne zveze. V članku pravi, da so se izjalovili vsi napori, ki so 6tremeli za razcepitvijo krščansko-socialnega delavstva. Napadi so organizacijo le še bolj okrepili-»Zvesta zdravemu izročilu«, nadaljuje nu?o list, >da mora delavsko gibanje ostati neodvisno, je JSZ svojo neodvisnost vedno branila in ohranila neomadeževano svojo osnovno linijo; biti delavstvu obrambni zid in napadalni stolp proti izkoriščanju in izrabljanju po današnjem krivičnem redu, na drugi strani pa tvoriti skupaj z vsem delavstvom borbeno četo za nov gospodarski in družabni red.< Iz poročil z občnega zbora, ki jih »Delavska pravica« obenem objavlja, je razvidno, da je imela JSZ na dan občnega zbora 6486 članov, za 1994 več. kakor pred enim letom. Novih skupin je bilo ustanovljenih 15. Zveza je hotela za svoje članstvo upehati članski znak. ni pa dobila od oblasti dovoljenja, da bi se smel ta znak nositi. V okrilju zveze se je ustanovila zadruga »Delavska tiskarna«, ki je že registrirana. Zveza bo napela vse sile, da se to mogla tiskarna čimprej ustanoviti. Mladinski odsek zveze šteje v 13 skupinah 738 članov. Nova nevarnost za vero in slovenstvo Odkriti jo je zadnji »Domoljub« v tekmah koscev, žanjic, grabijic itd., ki jih prirejajo po deželi društva kmečkih fantov in deklet. Posvetil je tem tekmam in od njih prihajajočim »nevarnostim« celostranski članek. V njem pravi, da so se »iz nekega središča razpršili po deželi ljudje do najnovejših dni popolnoma neznani preroki, ki se proglašajo za odrešenike«. Baje pridigajo ljudem neki novi evangelij, »čeprav imamo Slovenci že od zdavnaj drug evangelij, po katerem so 6kušali živeti vsi davni predniki«. Upeljuje tudi »neke nove obrede«, o ka/terih pameten človek ne more vedeti, čemu naj bi bili. Taki obredi so tekme iz raznih panog kmečkega dela v nedeljo popoldne. »Domoljub« na dolgo dokazuje, da so take tekme ne le nepotrebne, marveč naravnost škodljive in v nasprotju s cerkvenim naukom. Pripisuje jim vse drugačen pomen, kakor ga označujejo prireditelji, pa pravi, da »prire-diiteljem sploh ne gre za najboljšo koso ali najboljšega kosca, ampak imajo neko drugo misel za bregom«. V teh tekmah vidi list pogansko praznovanje nedelje in pravi: »Čas je že, da prenehamo s temi komedijami!« »Domoljub« končno svari pred »sencami, ki begajo po deželi« in vzklika: »Kdor hoče pred nas, mora najprej pokazati, da spoštuje vse. kar fe našega: vero, cerkev, jezik, starše in duhovščino, vse naše verske in narodne navade, tudi nedeljo!« Kakor kaže to »Domoljubovo« pisanj«, so prireditve društev kmečkih fantov in deklet gotovim gospodom zelo neprijetne. Dr. Maček o umetnosti »Hrvatski Dnevnik« je priobčil te dni zanimivo izjavo dr. Vladka Mačka o umetnosti. Dr. Maček je rekel med drugim: »Zabeležil sem svoječasno čudno dejstvo, da naši pesniki, književniki in umetniki s posebno ambicijo prikazujejo samo ono, kar je temno in grdo. Oni smatrajo, da je to realizem. Toda jaz mislim, da so na napačni poti. Zakaj vsaka slika, ako hoče biti vema, mora imeti senco in svetlobo. Kakor bi bil pisec, ki bi slikal življenje samo z lepe strani, zelo daleč od realizma, tako je istotako daleč od realizma tudi oni, ri prikazuje življenje samo s temne in grde strani. Vzeti je treba v roke samo Os->ornovo zgodovino umetnosti, ki jo je pred dvema letoma izdala Matica Hrvatska, in >rimerjati slike umetnikov 15., 16. in 17. stoletja z modernimi mazarijami današnji-ce in vsakemu človeku, ki ima zdrav estetski čut, mora biti jasno, da gre tu za po->olno dekadenco in da bi bilo mnogo boljše, če bi ti moderni slikarji, ako že mislijo, da morajo slikati, raje kopirali ono staro namesto da ustvarjajo nekaj novega, kar je stokrat slabše od onega prejšnjega.« Povratek dr. Stojadinoviča v Beograd Beograd, 24. junija p. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič se je snoči vrnil * inšpekcijskega potovanja po Bosni. Iz Turčije se je vrnil minister brez portfelja dr. Behmen. Iz Beograda je danes odpotoval v Ankaro turški poslanik Ali Hajdar, ki se bo vrnil v pričetku julija. Ban v Laškem Laško, 24. junija. Ban g. dr. Natlačen je včeraj službeno po. setil Laško. Pripeljal se je iz Celja v spremstvu celjskega sreskega načelnika dr. Zobca. celjskega župana Mihelčiža ln podžupana Strmeckega, Na meji laškega sreza ga je pričakal naš sreski načelnik dr. Tekavčič, nasproti pa mu je šlo tudi okrog 20 kolesarjev. V Laškem je bil pred mostom postavljen slavolok z napisom: »Zaželjen, pozdravljen naš ljudski ban — Bog živi! Ti kliče narod vdan«. Pred slavolokom je pozdravil g. bana la-Ski podžupan g. Elsbacher, ki je ▼ svojem nagovoru opozoril na krasen razvoj Laškega In na njegove moderne pridobitve, nujno potrebne za tujskoprometno in letoviško mesto. Zaprosil je g. bana. naj banovina podpira stremljenja mladega mesta. Ko so bili izrečeni še drugi pozdravi, se je g. ban zahvalil s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril potrebo skupnega dela za državo, ker smo vsi ena velika družina, ki stremi za istim ciljem: koristiti domovini. Sprejema so se udeležili tudi za-stopniki občin Sv. Krištof. Marija Gradec, Sv. Lenart in Zidani most. Na sreskem načel s tvu je g. ban sprejemal deputacije, potem pa ;e fcila n;nmi in njegovemu spremstvu prirejena zakuska v hotelu »Savinji«. Rim, 24. junija o. Držami podtajnik ▼ ministrstvu za vojno letalstvo general Val-le je odpotoval z večjim spremstvom ▼ Berlin, da vrne obisk nemškemu letalskemu ministru generalu Goringu, ki je bil leta 1933 v Rimu. Po vesteh iz Berlina je general Valle s svojim spremstvom prispel dopoldne na letališče Staaken pri Berlinu, kjer so ga slovesno sprejeli General Valle bo ostal v Berlinu pet dni. Ker so v njegovem spremstvu letalski strokovnjaki, sodijo dobro poučeni politični krogi, da ta obisk ni zgolj uljudnostnega značaja in da se bo general Valle pogajal s posebno nemško delegacijo o sklenitvi letalskega pakta med Italijo in Nemčijo. Brž- Ljubljana, 24. junija. V obči državni bolnišnici je davi prišlo do tragične nesreče, kakršne v večji bolniških obratih sicer nikoli ne morejo biti izključene, a nesreča v Ljubljani je hkratu vendarle usoden simptom brezupnih zdravstve-no-skrbstvenih razmer, proti katerim se vsa naša javnost že tako dolgo povsem zaman bori. Z okna bolniške sobe v prvem nadstropju kirurškega oddelka se je okrog štirih zjutraj vrgel v samomorilnem namenu 49-Ietni nočni čuvaj državnih železnic in družinski oče Edmund Ošaben iz Koryt-kove ulice, ki je bil pred dnevi pri zelo kočljivem zdravstvenem stanju operiran. Do skoka skozi okno je sprišlo s tako naglico, da ga niti sobolniki niti strežniško osebje, ki mu je poverjena skrb za nadzorstvo pacientov, niso mogli več preprečiti Po kratkem, hudem trpljenju je podlegel poškodbam. Državno tožilstvo je odredilo ogled na kraju nesreče in &odno obdukcijo, ki jo je opoldne izvršila komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Kresnika. Sodni zdravnik je ugotovil, da si je Ošaben pri padcu zlomil nogo v desnem kolku, dobil nevarne notranje poškodbe, smrt pa je nastopila prav za prav zaradi komplikacij ob vnetju tiebušne mrene, s katerim so ga bili že pred dnevi pripeljali v bolnišnico. Zdravnik železniške bolniške blagajne ga je poslal na kirurški oddelke, da mu operirajo čir v želodcu. Po operaciji je Ošaben trpel hude bolečine, imel je visoko temperaturo in od časa do časa je bledel. Snoči je še do druge ure zjutraj ostala njegova žena pri njem. Kakor domnevajo nekateri, je planil skozi okno v trenotku duševne zmedenosti, drugi pa sodijo, da je le vedel, kako brezizgledno je njegovo stanje, pa je v obupu tvegal poslednji korak. Vsekakor je tragična smrt Edmunda kone se bo pogajal tudi o ureditvi še nekaterih drugih vprašanj. V političnih krogih je izzvalo potovanja generala Valleja v Berlin posebno pozornost in sodijo splošno, da so pogajanja med Berlinom in Rimom, ki so se vršila v poslednjih šestih tednih o načelnih vprašanjih, že toliko dozorela, da se more pričakovati zaključitev konkretnih sporazumov o italijansko - nemškem sodelovanju na raznih političnih m vojaških področjih. Sploh spada Vallejevo potovanje v Berlin v okvir diplomatske akcije, ki jo je pričela v Berlinu Cianova soproga in ki se bo zaključila z že napovedanim potovanjem zunanjega ministra Ciana v Monakovo. Ošabna takšnega značaja, da bo v javnosti vzbudila mnogo živahnega zanimanja in komentarjev. Razmere v naši bolnišnici so že dolgo predmet žolčne debate, a vse pošteno. iskreno mišljene akcije, ki gredo za izboljšanjem teh razmer, so doslej pri vseh odločujočih činiteljih naletele na gluha ušesa. Zadnja leta smo skoraj dan za dnem objavljali množico v nebo vpijočega statističnega in drugega stvarnega gradiva, ki je pričalo o tem, da je stanje na posameznih oddelkih našega osrednjega zdravstvenega zavoda, posebej pa še na kirurškem oddelku nevzdržno in da je v interesu zdravstvenega, moralnega, kulturnega in splošnega prospeha našega naroda nujno treba temeljite remedure. Ponovno smo beležili konkretne zasnutke naših zdravstvenih strokovnjakov o tem. kako bi bilo najbolje rešiti vprašanje naše osrednje bolnišnice, a vsi dobri predlogi so ostali na papirju in poklicane instance jfh niti v resno razpravo niso jemale. Nič čudnega ni, da je spričo nemogočih, vsako najprimitivnejše človeško dostojanstvo ponižujočih razmer r bolnišnici vse obravnavanje tega vprašanja polagoma dobilo neki ciničen prizvok — in cinizem se danes drži že vsega, kar se kakorkoli tiče tega našega največjega nacionalnega in socialnega problema. Nikogar ne maramo kriviti ob tragični smrti Edmunda Ošabna, sai so tudi podatki, ki jih je bilo močoe zbrati v naglici, preskopi za zadnjo presojo. Upamo, da bo njegova smrt dovolj globoko odjeknila v moralni zavesti vse naše javnosti, pa tudi v moralni zavesti vseh naših poklicanih instanc, da bo vpra^ šanje posredne ali neposredne krivde nad njegovo tragedijo v kratkem razčiščeno do kraja, obenem pa, da bomo doživeli logične in realne konsekvence, po katerih ve« dogodek kriči. Kredit za hmeljarje Beograd, 24. junija, p. Na intervencijo nar. posL Ivana Prekorška je Privilegirana agrarna banka v Beogradu dovolila Savinjski posojilnici ▼ Žalcu kredit 500.000 dinarjev. Iz kredita naj bi posojilnica dajala manjša posojila hmeljarjem za stroške obdelovanja in obiranja hmelja. Ker pa je ta kredit premajhen, je nar. posl. Ivan Prekor-šek včeraj v imenu hmeljarjev svojega sreza ponovno posredoval pri vodstvu Privilegirane agrarne banke. Dobil je zagotovilo, da ee bo za očuvanje interesov hmeljske produkcije dovolil še naknadni kredit v znesku novih 500.000 Din. Minister dr. Spaho na Dunaju Dtmaj, 24. Junija. w. Jugoslovenski prometni minister dr. Spaho je prispel popoldne s parnikom »Aleksandrom« na Dunaj, da bi se osebno Informiral o prometnih razmerah in vprašanjih tujskega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. V soboto Zjutraj se bo vrnil v Beograd Mednarodni kongres ženskih organizacij Beograd, 24. junija p. V Jeseni bo t Dubrovniku mednarodni kongres ženskih zvez. Na kongresu, ki se bo po doslej določenem programu vršil od 21. septembra do 2. oktobra, bo zastopanih 40 držav. Poslanik Torlhos na poti v Madrid Zagreb, 24. junija, o. Skozi Zagreb Je danes potoval španski poslanik graf Tort h os. Na postaji ga je pozdravil španski častni konzul dr. Čuvaj. Poslanik potuje v Madrid. Bolezen nadškofa dr. Bauerja Zagreb, 24. Junija, o. Zdravstveno stanje nadškofa dr. Bauerja se J® po včerajšnji operaciji precej zboljšaJo. Noč je sicer slabo prespal, subjektivno pa se Je počutil dobro. Vročice nima. Na kliniki bo ostal še nekaj časa. Iz prosvetne službe Beograd, 24. junija, p. Vida Zeleznik je imenovana za učiteljico v Vrhpolju ▼ kamniškem srezu. Elektrifikacija železnice Trst-Postojna Florenea, 24. junija, p. Zadnje dni se je vršila tu konferenca zastopnikov italijanskih, jugoslovenskih avstrijskih in madžarskih železnic, na kateri eo se dogovorili o novih voznih redih glede na elektrifikacijo železniške proge Trst-Postojna, ki bo jeseni dovršena Konferenca ie bila včeraj zaključena in so jugoslovenski, avstrijski in madžarski delegati snoči odpotovali domov, Pogrešanega turista • vw • iščejo Kamnik, 24. junija Pogrešani furist Srečko Vavpotič, ki jo šel v četrtek, 18. t m. ob 11. dopoldne i* Kamnika, je prišel okrog 18. na Kokrsko sedlo. Tam je prenočil, da bi napravil drugo jutro turo čez Kalški greben na Krvavec. Oskrbnika Frana Erjavška na Kokr-škem sedlu je povpraševal o dostopih do Kalškega grebena; zanimal se je tudi za vrhove Kočne in Grintovca in za snežišča pod Skuto, vendar pa je izjavil, da se bo že drugo jutro vrnil v Kamnik, kjer je tudi svoji stari materi obljubil, da se bo vrnil že v petek, 19. t. m. med 10. in 1L uro dopoldne domov. Srečko Vavpotič je bil zmerom natančen in bi obljubo gotovo izpolnil, če bi pač ne natopila neka višja sila Stara mati ga Ana Volkova, je zato sh>* tila nesrečo, vendar pa so jo okoliščine m tolažilne besede sosedov pripravile do tega, da je šele v nedeljo zvečer vso zadevo javila načelniku reševalne postaje SPD . Maksu Koželju s prošnjo, naj pošlje eks-pedicijo za njim. To je g. Koželj takoj tudi storil in poslal v planine tri ekspedici-je: prvo preko Kokrškega sedla na Kalškf greben, drugo na Krvavec m Dolge njive, tretjo pa pod Kalško goro čez Oklo na Krvavec. Ker v ponedeljek prva ekspedi-cija (bratje Erjavci) ni mogla stopiti v akcijo zaradi neviht, so začeli iskati pogrešanega Vavpotiča šele v torek in se na grebenu sestali z drugo ekspedicijo. Nato so šli mimo spodnjega dela Dolge njive dalje do Okle, kjer so se sestali s tretjo ekspedicijo. Odtod so odšli raztreseni čez Kalce. Sneg je povsod že razpokan in so na več krajih globoke luknje. Preiskali so temelje-to vse ozemlje, toda brezuspešno. Jutri zjutraj 25. t. m. ponovno nastopijo vse tri ekspedicije: prva na Končno in Grintovec proti Češki koči, druga čez Jermanco na Skuto, Turško goro in Brano, tretja pa bo prišla pod vodstvom vodnika Mihe Plešnika iz Logarske doline, da pregleda vse ozemlje pod Kamniškim sedlom, Turško goro. Turškim žlebom, Rinko, Skuto do Kamniškega sedla. Vse kaže zdaj, da se je moral pogrešani turist nekje ponesrečiti. Letalska nesreča v Cherbourgu Pari«, 24. junija. AA. Na cherbourškem letališču se je pripetila velika nesreča. V zrak so se dvignila 4 letala, da izvrše skupinski polet. V višini okoli 2c0 m sta dva letali trčili in popolnoma razbiti treščili na zemljo. Pet mož posadke se je ubilo. Vremenska napoved Zemtinska vremenska napoved za četrtek: Pooblačenje v zapadni jiolovici in severnih krajih. Hladneje. Zagrebška vremenska napoved za danes: Podnevi oblačno, psnoči bolj vedro. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Zelo oblačno jin soparno, krajevne nevihte. Nove komasacije občin Z okna bolnišnice v smrt Tragedija železniškega čuvarja Ošabna na kirurškem oddelku — Opomin javnosti in poklicanim instancam Naši kraji in ljudje Naši Amerikand doma Vesele In senzacionalne prigode z vožnje na ladji „Normandie" — Ameriške race o vojni v Evropi Ljubljana, 24. junija. Po daljšem presledku je danes Ljubljana spet dobila večjo skupino slovenskih rojakov iz Amerike na obisk. Pod vodstvom lastnika potovalne pisarne Leona Zakrajška iz New Yorka je z jutrnjim monakovskim brzcem pripotovalo 20 Slovencev in Slovenk, ki so našli svojo drugo domovino v Chicagu, Clevelandu, New-yorku, E>etroltu in drugod, z njimi se je pripeljalo še 10 Zagrebčanov in Beograjčanov, medtem ko se je nekaj primorskih Slovencev in Cehoslovakov, s katerimi 60 skupaj potovali preko velike luže, že spotoma ločilo od skupine. Čeprav je imei brzec dobre pol ure zamude — v zadnjih dneh vlaki na naših progah kar ne pridejo do svojega reda — je na kolodvoru priča kala. ameriške goste množica njihovih sorodnikov, prijateljev. znancev in tudi predstavnikov naše javnosti, med katerimi so bili ravnatelj izseljenskega urada Fink kot zastopnik banske uprave, zdravstveni svetnik dr. Mis v imenu mestne občine in župana, predsednik Narodnega izseljenskega odbora direktor dr. Bohinjec, predstavnik Rafaelove družbe pater Zakrajšek, a mimo nekaterih drugih ameriških veteranov tudi ljubljanski dopisnik »Ameriške Domovine« Rems. Na postaji ni bilo oficielnega sprejema, pač pa je zastopstvo Francoske linije, pod katere okriljem so se naši rojaki vozili na še zmerom največjem in najhitrejšem parniku sveta »Normandie« preko Oceana, pcrva-bilo na teraso Mikličeve restavracije na skromen prigrizek. Tu se je med do mačini in gosti kmalu razvil prav živahen pomenek in ameriški rojaki eo vedeli pripovedovati mnogo veselega, pa tudi senzacionalnega s svoje poti. Vožnja z velikim francoskim prekomornikom je, zlasti odkar je bil na podlagi lanskih izkušenj temeljito prenovljen, prava zabava in oddih. Danes teden so se naši potniki vkrcali V Newyorku, v 4 dneh in 10 urah so pristali v Le Havru. Z zadnjimi reparatura-md so tudi vse prejšnje nedostatke odpravili, hkratu pa nudi »Normandie« tako izbomo postrežbo, da je potnik danes v HI, razredu deležen enakih dobrot, kakršnih je bil včasih v I. Ko so v ponedeljek dopoldne pristajali y znamenitem angleškem pristapišču Boumpthaonu, so bili potniki »Normandie« prič« nekega precej razburljivega karam-toola, ki je prizadejal tudi našim ljudem izprva precej strahu, a je nazadnje ostal samo senzacija, ki se je bodo vedre volje spominjali še v poznih letih. Pred luko je mamevfrirala neka angleška vojna ladja, nad njo pa je križaril pilot z vojaškim aeroplanom. Pri izvrševanju zračnih atrakcij j« pilot zavozil nad francoski prekomornik, ki pa je opremljen z velikanskimi kamini, katerih naloga je, da s pomočjo velikih sesalk v ladji dovajajo zrak njenim notranjim prostorom. Pilot je zabredel v vrtince, ki vro nad kamini, a ko se je hotel rešiti iz njih, je po nezgodi zadel z levim krilom ob dvigalo, ki je prav tisti čas prenašalo velik avtomobil s parni ka na obalo. I^etalo se je z velikim zamahom zasukalo in padlo prav na krn »Normandie«. Spodnji del aeroplana se je zdrobil na kosce, a pilot je na veliko za-čudenjg množice, ki se je bila zbrala na krovu in opazovala njegove umetnije, živ in zdrav izkobacal Izpod ruševin in povprašal za kapitana, da se mu zaradi te nevšečnosti opraviči. j>Normandie« sama ni trpela nobene druge škode, kakor da se je malce pokvarila ograja. Prihodnji mesec pripotuje v državo nova skupina naših Amerikancev, ki se bodo 15. julija prav tako v Newyorku vkrcali na »Normandie«. V Ameriki se sicer čuti rahlo pojemanje gospodarske krize, da bi naši rojaki mogli skoraj da bolj pogostokrat obiskovati svojo prvo domovino. Da prihajajo tako poredkem na obisk, je največ krivo dejstvo, da ameriški listi tako radi pišejo o vojni nevarnosti v Evropi in naši ljudje se boje, da se bodo v domovini izkrcali že kar sredi razviharjenih front. Informativni službi, za katero je dolžna skrbeti domovina med svojimi rojaki v tujini se s tem naklada nujna naloga, da poskrbi za resno^ stvarno Informiranost jugoslovenske, pa tudi vse ostale javnosti v Ameriki in drugod. Pri k maščobi nagnjenim učinkovito podraži stalna uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice — delovanja črevesja. 0?1 reg. S. br. 30474/%. Potovanje učiteljev Bezdan. 23. junija. Iz Beograda je odpotovala v ponedeljek naša delegacija učiteljev šol za defektno de-co, da prisostvujejo slavnosti. ki jo te dni slavi najstarejši slovanski zavod za gluhoneme v Pragi na Smichovu. Ta zavod je bil ustanovljen leta 1786 in so bili njegovi ustanovitelji člani svobodo-zidarske lože. Naša delegacija šteje 26 članov. Njen vodja je inšpektor ministrstva za socialno politiko in upravitelj Doma slepih v Zemu-nu g. Veljko Ramadanovič. V delegaciji so tudi slepi učitelji iz Doma slepih v Zemunu. I? Slovenije potuje z delegacijo ravnatelj zavoda za slepe v Kočevju g. Jelo Janežič. V Bratislavi se pridružita še zastopnika ljubljanske gluhonemnice, učitelja gg. Su-pančič in Drmelj. Delegacija potuje na jugoslovenskem br-zopamiku »Kralj Aleksander I.« Vreme je krasno in so potniki zelo zadovoljni. Parnik je razkošno urejen in ima posebno lep salon prvega razreda. Kabin je preko 30. sprejme pa lahko 1200 potnikov in 60 ton tovora. Osebje na ladji je zelo prijazno in uslužno. V tem pogledu prednjači g. kapitan Popovič. Zelo skrben je tudi naš natakar g. Boško. Treba še omeniti, da ima ladja ljubko mačko, ki je v velikih časteh osebja in se tudi z vsakim potnikom takoj spoprijazni. Zdaj plujemo proti Budimpešti, kjer ostanemo štiri ure, da si ogledamo madžarsko prestolieo. Danes najboljša burka sezone! 2 uri burnega smeha! Vesela Škota Stan Laurel in Oliver Hardy Film, ki je Imel rekorden uspeh po vsem svetu. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 nri. KINO UNION, tel. 22-21 Program razvitja prapora Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, sreske organizacije v Ljubljani na Vidov dan, 28. t. m. Dne 27. junija: Na predvečer Vidovega dne ob 21.30 spominski kresovi padlim dobrovoijcem. Dne 28. junija: Slavnostni občni zbor Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v sejni dvorani mestne občine ljubljanske. Ob 10. uri: a) otvoritev, b) slavnostni govor, c) pozdravi organizacij. Ob 11. uri; 1) Molitev (Adamič), izvaja Hubaaova pevska župa in združene godbe, 2) Spominski govor padlim dobrovoijcem, 3) Enominutni molk, ki ga prekine častna salva, 4) Blagoslovitev prapora, 5) Razvitje prapora po zastopniku Nj- Vel. kralja Petra n., 6) Državna himna, 7) Govor zastopnika Nj. Vel. kralja in izročitev prapora, 8) Pripenjanje spominskih trakov, 9) Pobratimstvo praporov. Sprevod: Sokolska konjenica, vojaška godba, vojaški odredi, dobrovoljci, aktivni oficirji sokolska godba, Sokol v kroju, gasilci v kroju, skavti, Pomladek JS, narodne noše vsi prapori, civilna povorka združenih organizacij. Mimohod pred častno tribuno na Kongresnem trgu. Članstvo organizacij se zbira na naslednjih mestih; 1) Sokol kraljevine Jugoslavije v kroju in civiiu na dvorišču I. drž. gimn. v Vegovi ulici. 2) Akademske organizacije. Legija koroških borcev, Maistro vi borci, Narodna Odbrana, Udruženje rezervnih oficira i ratnika, streljačke družine, Udruženje četni kov pred univerzo v Vegovi u'ici. 3) Narodne noše v drevoredu Zvezde nasproti univerze. 4) Narodna strokovna zveza. Udruženje jugosl. narodnih železničarjev in brodarjev, Zveza društev privatnih nameščencev, Udruženje p. t. t. zvaničnikov in služiteljev na Kongresnem trgu od častne tribune proti nunski cerkvi. 5) Bran i bor, društvo kneginje Zorke, Družba sv. Cirila in Metoda Jadranska Straža, Jugos!ovenska ženska zveza, Kolo jugoslovenskih sester, Savez. jugos! emigrantskih udruženj. Splošno žensko društvo, skavti v drevoredu Zvezde na Kongresnem trgu nasproti častne tribune proti nunski cerkvi. 6) Vsa ostala publika v spodnjem delu Zvezde- 7) Gasilska zajednica pred Mestnim domom Odhod vseh organizacij s Kongresnega trga pred magistrat je točno ob 9.45. Ker bo dohod pred magistrat ob tej uri že zaprt, naj se vsi udeleženci zbirajo le na zgoraj določenih mestih. Akcijski Odbor za proslavo razvitja prapora dobrovoljcev v Ljubljani. Nov gasilski dom v Zasavju Litaja, 24. junija. Povsod čujemo stokanje o krizi, ki veže roke marljivim posameznikom in tudi društvom. Naši sosedje Hotičani pa nudijo dokaz, kaj vse napravi soseska, ki složno deluje za napredek kraja. Pred 6-leti so si ustanovili gasilsko četo Brž so se vrgli na delo in so si omislili potreono gasilsko orodje, nedavno so si kupili motorno brizgalno-agregat, ki je veljala 36.000 Din, v nedeljo pa so postavili še krono svojemu delovanju, ko so otvarjali nov gasilski dom. Hotič je prijazna vasica, na desnem savskem bregu, področje našh marljivih vojščakov sv. Florijana pa sega do litijske, vaške in senožetske meje. Zato so si zgradili novi dom na križišču cest na vse navedene strani. Dom je prav lična stavba in stoji poleg potoka, ki teče z vaške strani. Prošla nedelja je bila za vso dolino velik praznik. Pomembnega slavja so se udeležili številni prebivalci od blizu in daleč, številne gasilske čete naše župe so prišle v močnih oddelkih, iz Ljubljane je Perite prihodnjič tudi Vi s Schichtovim terpentinovim milom. Ono odpravi nesnago temeljito in prizanesljivo iz tkanine, potem je lahko vedno lepo belo!" namakanje Ženska hvala dospel zastopnik gasilske zajednice tajnik g. Stanko Pristovšek, domačo župo pa sta zastopala starešina g. Lajovic in tajnik g. Zapušek V Hotič pa je prišlo ta dan tudi obilo odMčnih gostov. Tako ban g. dr. Natlačen, ki je bil pokrovitelj prireditve sreski načelnik g. Lovro Hacin, pisatelj župnik g. Fran S. Finžgar iz Ljubljane in drugi. Otvoritev najmlajšega gasilskega doma v naši župi se je zvršila ob lepih slovesnostih. Cerkvene obrede je izvršil hotiški župnik g. Cuderman Kristijan, nato pa so govorili župni starešina g. Lajovic, ki je pozdravil g. bana, za njim pa še predsednik domačih gasilcev g. Drnovšek Franc, poveljnik g. Ludvik KimoveC, tajnik g. Krhlikar in drugi. Pokrovitelj g. ban je pohvalil strumno hotiško gasilsko četo, ker je zgradila dom popolnoma iz lastnih sredstev in se ni nič zanašala na kake podpore lz javnih sredstev. Hotiška dolina je dokazala složno sodelovanje med gasilci in prebivalstvom. Vrlim hotiškim gasilcem in njihovim voditeljem veljajo tudi naše čestitke . Kmečka pravda zaradi mejnika končana s pobojem in samoumorom Gorje pri Bledu, 24. junija. Prijazna vas Gorje, ki je znana turistom in smučarjem, je pod strašnim vtisom zadnjega dejanja večletnega prepira zaradi mejnika. V neposredni bližini Gonj je hribček imenovan Obočnica. Tam imata svojo njivo tudi Kamnikov Joža in France Pogačar, po domače Kajževec. Po mnenju Kamnikovega Jožeta je nekdo prestavil mejnik na njegovo njivo za kak meter. Na tihem je sumil mejaša Pogačar ja iz Grabča. Da se ugotovi dejanski stan, je občina odredila komisijo, katero so tvorila občinski delovodja in mejaši. Na njivi so razdalje merili, Kamnik pa je trdil, da je njemu oče pokazal širšo njivo, kakor je zdaj. Med prerekanjem se je Kamnik hudo razburil, pograbil sekiro in dvakrat udaril z njo Pogačarja. Za tilnikom nad lopatico mu je vsekal globoko rano in ga ranih tudi na glavi. To se je zgodilo tako naglo, da navzočni napadalcu niso mogli preprečiti krvavega dejanja. Hudo ranjenega Pogačarja so odnesli v gostilno, ga obvezali in potem takoj odpeljati na Bled k zdravniku. Zdaj se zdravi doma, a še nI gotovo, če bo okrevaL Krvav dogodek je vso vas hudo razburil, Se večje pa je bilo razburjenje, ko se Je razširila vest, da si je Kamnik vzel življenje. Ves po rt je prišel domov ln domačim povedal, da se gre v Radovljico javit sodišču. Drugače poštenega in skrbnega moža je strašno pekla vest. Ko se je od domačih poslovil, je krenil na nesrečno njivo, kjer so se sprli in kjer je v velikem razburjenju prelil kri svojega soseda. Njiva ni daleč od hiše. Ob 5. zjutraj se je zbudil Kamnikov sin in slišal neko stokanje. Zdelo se mu je, da je to očetov gla6. Tekel j« ven in našel očeta, ležečega na njivi. Ko so ga prinesli domov, je bil pri zavesti. Na trebuhu je imel več ran, povzročenih z nožem. Ob pol 7. zjutraj je umrl. Žrtvi tragedije zaradi pedi zemlje sta bila znana in čislana kot marljiva in poštena kmeta. Ljudstvo sočustvuje z obema družinama ligiioi.it NAJPOPOLNEJŠA OBLOGA ZA TLA IZ UMETNE LESNE MASE LIGNOUI ING. MILAN HMELJ, RADECE-ZIDANI MOST. Iz borbe proti Avstriji Naši vojni dobrovoljci in uporniki — Iz predavanja, ki ga je imel v nacionalni uri radia novinar Teme Gmajner Letos ob 201etnici junaške epopeje in tragedije v Dobrudži, kjer so se v vrstah prve srbske dobrovoljske divizije borili naši najboljši sinovi kot vojaki še neosnovane Jugoslavije, je naša dolžnost, da se poglobi mo v duh naše nacionalne revolucije. Izbruh svetovne vojne je najidealnejše in naj-zavednejše mlade ljudi postavil pred usodno odločitev. Videli so, da si morajo sami brez vsake pomoči utirati pota m da morajo sami trgati in rušiti neštete spone. Morda so bili mnogi še pred tedni vsaj nekoliko prepričani, da je Avstrija država, v kateri lahko razni narodi živijo svoje življenje. Ze prvi dnevi vojne pa so vsakega zavednega Slovenca prepričali, da temu ni tako. Oblastniki so se tedaj popolnoma razkrinkali in tudi naš živelj «e je začel zavedati, da je Avstrija prava ječa. Ven iz te ječe za vsako ceno je postalo geslo. Tako misleče pa so stlačili v vagone ter jih odpeljali na fronto v Galicijo. Na poti v zlo vojne so 66 mnogi tolažili z nado, da vojna ne bo dolgo trajala, ker ji bo vojaška sila ogromne Rusije kmalu napravila konec. Strašne bitke pri Grodeku in pezneje v Karpatih so ugonobile mnogo slovenskih vojakov, precej pa jih je prišlo tudi v rusko vojno ujetništvo. Med novimi oddelki, ki so takrat prihajali na fronto, se je že utrjevala misel na beg na ono stran. Duh upornosti se je krepil in polagoma prežel vse vojaške eiinioe, v katerih ao sodelovali Slovenci. Na mnogih odsekih raisežne gališke fronte so se kar pod roko uvajala nekakšna premirja med slovenskimi in ruskimi vojaki Prave idile so bile na pr. poleti 1915. ob Dnjestru. Na enem bregu so bili Slovenci, na drugem pa Rusi. Iz grmovja je ruski vojak na drogu pomolil vedro in ker od nasprotne strani m bilo strela, je drugič previdno zamahal s kapo in, ko je bilo od nasprotne strani dano prijateljsko znamenje, je bilo premirje sklenjeno. Rusi bo »e mirno sprehajali po svoji, slovenski vojaki pa po nasprotni obali. Takih in podobnih idil ni manjkalo od Olejove do Horodenke. Mnogi slovenski vojaki so se na galSki fronti javljali za razne patrulje, iz katerih se niso vrnili. Prehodi na nasprotno stran se niso vršHi sicer v večjem obsegu, a že sredi leta 1915. je bil položaj tak, da je velik del slovenskega vojaštva bil pripravljen ob primerni priložnosti sam končati vojno. Drugače pa je bilo na soški fronti, kjer je bil slovenskim vojakom že od začetka rezerviran najhujši del Doberdoba. Tam so se bile borbe v vsej grozoti in neizprosnosti. Slovenski vojak ni nikdar pozabil, da so dobrdobske skale njegove kakor kri, ki jo po njih preliva. V odredih, ki so tvorili kader prve naše dobrovoljske divizije v Odesi, so bili med oficirji častno zastopani mladi slovenski intelektualci. Ko je 14. aprila 1916 takratni polkovnik Stevan Hadžič pripeljal s Krfa delegacijo srbskih oficirjev in vojaških stro- . dobrovoljci že 40 Slovencev. Med njimi bo kovnjakov, je bilo v Odesi med 262 oficirji I MH tndi podporočniki Franjo Bračič. Vladir Slovenski oficrrjv-dobrovo^jci v Odesi leta 1916. Prva vrsta spodaj od leve na desno: dr. Milko Gnezda (umrl po vojni), dr. Rudolf Trusnovič, dr. Joža Ravnik, Jože Gole, prof. Ignaeij Voštar. Drago Fonda. Rudolf Andoljšek (padel), Druga vrsta od desne na levo: Srečko Lapajne, inž. Vladislav Grži-na, Pavel Golia, upokojeni podpolkovnik Drago Mikuž, dr. Jakob Stepančič, Milko Jug, Vladimir Kobler (padel), inž. Josip Urbančič. Tretja vrsta od leve na desno: Ernest Sorčan (ubili to ga Madžari v Rusiji), dt Stanko Erbarttf (oni po vojni), direktor gimnazije Ljodevit Vagaja, inž. Fedor Siajmer, dr. Janko Kotnik, prof. Ciril Pe-ternel, inž. Janko Koiar, Srečko Jeras. Četrta vrsta od leve na desno: Jože Zupančič, dr. Josip Erat, Franjo Bračič. (padel), dr. Gašpar Pekle, Ivan Zgajnar (izginil v Rusiji), Franjo Kolarič (padel). Drago Cepič. Peta vrsta od leve na desno: Jože Velnar. dr. Jože Krmen o. Anton Albert. Anton Ja-kopec, Josip Rož man, inž. Ignaeij Vidkv. Kobler, Franjo Kolarič in Stanko Er-hsvrtič. Prvi trije so padli na Dobrudži. Er-bartič, pa je bil hudo ranjen. Tudi nqega ni ▼eč, smrl je pred nekaj leti na Dunaju. Bračič in Kolarič sta prišla z maršbataljo-nom 26. dombranskega polka v Mariboru meseca marca 1915 na fronto v Karpatih. Oba sta bila značilna predstavnika sloven-rin nacionalne revolucionarne mladine. Bra-B2, visok, močan, smelih oči, vedrega nasmeha, Kolarič pa teman, mrk in nekam zorifijeo. Potrjena oba še v mirnem času, sta se znašla z mnogimi takozvanimi enoletnimi prostovoljci v Mariboru. V šoli za rezervne oficirje je bilo tudi nekaj nemških to*sriSev,Bra£ič, Kolarič in še nekateri drugi nejzarednejS Slovenci pa so pazili na to, da so to Sok) dobro dovršili in se uvrstili med najboljše. Z zgledno strumnostjo so prikrivali svojo trdno namero, da si hočejo potekati pot po svojem duhu in srcu. T^i pot ni bila lahka. Oni. ki so bili na pr. poslani na Dobrdob. so se znašli v besnem vojnem vrtincu, iz katerega ni bilo izhoda razen smrti, hude rane ali pa po naključju vztrajanja do konca. Cas hiti in ljudje so tako zelo pozabljivi. Danes po 20 letih je med nami že skoraj do nevidnosti obledel lik slovenskega upornika in nacionalnega revolucionarja. Kdo še danes razmišlja o tem. kako samoten je b3 takrat človek, ki je prišel do spoznanja, da v taki državi, kakršna je bila Avstrija, ne more in noče živeti za nobeno ceno. Odtrgati se je moral od svojih drasrih. od spominov na dom in sploh od vsega, kar daje življenju vrednost. A tudi pred seboj ni videl ničesar določenega, pač pa grozečo temo ki nevarnosti na vseh straneh ob vlaken korak«. Edino loč je dajal pkunen nje- Domače vesti * Za doktorja prava bodo promovirani v soboto od po! 12. r zbornični dvorani ljubljanske univerze gg. Marijan Derma. stija in Marko Pajnlč iz Ljubljane, Božidar Robe z Golnika, Karel Koiarič iz Središča, Ivo Majcen iz Kandije, Maks Virnik z Jezerskega, Drago Zalar iz Borovnice in Stanko Zupan iz Kovorja Čestitamo! * Diplomirala je v Pragi na na eks. visoki komerc. šoli za inženjerja gdč. Eza Sernečeva, hčerka uglednega odvetnika in zavednega narodnjaka dr. Serneca v Celju. Iskreno čestitamo! • Opozorilo radio poslušalcem! Sporazumno z vodstvom ljubljanske radio-postaje naznanjamo, da se vršita predavanji ljubljanske organizacije vojnih dobrovoljcev v radiju in sicer drevi od 20. do 20-30; pod naslovom: Vojni dobrovoljci-kladivarji Jugoslavije in dne 27. t. m. okoli 22. ure pod naslovom: Narod prižiga kresove padlim borcem Jugoslavije. Razen tega bo ljubljanska radio-postaja prenašala 28. t. m. na Vidovdan spominsko proslavo in razvitje prapora vojnih dobrovoljcev od 11. ure dalje. Sreska organizacija zveze vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. • Zunanje udeležence proslave o priliki razvitja prapora naših dobrovoljcev 28. t.m. v Ljubljani opozarjamo, da ee vrši žigosanje legitimacij za znižano voznino ves dan v prostorih Grafike na vogalu Miklošičeve ceste in Masarykove, poleg tega pa le popoldne od 4. ure naprej na vrtu restavracije Zvezde. Prostor žigosanja bo označen z velikim napisom. Akcijski odbor- YAŠIE FIIILMIE 15KS in povečamo Za vsak pri nas kupljeni in razviti film dobite povečavo 18/24 gratis D R O G E RIJ A KANC IVAN NEBOTIČNIK * Oprema planincev je najvažnejša pri posetu naših planin v začetku letne sezone. Mnogi prehodi na severnih straneh so še pokriti s snežno plastjo ter je nevarnost, da nezadostno opremljenemu planincu spodrsne-Planinske koče so vse oskrbovane, planinci pa naj ne mislijo, da radi tega ni nevarnosti v planinah. Vsak planinec, ki hoče preko severnih pobočij naj vzame s seboj cepin in po možnosti tudi dereze. Ta oprema mu bo dala možnost, da sigurneje hodi tudi na izpostavljenih mestih- * Sprememba lovopusta za srnjake in srne. Kr. banska uprava dravske banovine je izdala naredbo o izpremembi naredbe o lovopustu in zaščiti redke divjačine, ki je objavljena v »Službenem listu« od 24. t. m. Po tej naredbi, ki je izdana po zaslišanju Zveze lovskih društev v dravski banovini, se ne smejo streljati, niti loviti, niti pobijati srnjaki (kozli) od 16. decembra do 81. maja (doslej od 1. januarja do 31. maja), sme pa od 16. decembra do 30. septembra (doslej od 1. januarja do 30. septembra). Povsod po svetu, od Srema pa do Srema mojstri slikajo le s filmom Mimosa-Extrema * železniška zveza zapadne Bosne z morjem. V Bugojnu bo 27. t. m. posebna komisija cenila zemljišče, preko katerega bo tekla nova železniška proga Bugojno— Gornji Vakuf. To progo mora po pogodbi z državo zgraditi lesno podjetje Ugar. Proga bo dolga 18 km in jo bo pozneje država spojila z bosansko _ hercegovsko progo pri železniški postaji Rami ob Neretvi. Na ta način bo zapadna Bosna do bila zvezo z morjem. * Na] starejši človek t Resavi je umrl. V vasi Dubnici je umrl llSletni Milan Stojadinovič, ki je bil najstarejši človek v vsej Resavi. Milan Stojadinovič se Je udeležil kot vojak madžarskega upora leta 18-18. Njegovo življenje je bilo vedno torno, ostal pa je do zadnjega nenavadno čvrst in svež-Iz svoje domače vasi je še pred meseci hodil peš v Svilajnae. Ta pot je dolga 27 km. V dobi Obrenovičeve vladavine je v svojem mlinu skrival poznejšega kralja Petra ter ga gostil s kačamakom in mlekom- * Dalmatinska Zagora dobi velik vodo. vod. Blizu Drniiša so te dni pričeli z delom pri graditvi velikega vodovoda, za katerega so biLi že lani odobreni načrti in določen tudi kredit 8 milijonov dinarjev. Ta vodovod bo dajal vodo 30 vasem iz okolice Drniša in Knina, vodo pa bo črpal iz izvira reke Cikole- Dalmatinska Zagora je hudo trpela zaradi pomanjkanja vode-Morali so hoditi po pitno vodo po 10 km daleč. Važno je seveda tudi to, da bo imelo pri graditvi ogromnega vodnjaka skromen zaslužek mnogo zagorskih revežev. Z velikim vodovodom bodo združena tudi mnogii vodnjaki, ki jih bodo gradili po vaseh- * 4000 kg rakov so izvozili ribiči z Visa. Ribiči na Visu so letos izvozili že preko 4000 kg rakov ki jih prodajajo po ceni 50 Din za kg. Poleg tega so nalovili te sezone za 7 in pol milijona kg raznih vrst škoijk in se ta lov ceni na 30 milijonov dinarjev. Starši, dajte svojim otrokom solidno trgovsko izobrazbo. Dobijo jo na Enolet- letnem trgovskem tečaju »Hermes«, — nem trgovskem tečaju »Hermes«, Maribor, Zrinjskega trg 1. Nizka šolnina. Za revne znižana. Zahtevajte prospekt. * Pijavke v reki Begeju. Poročali smo že, da je reka Begej, ki teče skozi Pe-trovgrad, polna pijavk, kj so se izmuznile iz skladišča nekega trgovca — izvozničar_ ja pijavk. Prebivalstvo Petrovgrada ima v dobi poletne vročine, ki je navadno tam zelo huda, edino priložnost kopanja na prostem v reki Begeju. ki je zdaj v pravem pomenu besede zasedena od kakih 30.000 pijavk. Nekemu kopalcu so pijavke že pu_ ščale toliko krvi, da je bil v največji nevarnosti. Njegova nezgoda je prestrašila vse kopalce in zdaj so na plaži Begeja namesto kopalcev samo gosi in race, ki po_ magajo mestni občini spravljati pijavke iz reke. Občina je sama priporočila ob_ čanom. naj spravijo svoje gosi in race v reko. To se je zgodilo, izvršeni so še razni drugi poizkusi za odpravo pijavk, a kakor je videti, bo meščanom temeljito pokvarjena kopalna sezona. Za solnčenje! Ni olje! Niti krema. Rujavenje ni umetno Tschamba-Fii — osvežujoča tekočina Vas obvaruje solnčarice, Vam naredi tepo rujavo barvo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Generalno zastopstvo ilrogerija Gregorie, Ljubljana — Prešernova ul. 5. * Obtožba v agrarni aferi je razširjena. Pred senatom okrožnega sodišča v Sarajevu se je pričela nova razprava o znani aferi proti bivšemu poslancu Kadiču in tovarišem. Vnovič bodo sojeni samo štirje od nekdanjih številnih obtožencev. Kasacija je namreč samo za četvorico odredila revizijo. Razprava bo morala v prvi vrsti ugotoviti, če se je cenitev zemlje, ki je spadala pod agrarno reformo, izvršila v duhu zakonskih določil ali ne. Obtožnica je razširjena glede obligacije v iznosu 375 000 Din. katero je Stojič prejel od Kadiča- * Orkanske nerihte in toča so v ponedeljek proti večeru povzročile milijonsko škodo v srezih Dolnja Stubica. Zlatar, Sv. Ivan Zelina in Dugoselo. V nekaterih občinah so uničeni vinogradi za 90. v drugih pa za 40 do 50 odstotkov. Škoda znaša več milijonov. V zlatarskem srezu je padala debela toča, kakršne ne pomnijo najstarejši prebivalci. Iz črnih oblakov so se vsipali kosi ledu, težki do 30 dkg. Okrog Zlatarja je divjala nevihta že popoldne in se je ponoči ponovila še z večjo silo. V Dugemselu so hudourniki porušili vse mostove, vihar pa je razkrival strehe ter lomil močno drevje. Debela toča je padala tričetrt ure- Najhujše je pustošila toča v Bedekovčini in Du-gem selu. V Sisku in Krapini sicer ni bilo toče, a so plohe in hudourniki napraviii občutno škodo. Letina, ki je dosti obetala, je do malega uničena. Strela je upepeiila več stavb, zahtevala pa je. kakor se letos tako pogostokrat dogaja, tudi človeške žrtve. • Nenavadna tatvina. V občinsko pisarno v Resnu so vlomili še Deznani tatovi ter odnesli vse, kar se jim je zdelo vredno. Značilno je, da je izginila tedaj iz pisa:ne tudi knjiga, v kateri so bili vpisani neplačani davki. Varnostna oblast je napela vse moči, da bi izsledila tatove. Kakor domnevajo. so bili med vlomilci tudi kmetje, ki dolgujejo večje zneske za davke, pa so zato odnesli knjigo neplačanih davkov, prepričani, da jim sedaj davkov ne bo treba plačati. • Starši! Obdarujte svoje otroke ob koncu šolskega leta z zanimivimi knjigami Po zelo znižanih cenah dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3: Sienkiewicz: Z ognjem in mečem. Broš 50 Din. vezan v platno 75 Din. Sien-kiewicz: Potop I/II. del, broš 100 Din, vezan v platno 150 Din. • Hribolazci in turisti morajo zaradi gibanja pogosteje čistiti svojo kožo, toda ne z vodo in milom. S tem bi namreč koža izgubila preveč maščobe, ki ji je potrebna, da ostane prožna in voljna. Bolj priporočljivo je uporabljati KREMO NIVEA in OLJE NIVEA, ki se vpije v kožo, se v kožni celici spoji z vodo ter ne zamaši kožnih luknjic. Če obrišemo odvečno kremo z mehko krpico, potem ostanejo na krpici vsi umazani delci. • Tovarna JOS REICH spreiema mehko in škrobljeno perilo v nailenšo izdelavo. • Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane u— Razvitje prvega dobrovoljskega prapora v Ljubljani. Na Vidov dan, 28. t. m. se vrši v Ljubljani svečano razvitje prvega dobrovoljskega prapora jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev — Slovencev. V počastitev gostov bo ob tej priliki mestna občina ljubljanska na svojih hišah razobesila zastave in vabim vse ljubljanske hišne posestnike, da tudi oni na svojih hišah razobesijo zastave. Predsednik: dr. Juro Adlešič. u— Razvitja prapora naših dobrovoljccv 28. t.m. se udeleže tudi nekatere matere v vojni padlih dobrovoljcev. Ena izmed njih bo pripela na prapor spominski trak, ki naj bo še poznim rodovom priča požrtvovalnosti in junaštva slovenskih mater. Nacionalno občinstvo naj sodeluje pri tej proslavi v največjem številu ter počaste tako tudi matere, ki so žrtvovale svoje sinove za naše osvobojenje. Akcijski odbor. u— Vse organizacije in njihovo članstvo opozarjamo na razporeditev sprevoda, ki bo šel po ljubljanskih ulicah 28- t m. po razvitju prapora naših dobrovoljcev. Posebni reditelji t odo nadzirali sprevod, kateremu gredo na čelu uniformirani odredi vojsse, Sokolstva, gasilcev itd. Za njimi se razvrsti sprevod neuniformiranih nacionalistov, ki gredo_ vsi kompaktno brez razlike, kateri organizaciji pripadao. Zaradi tega ima;o reditelji nalog da ne dopuste nobenih ločenih skupin in tudi nobenih napisov v sprevodu. Akcijski odbor. u_ Proslava 3501etnicc Trubarjeve smrti. V petek 26. t.m. ob 19- uri, na predvečer 3o0letnice očeta slovenske književnosti, se bo vršila skromna spominska slavnost z govorom in položitvijo venca pred Trubarjevim spomenikom v Tivoliju. Vabimo naše občinstvo, zlasti mladino, da se slavnosti udeleži v čim večjem številu. Polaganje venca je uvod v proslavo v večjem obsegu, ki bo v jeseni v obliki akademije in posebnega spominskega ti6ka. Pripravljalni odbor. u— Društro slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani opozarja svoie člane na razpis natečaja za banovinske kolke, objav-lien v Službenem listu. Nagrade so določene; I. Din 3000, II. Din 2000 in HI. Din 1000. Termin poteče 31. julija 1936. Eventu-elne informacije daje društveni tajnik. u— Ob zaključku umetnostne razstave bratov Vidmarjev je bilo prodanih nekaj njunih slik in sicer je ljubljanska mestna občina kupila za Narodno galerijo Dragove »Delavce« in Nandetovo >Vaško dekle«. Banska uprava pa je odkupila od prvega »Pokrajino« in bratovega >Kopa?at. Razstavo je posetilo nad 500 obiskovalcev. u— Višji tečajni izpit na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani je bil od 10. do 20. t-m. Prijavilo se je zanj 37 pripravnikov. Izpit so napravili: Čuk Ivan, Dernovšček Jožef, Gregorin Karel, Grohar Ervin, Grom Bogdan, Jerman Stanislav, KorbiČ Ivan. Lah Dušan, Lovišček Rajko, Medved Artur," Mo-žina Dušan, Petrič Egon. Pograjc Vladimir, Poljšak Kristijan. Rožanec Karel, Sever Danilo, Sfiligoj Dušan, Skrbinšek Miloš, Sega Karel (oproščen ustnega izpita), štmnic Vla-dislav, Šprah Otmar Tušek Friderik, Verč-ko Lovro, Vičar Borivoj, Vuga Cvetko, Zupančič Ladislav. 6 pripravnikov bo delalo v avgustu t- 1. popravni izpit, 4 so odklonjeni za leto dni. govega protesta proti krivicam. Ti idealisti so sicer mnogo razmišljali o svobodni jugoslovanski državi, a v strelskih jarkih nekje v Galiciji niso o njej vedeli prav ničesar konkretnega in še celo od tovarišev lepih sanj in načrtov bo bili ločeni. Popolnoma jih jc prevzemala zavest, da bo ta svobodna država dosežena, če bo vsak po svoje brez vsake druge pomoči nekaj tvegal. In tvegali so, kakor je pač komu naneslo Spominjamo se še pokojnega generala Rudolfa Maistra, ker še ni baš dolgo pod rušo in ker so bila velika njegova dela. Spominjamo se sicer še nanj, a malo razmišljamo o njegovem življenju in o njegovih vzorih in bojih. Kdo misli na to, koliko je moral ta mož trpeti v službi avstrijskega aktivnega oficirja. Zaveden Slovenec, goreč Jugoslovan in še poet — pa avstrijski stotnik. Dvojno življenje je moral živeti in trpeti. Trpel je in čakal, da napoči njegov dan. Tudi njegovo trpljenje in hotenje, vroče srce in smela volja, vse to bi lahko končalo kje v kakem blatnem gališkem jarku ali za skladom kamenja na Doberdobu. Po naključju ni bilo tako in njegov dan je napočil. Okrog njega so se zbrali številni drugi slovenski uporniki ter v nevarnih prevratnih dneh izvršili veliko zgodovinsko delo. Demobilizacija je bila razglašena, general Mai3ter pa je imel svojo močno vojsko. Ali ni to dokaz, da Slovenci niso hoteli tla-čaniti in da so se pripravljali na svoje osvobojenje! !<-••: ■■*<■ Uporniški duh* v nalem živi ju je vzbudila ••' 4ovnf vojna. |VJ borho za naSe osvoboje-.!( so xiajodlo£oejše posegli mnogi trpini na frontah. Naš živelj je tudi razkošno razsipal svoje žive sile za veliko stvar. V mnogih borbah za našo veliko bodočnost je tekla tudi naša kri in danes po 20 letih ne moremo niti pregledati vrste bojevnikov in upornikov, ki so šli po najrazličnejših P9-tih popolnoma osamljeni, od nikogar podpirani in svetovani od lastnega srca svetlemu cilju naproti. Mnogo Slovencev je moralo službovati v okupirani Srbiji in Črni gori. Tudi na teh mestih so mnogi od njih marsikaj tvegali, skoraj vsi pa so skušali podjarmljenemu narodu lajšati gorje in zaslužili so si lepe in hvaležne spomine. Pre-rano umrli nadarjeni srbski pisatelj čošič je v svojem romanu »Pokošeno polje« postavil lep spomenik slovenskemu intelektualcu, ki je moral službovati v Beogradu. Okupacijska oblast r Beogradu Je otvorila gimnazijo ter napravila strašno karikaturo šole in vzgajališča. Poleg nekterlh srbskih profesorjev so poučevali na gimnaziji avstrijski rezervni oficirji, profesorji po poklicu. Bili so to ljudje, ki so se prej v Bosni naučili jezika, ali pa vojvodinski Nemci. Cesarsko in kraljeva okupacijska gimnazija je bila še hujša mučilnica kakor kaka kasarna. Profesorji so dijake surovo zmerjali in suvali kakor rekrote. Med profesorji pa je bil tudi Slovenec Zlatar. Dijaku Nena-du, junaku romana je ta profesor v dneh bede. ponižanja in temnega obupa prižgal svetlo rešilno luč s svojim poštenim delom. Zavzel ga je za znanost, napotil ga je da v njej išče utehe, poslovil pa se je naposled od njega z besedami; »V jeseni te šole ne bo več. Sploh nikdar več je ne bo. Naši pri hajajo!« — Bogzna, koliko je .bilo takih Zlatarjev in koliko bratskih src so ohrabrilL Nihče jih ni preštel, a jih tudi ne bi mogel prešteti, ker se sami ne oglašajo. Kar bo storili, so storili iz odpora proti krivicam in iz poštenega bratskega srca. Upornost, ki je prevzela srca trpinov na frontah, je tudi doma storila mnogo važnega in koristnega. Brezobzirno je rušila malika avstrijskega patriotizma ter razkrinkavala razne bajke. Slovenski vojak se ni upiral samo na frontah in v taboriščih, kakor v .Judenburgu in Radgoni, še izdatnejši je bil njegov upor doma. kjer so vojni dobičkarji in priganjači s silo in lažjo silili ljudstvo k slepi pokorščini Odkrite in smele besede onih, ki so se vračali s front, so hrabrile slovenske matere in žene, ko so podpisovale majsko deklaracijo. Tako so poleg Idealnih vitezov dobrovoljskih odredov tudi mnogi neznani uporniki pomagali pri ustvaritvi samostojne in svobodne jugoslovanske države. ŽENE ZAMOREJO PO VEČKRATNI NOSEČNOSTI z dnevno uporabo pol kozarca naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice. užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja ln urejeno delovanje želodca. FRANZ • JOSEFOVA voda — je davno preskušena, najtopieje priporočana in se dobiva povsod. Offi na* & br. 16485/36 o— Sodalno-političnl oddelek občine brez šefa. Nova mestna oprava je pred kratkim izvedla ločitev dosedanjega socialno-političnega oddelka, kateremu je bil po vzgledu drugih velikih občin in vseh socialno-zdravstvenih instanc pridružen tudi mestni fizikat. Zdaj je mestni fizikat postal samostojen oddelek, ki ga tudi v bodoče vodi dosedanji načelnik primarij dr. Mavricij Rus. Ker mestna uprava vodilnega mesta na socialno-političnem oddelku doslej še ni mogla zasesti, ker ji manjka primernega kandidata, je ostal ta oddelek, ki predstavlja v današnjih razmerah brez dvoma najvažnejšo vejo celotne komunalne politike, v nekakšnem nevzdržnem inteiregnu. Vodstvo oddelka je bilo najprej poverjeno ravnatelju Ciuhi, ki pa je že po nekaj dnevih odšel na daljši bolniški dopust, nakar je predsednik občine dr. Adlešič poizkušal še z nekaterimi drugimi zasilnimi rešitvami, a brez večjega uspeha. Socialne naloge mestne občine so v dobi gospodarske krize in bede vsekakor tolikšne, da je zavlačevanje končne odločitve na oddelku mestu samo v veliko materialno in moralno škodo. u— Absolventi trgovskih šol so zborovali. V restavraciji Štrukljevega hotela se je te dni vršil redni občni zbor Društva absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani, ki mu že dalj časa predseduje g. Josip Beber. Odbor je številno zbranem® članstvu podal poročila o svojem delu, ki pričajo, da je društvo tudi v preteklem letu doseglo lepe moralne uspehe. Med dragim je priredilo za člane ciklus strokovnih predavanj in pa tečaj italijanskega jezika, za katerega med našimi trgovskimi izobraženci zaradi starih trgovskih stikov z Italijo vlada še zmerom živahno zanimanje. Zborovanju so prisostvovali tudi delegatje celjskega pododbora, ki se na svojem področju prav uspešno udejstvuje. Ko je bila izglasovana razrešnica, je bil z majhnimi izpremembami izvoljen stari odbor s predsednikom Bebrom. Trenutno šteje društvo okrog 250 članov, a kakor so po gospodarski krizi hudo prizadeti vsi pridobitni stanovi, je tudi med njimi znaten odstotek brezposelnih. KOPALIŠČE] L I P I K najceneje v državi, odprto skozi vse leto. Državni urad-l niki in vpokojenci uživajo popust«! tudi v glavni sezoni. | Edino toplo jodno kopališče ▼ Evropi.] Grtžah in spoznali v otopAjjeoki svojo 44-letmo. v Šmarjeti pri Mariboru roieno in v Sfcofjo vas pri Celju pristojno ženo Ivano, ki je bila odšla, kakor že večkrat prej v četrtek od doma in se nri več vrnil«. V Savinjo je pacfla malo prej predno so jo potegnrili iz vode. Včeraj popoldne so jo pokopaia na celjskem bolniškem pokopališču. Zena ire najbrž po nesreča padla v Savinjo in utonila. e— Kino Union. Danes ob 16-30 m 20.30 velefikn »Folies Bergere de Pariš« fe zvočni tednik- Iz Maribora a_ Občni zbor matičarjev pevcev a^ je vršni v torek zvečer v prostorih Glasbena matice. Zbor Ste j« 81 pevcev in pevk. Iz poročila posameznih funkcionarjev je razvidno, da je matični pevski zbor imel v preteklem letu razne pevske prireditve, med katerimi je bU najpomembnejše Verdi jev »Requi©m«. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji novi odbor: načelnik J. Amnft, podnačelnik Vlado Bertonceli voditeljica ženskega zbora Mar. Rozmanova, tajnik Stanko Golob, blagajnik Jaka Novak, arhivar Anton Jagodič, dirigentov namestniK Ubald Vrabec, potni maršal Medo Boreft. reditelji Danica Bezjak, Mira Živte, dar. Crnek ln Lojze Jarc, pregledovale* račar nov pa Fr. Štor in Jos. Sever. | Amerika napovedala vojno Autentičnl film o življenju in koncu največjega GANGSTERJA AMERIKE DILLINOK R-ja Narodni junak št. l. Rdeča banda na delu! Vstaja v temnici! Strojne puške v akciji! Redka senzacija o podvigih otmenih gangsterjev! Senzacija nad senzacijo! Elitni kino Matica — TeL 21-24 m Danes ob 16.. 19-15 in 2l.15 u— Predvajanje »Berlinske reportaže« se zaradi tehnične preureditve zvočne naprave preloži na sredo 1. julija ob 20.50 v Delavski zbornicL u— Občni zbor društva Dom slepih ▼ Ljubljani bo 30. t.m. ob 17- v magistratnl posvetovalnici. Vabljeni člani in prijatelji. u_ 0 gobah predava ob skioptičnih slikah ob 16. uri g. prof. dr. Kuščer v prostorih Zveze gospodinj. Breg 8. Ve top prost-Vabimo ljubitelje gob. u— Ornitologi! Pri stojnici Leveč, Poga-čarjev trg 3. je mlada sova, ki ima na nogi obroček neke ornitološke postaje. Pridite ponj o! u— Sadni trg je bil včeraj bogato založen. Češnje so se zaradi obilice blaga pocenile in so bile 3 do 5 Din kg, češnje za konzerviranje pa 6 do 7 Din kg. Na trgu je bilo do 25.000 kg češenj. Pojavile so se prve simokve iz Novega Sada. Bile bo po 10 do 12 Din kg. Hruške po 4 Din, jabolka 5 Din. Obilo je marelic in breskev iz Novega Sada in Bosne po 8 do 10 Din. Gozdnih ja^ god je bilo na izbiro. Sprva po 3 Din L pozneje 2 Din. Borovnice so bile po 1 do 1.50 Din. Pojavile 30 se na trgu tndi prve maline po 6 Din 1. Na Sv. Petra nasipu je bDo do 15 voz starega krompirja po 1 Din kg, novi 1.50 Din. Sezona za šparglje ponehava. Šoo špargljev je bil 4 do 6 Din. Na trg prihaja tudi že sladka paprika, za katero se gospodinje zelo zanimajo. Bila je 4 do 5 Din kg. Iz Celja e— Bolgarski večer v gledališču. V ponedeljek ziuitraij je prispelo iz Maribora ▼ Celje 19 akademikov in akademičark iz Sofiie. članov akademskega krožka Bolgarske plesne pes mri. Gostje so si pod vodstvom g. prof. Bolharja čez dan ogledali celjske zanimivosti, opoldne pa jim je bil po kosilu v hot&lu »Evropi« prirejen prisrčen sprejem. V torek popoldne eo se peljali z mestnim avtobusom na Dobrno, kjer jiih je zdraviliška uprava lepo sprejela. Ob 20. 90 priredili v dobTo zasedenem celjskem gledališču večer bolgarskih plesov in pesmi. Na sporedu je bik) 12 točk. Celotni ansaimbl in posamezniki, med katerimi gta se posebno odlikovala g. Hani Gairibov in gdč Kali Petkova, so z izvrstno tehmriko in veliko preciznostjo izvajali učinkovito sestavljene bolgarske plese v narodmrih nošah. Gdč Petkova je zapela z zelo prijert-nim, mehkim in čistim glasom dve bolgarski pesmi. Na klavirju je mojstrsko spremljal vse to9ke kapelnfk ljubljanske opere g. dT. Danriilo SvaTa- Občinstvo 'je sprejelo vsako točko z viharnim aplavzom m je obsipalo oder s cvetjem. e— Celovški abiturienti pridejo danes v Celje. Danes ob 15.45 pride v Celje z Ijirb-ljamskim osebnim vlakom 10 slovenskih abiturientov iz Celovca, ki bodo ostali dva dni v Cdlju. Kljub koroških Slovencev v Celju 6i je nadel nalogo, da napravi go-srtom biv>anye v Celju čim prijetnejše. e— Vpisovanje novink za I. razred mest-ne narodne šole v Celju, ki bodo do 31-decembra t 1- dosegle 7. leto starosUi, bo v torek 30. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 18 v pisarni upravrteljstva. Novinke naj pridejo k vpisovanju s starši. Če se je de-kilica rodila izven celjske mestne župnije, naj prinesejo sitarši k vpisovanju tudi otrokov roistni list. Pred vpisom v šolo bo isitega dne za vse novinke obvezen zdravniški pregled v I. nadstropju Zdravstvenega doma- e_ Identiteta utopljenke ugotovljena. Identiteto ženske, ki so io potegnila ▼ ponedeljek iz Savinje v Liiscah, so včeraj ugotovili. Včeraj zjutraj je prispel v Celje kočar Andrej Leber iz Megojoiice pri a_ Nesreča mestnega zdravnika. Ko s« je včeraj dopoldne okoli pol 11. trpe vračal mestni zdravnik dr. Wankmiirier v kočiji mestnega pogrebnega zavoda iz Pobrežtfa proti mestu, so se na zavoju ob prometnem otoku splašili konji, strlo s« je oje in ®o splašeni konji »dirjali proti, mostu. Pri tem se je kočija prekucnila in pokopala pod seboj dr. WankmiHlerja ln kočijaia Franca Novaka. Novak si je stri rebra na deeni strani tn je zadobil poškodbe tudi na obrazu, mestni zdravnik dr. Wantanffiler pa je doMl poškodbe lažjega znat> je napravi v svojo družinioo, s hčerko Inex in sinom Tonyjem v čolnu 8000 milj dolgo potovan»fe z dal j njega severa na skrajni jug. Ptismo je bilo oddano v kraju Bahamas Nassa N. P. Zadnji njegov na-siov pa s© je glasil: V. R. Dopoe 2629. S. W. 38 Canat Maamri Florida, Nonth Amerika. a— (Studijska knjižnic«. Od 1. julija do S. septembra bo čitalnica zaprta. Knjige ae bodo ▼ tem času izposojale vsako sredo in soboto od 8 do 12.30. Morebitne želje glekaj me briga, kako si tolmačite zakone- ni smo celo pri reševanju vprašanj, la so gotovo javnega interesa. Občinsko predsed-ništvo je takoj podvzelo korake v rešitev tujskega prometa. Iz Ptuja Sokolsko društvo Ptuj priredi članom maturantom Ln maturantkam drevi ob 20-v zgornji dvorani Narodnega doma poslovilni večer. Prireditev je popolnoma interna. Člani Sokola in prijatelji Sokolstva dobrodošli. j__ Spet požar na Dravskem poljn. V nedeljo ponoči je v Šikolah na posestvu Štefana Medveda izbruhnil požar in se kmalu razširil tudi na posestvo Jakoba Trčka. Posestniku Medvedu so zgoreli hlevi, skedu;i in kolarnica. Plamen je uničil 10.000 kg sena in razno poljsko orodje- Tudi posestniku Trčku je ogenj upepelil hlev, klet in kolarnico ter mu uničil mnogo orodja. Požar je prvi opazil posestnikov sin France Babšek. ki je zbudil posestnico Medvedovo, jj pomagal rešiti vso družino ter takoj alarmiral vaščane, da so z domačo gasilsko četo z napornim delom požar lokalizirali. Skupna škoda znaša kakih 60 000 Din. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. = Znižanje diskonta ▼ Franciji. Iz Pariza poročajo, da je Francoska banka v ponedeljek znižala diskont od 6 na 5*/«, in sicer s takojšnjo veljavo. To znižanje je prišlo precej nepričakovano in prav za prav ne ustreza siituaciji franka, kri je nadalje napeta. Tudi včeraj znižanje diskonta ni imelo nobenega vpliva na stanje franka na mednarodnih tržiščih. Kakor se zdi, hoče Francija s t*em znižanjem doseči psihološki vpliv na širšo javnost in pomor j e-nje med francosko publiko- = Zboljšanje svetovne gospodarske konjunkture. Najnovejši statistični podatka Društva narodov zaznamujejo stalno zboljšanje svetovne gospodarske konjunkture. V letošnjem aprilu je svetovna produkoija jekla prvikrat prekoračila povprečno mesečno produkcijo v konjunkturnem letu 1929 Večina držav zaznamuje povečanje industrijske produkcije. Zlaita vrednost sveSQK I< odide iz Ljubljane z glavne postaje 27. t. m. ob 7^0 ter pride v Subotico okrog 18.30 istega dne. Povratek iz Subotlce bo 30. t. m. ob 0-30 in prihod v Ljubljano istega dne okrog 11. Bratskim edinicam sporočamo gornje s pripombo da m torej za odhod odločilna okrožnica, ki smo jp odposlali pred nekaj dnevL Načelništvo ljubljanske sokolske žu; Železniška nesreča na savski postaji Sava pri Litiji, 24. juniia S noči se je na savski postaji pri ranži-ranju vagonov eden iztiril in je bil zaman ves trud, da bi ga spravili nazaj na tir. Prav takrat je lil najavljen prihod nočnega brzega vlaka Ljubljana-Beograd. ki ee je po 20. uri odpeljal iz Ljubljane- Ker proga ni bila prazna, so morali brzi vlak že pred uvozom na savsko postajo s signali ustaviti. Brzi vlak so nato spravili na desni tir, po katerem je peljal do Zagorja, kjer je spet zavozil na levi tir. Med tem pa eo že delavci sekcije iztirjeni vagon spravili na tir, tako da je promet spet reden. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Gospodarstvo Tudi Francija želi razširiti trgovinske odnošaje z nami Uspehi, ki jih je v zadnjih letih dosegla Nemčija v svoji trgovinski politiki nasproti naši državi s tem, da je povečala uvoz ju-goslovenskih pridelkov in s tem prisilila našo državo, da poveča nakup nemškega blaga, je vzpodbudil tudi druge države k večji trgovinsko-politični aktivnosti. Posebno zadnji obisk predsednika nemške državne banke dr. Schachta v balkanskih državah je vzbudil bojazen, da si ne bi Nemčija s svojo politiko docela osvojila tržišča v vzhodnoevropskih in balkanskih državah. Med drugim kaže v zadnjem času tudi Francija večjo pripravljenost, da omogoči razširjenje trgovinskih odnošajev z našo državo. Zlasti francosko - jugoslovenska zbornica v Parizu je v poslednjem času zelo aktivna. Sestavila je že predlog za spremembo jugoslovensko - francoske pogodbe, ki naj olajša uvoz jugoslovenskega blaga v Francijo. V kratkem bo prispel v Beograd generalni tajnik te zbornice, ki bo stopil v zvezo z gospodarskimi krogi in uradnimi faktorji. Značilna je v tej zvezi tudi izjava, ki jo je dal novi francoski trgovinski ataše v Beogradu Philippe de Comminos »Jugoslo-venskemu kurirju«. Gosp. Philippe je predvsem poudaril težkoče, ki nepovoljno vplivajo na jugoslovensko - francoske gospodarske odnošaje. Predvsem je poudariti, da je kupna moč Francije ▼ pogledu uvoza kmetijskih pridelkov zelo majhna Kontingenti za kmetijske pridelke, ki jih je Francija priznala Jugoslaviji, znaša okrog 100 milijonov Din. Največji je kontingent za koruzo, ki znaša 3000 vagonov. Jugoslavija žal ne izkorišča v polni meri odobrenih kontingentov, deloma ker blago vedno ne ustreza francoskim zahtevam, deloma, ker prevozni stroški podražujejo blago, predvsem pa zaradi tega, ker Francija deli kontingente na veliko število uvoznikov, ki končno zaradi malih količin nimajo interesa za uvoz blaga V tem pogledu namerava Francija priznati Jugoslaviji olajšave, pa tudi drugače si bo prizadevala, da omogoči večji uvoz iz Jugoslavije. Za povečanje produkcije bombaža v naši državi -Iz Beograda poročajo, da je gospodarsko finančni odbor ministrov na seji dne 20. t. m. v načelu sprejel uredbo o bombažu, ki jo je predložil kmetijski minister. Ko bo uredba dobila končno obliko in bo tudi sprejeta v ministrskem svetu bo šele znana njena vsebina Naši gospodarski krogi so v zadnjih letih ponovno poudarili potrebo, da se razširi pri nas produkcija industrijskih rastlin, predvsem onih, ki jih moramo v znatni količini uvažati. Tako bi lahko vsaj deloma nadomestili produkcijo žita, ki se težko vnovči, s produkcijo industrijskih rastlin, ki jih potrebujemo kot surovino za našo industrijo. V tej nameri se že nekaj let prizadevamo, da bi povečali produkcijo oljnih semen in oljnih plodov, ki brez potrebe tvorijo važno postavko našega uvoza. Se važnejše pa je gotovo vprašanje bombaža, saj tvorita bombaž in bombažno predivo največjo postavko našega uvoza V letu 1935. smo izdali za uvoz bombaža in bombažnega prediva nič manj nego 580 milijonov ©in. _ Produkcija bombaža je ▼ naši državi še zelo majhna in je omejena na področje Južne Srbije (Strumičko polje, Djevdjelij-sko polje, Ovčje polje, Tikveš in Bregalni-ca). Površina bombažnih kultur je v prvih letih krize celo nazadovala in je leta 1931. padla na 840 ha. Šele zadnja leta se je zopet dvignila, in sicer lani na 1440 ha, pn čemer je znašal pridelek 360.000 kg. to je komaj 2 in pol •/« uvoza surovega bombaža in le l°/o skupne količine bombaža, ki ga uvažamo v surovem stanju in v obliki prediva ter tkanin. V pogledu razširjenja bombažnih kultur je Bolgarija pokazala v zadnjih letih neprimerno večje uspehe, saj so tam v nekaj letih površino bombažnih kultur povečali od 5.000 na 35.000 ha. Majhen obseg bombažnih kultur v naši državi je deloma pripisati slabi prodajni organizaciji in razmeroma nizkim odkupnim cenam, deloma pa tudi slabši kakovosti domačega bombaža, ki se da uporabiti le za priproste tkanine. Bolgarija je vnovčenje bombažnega pridelka uredila na zadružno-kreditni podlagi s pomočjo države. Tudi pri nas bo treba pridelovalcem zajamčiti rentabilnost proizvodnje, skrbeti bo treba za primerno vnovčenje pridelka in pa za zboljšanje kakovosti bombaža. V takem primeru lahko računamo s prav znatnim razširjenjem kul- Na drugi strani pa je treba pripomniti, da ovira trgovinske odnošaje tudi okolnost, da Jugoslavija potrebuje za svoja plačila v inozemstvu svobodne devize in raje izvaža v francoske kolonije (Tunis, Maroko)-kjer dobi za izvoženo blago plačilo v devizah. Francosko - jugoslovenski kliring je namreč omejen na trgovinski promet s Francijo in Alžirom. Saldo v kliringu je narasel že na 100 milijonov Din v korist Francije in morajo sedaj francoski izvozniki čakati na izplačilo v kliringu 18 mesecev. To ima za posledico, da se francoski izvoz v Jugoslavijo ustavlja. Francija stremi za tem, da se kliring razširi tudi na kolonije, ker bi potem mnogo bolje funkcioniral. Tudi je pripravljena odkupiti na leto za 100 milijonov Din bakra. Doslej je morala baker uvažati iz tujih držav, ker so se jugoslovenski izvozniki izogibali kli-' ringa, da bi prišli do deviz in gre jugoslovenski baker po večini v države, ki plačajo v devizah. Kakor poročajo iz Beograda proučuje francoski trgovinski ataše' v sodelovanju z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in Prizadom vse možnosti za okrepitev izvoza iz Jugoslavije v Francijo, tako glede kontingentiranih proizvodov, kakor tudi proizvodov svobodnega uvoza. Po našem mnenju ne bi bilo ovire, da bi se klirinški plačilni promet med obema državama razširil na vse francoske koloni-nije. Toda v tem primeru, bi se morala v kliring vnesti tudi vsa finančna plačila. Pritožbe Francije, češ da od izvoza v francoske kolonije dobivamo devize, medtem ko smo ▼ kliringu dolžni 100 milijonov, ni docela upravičena, kajti vse one devize, ki jih dobimo od izvoza v Tunis in Maroko, gredo itak za plačilo finančnih obveznosti v Franciji, pa še z daleka ne zadostujejo za ta plačila. Tudi če se kliring razširi na promet z vsemi francoskimi kolonijami in se obenem vnesejo v kliring vsa finančna plačila (tudi dividende borskega rudnika, ki se približuje vsoti 100 milijonov Din) bo morala Francija iz naše države mnogo več uvažati, če bo hotela doseči izravnavo v kliringu. turne površine, saj nam že sama Južna Srbija nudi ogromne možnosti za povečanje produkcije, ki se lahko še razširi v nekatere predele Vojvodine, Dalmacije in Hercegovine. Z lahkoto bomo produkcijo po-desetorili ali podvajsetorili, tako da bomo lahko krili večji odstotek potrebe z domačim bombažem, kar bi bilo velikega pomena ne samo za naše devizno gospodarstvo, temveč tudi za interese naše narodne obrambe. Gospodarske vesti = Zakon o hranilnicah. Kakor poročajo iiz Beograda, bomo končno vendar dobili enotni zakon o samoupravnih hranilnicah, v poučenih krogih zatrjujejo, da bo zakonski načrt predložen Narodni skupščina v (prihodnjem zasedanju. Pri tem gre za zakonski načrt, ki je bil lani predložen v izjavo zbornicam in drugim stanovskim organizacijam. Beograjski velesejem bo letos v oktobru. Akcija za ustanovitev beograjskega velesejma, ki se vleče že nekaj let, bo menda letos do vedla do rezuLtafta. Upravni odbor beograjskega velesejma je nedavno sklenil, da se bo prva prireditev vršila letos v oktobru. Sejem bo trajal osem dni in bo prirejen zaenkrai v skromnem obsegu. Razstavni paviljoni bodo zgrajeni iz lesa rn bodo šele pozneje zgradidi stalne paviljone. Za gradnjo paviljonov in pripravljalne stroške je zaenkrat na razpolago 6 milijonov Din. Izvoz naših konj v Nemčijo. Nemška vlada »e nedavno odobrila kontingent za uvoz 1500 konj iz Jugoslavije. Te dni se je mudil v Novem Vrbasu odposlanec nemške vlade, ki je nakupil 100 kmečkih konj,, in sicer v okolici Vrb asa in Kikand^ ter jih odpremil v Nemčijo- To je bil prvi nakup za poizkušnjo. Ce bodo kupljeni konji primerni za naseljence v Severni Nemca jn, ki jih nemška vlada oskrbuie s konjd, se bo odposlanec vrnil v Jugoslavijo, da nakupi še ostalih 1400 konj. = Izvoz svinj v Nemčijo. Urad za kontrolo izvoza živine dr. Miiljutin Petrovič, vanje zunanje trgovine je napravil korake v Nemčiji, da bi naša država dobila kontingent za izvoz svinj. V zvezi s to akcijo je odpotoval v Bertlin šef urada za kontrolo izvoza živine dr- Miljitin Petrovič ki bo proučil možnost prodaje naših svinj v Nemčiji. Kakor se zdi, obstoja verjetnost da nam bo Nemčija priznala določen kontingent. Zahvala za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in soialfa, ki smo jih prejeli ob priliki smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, svaka, strica, gospoda dnton župana in mnogim darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, izrekamo vsem našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujem vsem, ki so spremili rajnkega na zadnji poti, čč. duhovščini, čč, sestram usmiljenkam, vsem zastopnikom organi• zacij in ustanov• Maša zadušnica se bo brtda v cerkvi Mariji' nega Oznanenja v soboto ob 7* uri, V Ljubljani, dne 25* junija 1936. ŽALUJOČI OSTALI. *ytmx* m m CeMdE, 15. St TOK. Za organiziran mir Francoski zun. minister Yvon Delbos je imel v francoski zbornici velik politični ekspoze, ki je pojasnil stališče Francije do prijateljskih in zavezniških držav v v Evropi Vesel dogodek v družini kanadskih petorčic Kakor poročajo iz New Yorka. bo Olivija Dionnova. mati kanadskih petorčic. ki j* že pred njimi imela pet otrok, v kratkem rodila vnovič. Kakor znano obema staršema ni prav nič prav, da jima je država v posebnim zakonom odvzela petorčice. Za te je država sicer v polni meri poskrbela. Godi se jim bolje, nego bi se jim godilo v rokah staršev ki so že mislili na to, da bi jih razkazovali v cirkusih, odvzela jim je pa vsako pravico, da bi malčice oče in mati vzgajala po svoji volji. Ga. Dionnova je sedaj izjavila, da novega otroka pod nobenim pogojem ne bo prepustila državi- Zgodbo svojih petorčic je sporočila newyorški pisateljici Lilian Barkerjevi, ki jo predelava sedaj v vzgojno odrsko delo pod naslovom »Kje so moji otroci?« Ta drama se bo uprizarjala še letos v nekem broad\vav-skem gledališču. ellmpljada Kakor poroča Britska olimpijska družba, ie londonski župan povabil Mednarodni olimpijski odbor, da bi r>rihodn!o olimpiado 1. 1940. p-iredili v Londonu. Na razpolago bi bil za večino tekem VVimbledonski stadion ki ima prostora za več nego sto tisoč gledalcev. Kakor znano, ee med ostalimi narodi posebno Japonci trudijo, da bi dobili to olimpiado na svoia tla in ni Izključeno, da jim bo olimpij.-ki odbor tudi ustregel ova 605 Cephei Svetlobnost tretje kategorije — Luč, ki rabi do zemlje leta in leta — Visoke temperature in eksplozije nebesnih teles ra fif n al «i luk^^^^JL^' največja naruiovuKa Nova zvezda v ozvezdja Cefeja. o kateri smo poročali te dni je že krščena- Imenuje se Nova 606-1936 Cephei. Opazili so jo skoraj istočasno v več zvezdarnah, prvi pa so bili, kolikor je razvidno iz dosedanjih poročil Rusi. To ni čudno, kajti noč nastopa v Rusiji prej nego v 06tali Evropi. Gimnazijec Zaviš Bochniček iz Modfana pri Pragi, o katerem so prvotno menili, da jo je prvi odkril, je doslej med odkritelji le četrti. Vsekako pa ie fant čez noč postal slaven- Novo zvezdo je sedaj lahko videti. Ima svetlobnost zvezde tretjega reda. postaja, kolikor je razvidno iz dosedanjih opazovani, čedalje svetlejša in se v tem pogledu že približuje svetlim zvezdam v ozvezdju Velikega medveda, ki pripadajo, kakor znano. drugemu redu. Opazimo jo na koncu Cefeja, skoraj na isti črti z obema zadnjima zvezdama Velikega medveda, ki rabita na znani način v orientacijo, kadar iščemo na nebu zvezdo Severnico. Od Severnice je na nasprotni strani tudi približno enako oddaljena kakor tista izmed obeh zadnjih zvezd Velikega medveda, ki je Severnici najbližja. Lepe noči zadnjih dni so astronomom omogočile, da eo se z vsemi svojimi pripomočki posvetili študiju nove zvezde. V berlinski vseučiliški zvezdami v Neubabels-tergu jo je bilo z velikim teleskopom mogoče opazovati celo podnevi. Baš tu so ugotovili, da njena svetlobnost narašča in s fo-toelektričnimi stanicami so tudi natančno zasledovali ta porast. Kako je prišlo prav za prav do odkriba te zvezde, ki bi se morala na videz kar izgubiti med neštetimi drugimi nebesnimi telesi? Dejstvo, da so jo odkrili v celi vrsti krajev skorai istočasno, kaže. da mora biti v stvari neki 6istem. In ie res- Zvezdos.ov- ci položaj ozvezdij in poedinih svetlejših zvezd med seboj v splošnem dobro poznajo, saj jih neprestano opazujejo- Če se v podobi neba. ki ga tako dobro poznajo, nenadoma poiavi nov, svetel objekt, ga morajo potem seveda takoj opaziti. A velikimi teleskopi in spektrografi so mogli že doslej ugotoviti nekatera zanimiva Kemična in fizikalna dejstva, ki se dogajajo, oziroma, ki so se dogajala pred toliko in toliko leti tam daleč v svetovnem prostoru. Nova zvezda je namreč bržkone tako daleč od nas, da je rabila niena svetloba mnogo let,, preden je prispela do nas. Kakšna je ta oddaljenost, pa doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, za to bo potrebno še nekaj opazovanja. Preiskava njenega spektra kaže, da izžareva izredno mnogo ultravioletne svetlobe. To ie po fizikalnih naziranjih mogoče le tedaj, če vlada na površini zvezde temperatura več deset tisoč stopinj. Energijski prevrati v zvezdi morajo biti tako mogočni, da drevijo z njene površine žareči plini s hitrostjo več nego tisoč kilometrov na sekundo v svetovni prostor. Sedaj raziskujejo tudi to. da-li ni bila ta zvezda že prej na tem prostoru pa je zavoljo njene neznat-nosti niso mogli odkriti- To se bo dalo določiti na podlagi fotografij tega predela neba s pomočjo orjaških teleskopov. Pri prejšnjih podobnih primerih so mogli skorai vedno dognati da je bila zvezda kot silno majhno nebesno telo na svo;em mestu, preden se ie poiavila v očitnejši obliki kot nova zvezda Pogostoma so bile te zvezdice tako neznatne, da so iih odkrili samo na fotografijah določenih delov neba, ki so iih snemali z najmočnejšimi daljnogledi po več ur. Šele po večurnem eksponiranju so svo- jo slabotno svetlobo vtisnile na fotografsko ploščo. Takšne majhne oziroma slabotne zvezde so potem nenadoma vplamenele, v nekoliko urah so po večtisočkrat povečale svojo svetlobo. Jasno je, da se v takšnih primerih dogajajo silovite eksplozije nebesnih teles. Od kod te nenadne eksplozije, pa astronomi 5e danes ne morejo točno povedati. To je uganka, kakor je sploh marsikaj v zvezi z novimi zvezdami uganka. Pri novi zvezdi v Herkulu. ki 6e je pojavila tako nenadno v decembru predlanskega leta, so začeli n. pr. domnevati, da utegnejo imeti skrivnostni kozmični žarki, ki delajo učenjakom in 6tratosfernim letalcem tolike preglavice, svoj izvor v presilnih sprožitvah energij, ki so zvezane s pojavom novih zvezd. Menili so celo. da se je kozmično žarenje ob pojavu Herkulove nove zvezde povečalo za pet odstotkov. Vendar pa se to ni dalo nedvomno dokazati in bo sedaj zanimivo vedeti, da-li je tudi pojav Cefejeve nove zvezde zvezan s takšnim porastom kozmičnega ža-renja. Naj bo kakor hoče. vsekako bi ne bilo posebno priporočljivo, če bi našemu staremu soncu padlo na misel, da be se isto tako, za prebivalce neznanih planetov v ve-soljnosti spremenilo v podobno novo zvezdo, da bi eksplodiralo tako, kakor si je izmislila Cefejeva nova pred neznanim številom let. Na mah bi se tedaj rešili vsi problemi, ki delajo danes zmešnjavo na zemlji. Kaj je proti takšni zvezdni eksploziji kakšno vprašanje sartkcij, problem dardanelskih ožin, razorožitve, oborožitve, bodoče voine in vsega, kar spreminja danes zemljo v veliko norišnico? ZAPISKI Prijateljstvo je dragocena f'avmoa, k. sc je v stiski ne dotakir. Obljubiti in držati, to bi bilo preveč. Toliko veselja človeku ne moreš pripraviti. Res slabi časi! Mnogim ženskam gre tako slabo, da ne morejo niti svojih ljubimcev vzdrževati. Kako vse drugačne bj bile posmrtndce, če bi jih piisaili šele mesec dni po smrti tistih, ki jih objokujemo! Naj starejši šport je tek za naklonjenostjo. aH deklica ? KedeH polmer izrazite dvospolnosti na Dunaju Na zadnji seji dunajskega zdravniškega društva je zbudila veliko zanimanje demonstracija 10-letnega otroka, o katerem se učenjaki niso mogli zediniti, da,li ga naj prištevajo med fante ali med dekleta. Otrok se že po svoji velikosti in teži razlikuje od otrok enake starosti. Meri v višino 150 cm in tehta 50 kg. Je torej za 20 cm večji in za 10 kg težji od povprečnih desetletnih otrok. Oblečen je kot deklica, obrazne poteze pa so mu hudo moške. Primarni in sekundarni znaki obeh spolov so mu enako razviti. Gre tedaj za pravega hermafrodita (dvospolnika), kakršni so zelo redki. Na materino vprašanje, ali naj otroka vzgaja kot deklico ali fanta ln ali bi ne pripomogla operacija do tega, da bi pokazal svoj pravi spol, se je med navzočimi učenimi možmi razvila živahna diskusija. Vsi govorniki so se končno izjavili za ta, naj bi počakali, da se otrok še sam razvije. Morda se bodo karakteristični znaki enega ali drugega spola potem sami bolje pokazali. Bolje pa bi bilo morda, da bi ga vzgajali kot deklico, to tem bolj, ker se otrok sam bolj nagiba na to plat in je sam izrazil željo, da ostane deklica. e operacije zoper duševne bolezni Uspehi buitimpeštanskega kirurga dr. Sattlerja V madžarskih zdravniških krogih zbujajo veliko pozornost lobanjske operacije primarija budimpeštanske bolnice za vojne invalide. vojne vdove in sirote dr. Evgena Sattlerja. Dr. Sattler je s temi operacijami zdravil epileptike, paralitike in apoplektike, ki jim je bolezen izvirala iz možganskih obolenj. dalje težke piimere akutnih duševnih bolezni. V nekem primera je bolniku, ki je bil izgubil vid. z odstranitvijo otekline v možganih vid vrnil. Nekega maniakalnega bolnika, ki je hotel pomoriti vso svojo družino, je preiskal zRontgenovimi žarki in je v njegovih možganih odkril tur, v katerem je bil sedež te morilne manije, kajti čim mu je tur izrezal. je bolnik ozdravel. Danes opravlja spet svoj nekdanji poklic. Raziskave dr. Sattlerja so med drugim ugotovile, da so samomorilni nameni ▼ zve- Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! zi z obolenji možganov ob sencih, melanholija pa se razvija v zadnjih delih možganov. V ieseni bo Sattler obširneje poročal o svojih dognanjih pred plenumom madžarske zdravniške zveze. Dva obnovitelja Turčije Kemal Atatiirk in Ruždi Aras, modernizatorja države Med možmi, ki so ramo ob rami sodelovali s turškim državnim predsednikom Ke-malom Atattlrkom za obnovitev Turčije, zasluži posebno pozornost osebnost zunanjega ministra Ruždija Arasa, ki je pomagal sprožiti sedanjo konferenco zaradi darda-nelskih morskih ožin v Montreuzu. Prezident Kemal Atatttrk Ruždi Aras se je narodi! turškemu justič-aemu uradniku v mestecu Kanak Kale blizu dardanelskega nabrežja. Mestece je bilo tedaj še utrjeno, danes ni več. Oče Ruždija Arasa je bil eden prvih sodnikov po modernizaciji turškega sodstva. Turška vlada ga je imenovala tudi za starešino sodišča ▼ Skoplju, kjer je dal mladega sina v šolo. Jej samo zrelo sadje! Nezrelo sadje povzroča motnje v želodcu in črevesfu Sadje je zdravo, vsebuje važne hranilne snovi (vitamine) in soli, poleg tega še osvežujoča eterična olja, soke, kisline in tečni sladkor. Kdor jč dosti sadja, skrbi za svoje zdravje. Vendar pa je pri tem treba paziti na neka pravila. 1. Jej samo zrelo sadje. Nezrelo sadje je težko prebavljivo ali neprebavljivo, kar lahko povzroči motnje v želodcu ln črevesju. Nezrelo sadje uporabljaj samo za prekuhavo, za mezgo ln podobno. 2. Preden se lotiš sadja, ga očisti vse nesnage, ki se je nabrala na njegovi površini. Samo če si sadje utrgal sam s čistimi rokami, zadostuje, da ga obrišeS. Pariz se pripravlja na novo svetovno razstavo 1937 3. Za slaboten želodec je treba sadje olupiti, zdravi, krepki želodci pa ga prebavijo z lupino vred. To ni brez pomena, kajti v lupini je mnogo hranilnih in zdravilnih snovi, razen tega spodbuja lupina črevesje k delovanju. 4. Gnile dele sadja, črve in žuželke v nJem moraš odstraniti. 5. Sadje je treba dobro prežvečiti. Večjih kosov ne požiraj, da ne bodo želodec in čreva preobremenjena z delom. Sploh nI dobro, da použiješ preveč sadja na mah, ker povzroči to lahko nered v prebavi. 6. Večjih pečk črešenj, sllr itd. ne požiraj. Poedina pečka ti običajno ne bo Škodovala ln se bo v teku 24 ur sama odstranila iz telesa. NI nevarnosti, da bi nastalo kakšno vnetje v črevesih. Toda večja množina pečk lahko Škoduje, včasih eelo taka, da Je treba kirurgovega noža. 7. Neposredno po sadju ne pij zaužito sadno meso nabrekne ln vsakovrstne motnje. INSERIRAJTE V »JUTRU«! Ze v dijaških letih se je Ruždi Aras pridružil mladoturškemu gibanju, ki je bilo naperjeno proti sultanovi osebi in njegovim konservativnim dvorjanikom. Stari režim je mladino preganjal, število njenih pristašev pa je stalno naraščalo. Ruždi Aras, ki se je že tedaj udeleževal mladotur-Ških akcij, je bil žigosan za »neprijatelja domovine« in je moral oditi v emigracijo. Nastanil se je v Parizu. Pozneje se je v Smirni posvetil zdravniški praksi. L. 1912. je izbruhnila balkanska vojna. Mladoturki so zaradi nje prišli ob svoj vpliv. Kemal je bil v Tripolisu, Ruždi Aras pa je moral prevzeti vodstvo vojaške bolnišnice v Skoplju. Mesto je kmalu zasedla srbska vojska. Mnogi Turki so bežali, a Ruždi Ara« je ostal. Ko so njegovi bolniki več ali manj okrevali, se je odpeljal v Budimpešto in od tam v Carigrad, kjer se je Bestal s Kemalom. Da bi mogel poslej ostati v njegovi bližini, je prevzel vodstvo bolnišnic-' ob Dardanelah. Ob izbruhu svetovne vojne je bi] Kemal vojaški ataše v Sofiji. Skušal je s svojim vplivom doseči, da bi Turčija v konfliktu ostala nevtralna. Ruždi Aras pa je bival pri svojem svaku dr. Nazimu v Carigradu. Tam je izvedel za sramotni dogovor Enverja paše, s katerim se je Turčija pridružila centralnim velesilam. Kemal je zaradi tega prosil za odpust \r vojske. Aras I Dela na ozemlju 'bivšega Trocaderoja, tik E&felovsga stolpa V S A K E M D NI MOGOČE m V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100 — (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NASO ZNAMENITO RADENSKO > Z RDEČIMI SRCI! Zunanji minister Buidi Aras pa je odpotoval r Berlin, kjer Je Študiral možnost osnovanja kemično-farmacevtskega zavoda ▼ Carigrada. Proti koncu svetovne vojne, ko je t Bolgariji prišlo do doma, »o ga prijatelji porraii, naj se vrne domov. To je števil, a ko Je priepei r Turčijo, so ga prijeli in vtgfl t ječa QiA» okupacija Sašam > obnorfla nh-dotorfto gibanja. Kemal Je odftel n vojaškega inšpektorja t Evreznu, Ruždi Aras, Id ve ga bili med tem Ispuetlfi h ječe, pa se Je odpravi v AnatoGjo. BQ je izvoljen za pesi—L Ta rimpSgiua je Se tevoFfta sa svojega predsednika Komata ta pod njegovim rpRvoo Je odtekla vladi v Carigradu pofcorfigaa Ko ee je ie L 1921 sa Turčijo srečno trtdh Mika pri Sakariji, je dobil Kanal vse oblast v stoje roke. Sledil je proglas republike ki Ruždi Arae je prejel nalog, naj zastopa svojo domovino pri mirovnih pogajanjih r Lausanni. V februarju 1986, baš ko se Je t Carigradu pripravljal, da sede na vlak in ee z njim odpelje v Haag, je prišla brzojavka Izmeta paše, ki ga je nujno zahtevala v Ankaro. Vrnil se je ter izvedel, da ga je turška vlada imenovala za zunanjega ministra ne da bi ga prej vprašala Ce sprejme to mesto. Od tedaj zavzema Ruždi Aras položaj turškega zunanjega ministra in zastopa Turčijo na vseh diplomatskih konferencah. Sklenil je nad sto pogodb s prijateljskimi država ni in ustvaril posebno s sosedi na Balkana izvrstne edaočaje. V nekem pariškem cirkusu nastopa harmonikar s harmoniko, ki meri v višino dva in pol metra. Zvočni efekt tega glasbila prekaša godbo mogočnega orkestra Pet mož se je vrnilo iz Rusije V Avstriji vzbuja veliko pozornost zgodba petih Tirolcev, ki so bili ob začetku^ svetovne vojne poslani na rusko fronto in ni bilo od 1. 1914. o njih nobenega glasu- V Kufsteinu se je nenadoma jx>javil neki Franc Kessler, ki ie kot četovodja cesarskih lovcev 1. 1914- prišel v rusko ujetništvo in so ga svojci, ko niso mogli 22 let dobiti nobene vesti o njem. smatrali že davno za mrtvega. Po ruski revoluciji se je Kessler udeležil bojev z belogardisti, a navzlic vsem naporom mu ni uspelo, da bi se pretil domov. Z njim so se vrnili še neki Klotz, Mar-soner, Posch in Lasser. ki jim je zla usoda doslej i6to tako preprečevala vrnitev v domovino. Možem je videti, da so v dveh desetletjih pretrpeli mnogo hudega. Ženska skuša preplavati Veliki Belt Kakor poročajo iz Kodanja, je poskusila 271etna Elza Kragh preplavati Veliki Belt. Ob pol 10. dopoldne je šla pri Korsorju v vodo, okrog polnoči se je obrežju otoka FQ-nena približala že na 5 km, ob 3. zjutraj pa je morala zavoljo krčev svoj poskus ustaviti. Plavala je torej 17 in pol ure. Že lansko leto je napravil apodoben poskus, pa se ji je ustavilo po 16 in pol ure plavanja. €> • v*« Najvišji evropski dimnik Neki švicarski tehnični list si je postavil pred kratkim nalogo, da ugotovi, kje imajo v Evropi najvišji tovarniški dimnik. Ta rekord bo odnesel dimnik, ki ga pravkar gradijo nad nekim rudnikom v Gelsenkirch-nu v Nemčiji. Velikan bo segal v višino 150 m. Njegov temelj ima premer 24 m. dimnik sam bo ob tleh osem metrov širok, na vrhu pa pet metrov. Poldrug milijon opek bodo porabili, preden bo ta oder stal, kakor mora stati. Prodajali so bolno meso V Gradcu so odkrili nezaslišan škandal s prodajo mesa- Neki brezvestni prekupčevalec z živino je kupoval od kmetov, baje za izdelavo mila, presiče, ki so bili poginili za rdečico- Spravljal jih je po tihotapskih poteh preko užitninske meje v mesto, kjer je imel za to meso več kupcev. Ko je nekoliko oseb po uživanju tega mesa oboleio in so jih morali spraviti t bolnišnico, so oblasti izvršile preiskavo, ki se je končala • tem, da so več mesarjev in prekupčevalca aretirali. Oblasti so napovedale, da bodo postopale z brezobzirno strogostjo proti broa-vestnežem. Cim bo preiskava popolnoma zaključena, bodo objavile poročilo, ki bo vsebovalo tudi imena krivcev. ANEKDOTA Gainsborough je slikal nekoč igralca Gar-rioka. Slika pa ni hotela postati na noten način podobna. Končno je slikar nejevoljno vzkliknil: »Naj me Bog kaznuie! Vse obraze lahko posnemate, samo svojega nimate nobenega ! < VSAK DAN ENA »Dragi moj oče, sporočiti ti moram, da se čutim mater bodočih pet tisoč otrok...« ( »N eb«lsoalterjunrKQ« št, 135, r CetrteK, 25. ET. 1936.: ZANE GRET: 4 BETTY ZANE w Zgodovinski roman te ameriške revolucije »Upajmo, da se Wetzel oglasi,« ie rekel podpolkovnik. >Najnj se lahko zanesemo, da razume, kadar gre za Indijance, več od vsakogar drugega na svetu. Teden dni, preden sta odrinila na lov, sem ga videL Bil sem v Fortu Pittu in izkušal dobiti nekaj mož, a tamkajšnja posadka je pičla, in poveljstvo potrebuje svoje ljudi takisto kakor mi svoje. Mlad vojak z imenom Clarke se je radovoljno oglasili, •tega sem vzel s seboj. Nikoli še ni doživel boja z Indijanci, a videti je dober, in mislim, da ga bomo lahko porabili. Stotnik Boggs mu odkaže stan v kla-dari, če je tebi prav.« »0. kar. Veselilo nas bo, da ga imamo,« je reked polkovnik Zane. »Vse to še ne bi bilo tako hndo, da rfsem poslal ljudi »vz vodo«, je z nekam tesnobnim glasom pripomnil stotnik Boggs. »AH se vam zdi mogoče, da bi bili naletefli na Indijance?« »Mogoče je, seveda, a verjefoo ni. Indijanci so vsi na onem bregu Ohia.« »Upam, da imate prav. Zelo se zanesem na vašo sodbo,« je odvrnil stotnik Boggs. ''Za vsak slučaj pa pošljem ogleduhe in ukrenem vse, kar veleva previdnost A zdai moramo domov. Pojdiva, Lidija.« »Hu! To bo ogabna noč,« je rekel polkovnik Za- ne, fco je zaklenil vrata za gosti »Nocoj me ne bi mikaio spati pod milim nebom.« »In kaj dela Lew Wetzel, kadar je taka noč?« je radovedno vprašala Beitity. »Oh, Lew se počuti kakor kunec v rovu,« se je zasmejal polkovnik Zane. čreden minejo tri minute, si zgradi iz brezovega lubja kolibo, zakuri ogenj in leže spait kakor doma.« Mrs. Zanova je strahoma pogledala moža. »Eb, o čem ste se toliko časa pogovarjali? Kaj je moj brat povedal?« »Vajendotci in Sonljai nas mislijo spet nadlegovati. Vendar mislim. Bessy, da jih še ne bo takoj. Naša postojanka je predobro zavarovana, da bi nam mogli drugače do živega kakor z dolgo oble-go.« Neskrbnfi in nekam izbegljivi odgovor polkovnika Zana ni mogefl prevariti dobre žene. Vedela je, da brat in soprog ne bi za prazen nič s tako resnima obrazoma hodila okoli Njeno obličje, ki je bilo navadno to ti jasno in vedro, je mahoma odel izraz skrbi. Indijansko vojevanje ji je bilo dovoli dobro zinano, da jo je že ob misli nanj v dno duše stresel mraz. Betty je bila videti popolnoma mirna. Prise-dla je k dsu in ga potrepljala po glavi. »Indijanci, Tige! Indijanci!« je rekla. Pes je zarenčai in pokazal zobe. Če si ga ho*el razdražiti, ni bilo treba drugega, kakor da si izrekel besedo Indijanec. »Pes je bil zadnje čase zelo nemiren,« je nadaljeval polkovnik Zane. »Še prej kakor Wetzel je našel inditfanske sledi. Saj veš. Bet)ty, kako Tige sovraži Incftance. Odkar se Je pred žtfafrnl leti z Izakom vrnil domov, je ogleduhom mnogo koristil; to ti je pamcitma, zv?a žival Ko je bil Izak pri Vijendotcih v ujetništvu, se je zavzel za Ttgea, ker de videl, da so ga rdečekožci okrutno tepla. Ali nisi še nikoli slišala žalostnega tuljenja, ki ga Tige časih zažene sredi noči?« *Seveda sem ga; tako neznano je dišati, da se zmerom skrijem pod odejo.« »Nu, to je Tigeova tožba za Izakom.« »Ubogi Izak«, je za mrmrala Betty. »Se ga še spominjaš? Devet let je tega, kar si ga zadnjič videla,« je detfala Mrs. Zanova. »Ali se ga spominjam? Nikoli ga ne bom pozabila, Kdo ve. ali je še živ?« »Najbrže ne. štiri leta so, odkar 90 ga spet ujeli. MisMm, da ga ne bi mogH toliko časa držati razen, kakopak, če se je oženil s tistim indijanskim dekletom. Preprostost indijanskega značaja je velika. Gotovo jih je brez velike težave prevaril in se delal, kakor da bi bal ves vdan v svojo usodo. Bržkone so ga potem pri novem poizkusu bega ubili, kakor ubogega Andrewa.« Brat in sestra sta se s temnimi žaUostnimi očmi zagledala v ogenj, ki je bil ta čas pogorel ▼ žerjavico :n pepel. Samo ječanje Dritiskajočega ve*ra ob oknih, prasketanje toče in šum deževnih kapelj na strehi so motili težki molk. 2. poglavje Fort Henry je stal vrhu griča, ki se Je dvigal nad reko, z lepim razgledom po vsej okolici Zgrajen je bQ ▼ obm SMrikotnOa is kakih sto dvajset metrov dolg ta petdeset metrov širok. Trdnjavica, obdana s tri metre visokim paSsadnim plotom, z meter širokim hodnikom na notranji shrani in z bastiio za šest branilcev na vsakem vogalu, je bila skoraj nepremagljiva obrambna postojanka. Kladara je bila v dve nadstropji; drugo nadstropje je segajo blizu meter claJeč preko prvega. Debele hrastove stene so bile polne strelnic. V ogradi so bite izkopali nekaj vodnjakov, da bi imeB, če bi po naključju studenec usahnil, ob vsakem času dovolj hladne vode. Vsi letopisi gramčarskega življenja spe« »n spet pripovedujejo o trdnjavicah in o dobrodejnem varstvu, ki so ga dajale naselnikom pred indijanskimi zasko-ki an vojnimi pohodi Mnogokrat so živeli do nekaj tednov zaporedoma med štirimi stenami trdnjavice. V naših dneh velkih vojaških In mornariških posadk bd se utegnila zdeti trdnjava, zgrajena lz samega lesa, brez vsakega žeblja ali klina (iz preprostega razloga, ker teh reči ni bilo dobiti), močno nezadostna. Ob tistem času so Pa sBužale svojemu namenu in varovale nekatero mlado naselbino okrutnih napadov indijanskih rodov. Med oblego Forta Henryja, ki se je bila dogodila nekako pred letom dni, bi bili naselniki težko da izgubili le enega moža, če bi biflS pametni in ba bifi os*ali v trdnjavici. Toda stotnik Ogle, ki de takrat poveljeval posadki je na čelu ogledniškega krdela krenil v gozdove, da bi tam sledil Indijance. Skoraj ves ta oddelek so pobili, le peščica mož se je pretoflkla in se vrnila v trdnjavo. Multiirni pregled Pri Arnejtt Novaku v Brnu Manehestrsko Brno. bajno razprostrto okoli islovečega Špilberka, ni mesto srednjeveških prividov in baročnega razkošja kakor Praga. V starih brnskih ulicah se spominjaš otožne slave osemnajstega stoletja, provincialnih garnizij Marije Terezije, ki ti je človeško najbližja po usodi svoje hčere Marije Antoinette, pa jožefinske prosvetlje-nosti, napoleonske bitke pri Slavkovu in bidermeierskega življenjskega stila. V kapucinski grobnici »molče trobenta« svoj ine-mento mori mumija barona Trenka, poglavarja dandanes samo operetnih pandurjev in ljubimca sestre Friderika Velikega, Na starem brnskem pokopališču je grob očeta češkega preporoda in vzpodbujevalea sio-venskih preporoditeljev Josefa Dobrovske-ga, ki mu je naš profesor Kidrič posvetil temeljito študijo. Na Špilberku ti pokažajo celico, v kateri je bil prikovan k vlažnemu zidu karbonar Silvio Pellico, pisec ognjevite izpovedi nacionalista 19- stoletja >Mie prigioni«. Pred vrtom avguštinskega samostana si skušaš obuditi obraz opata Men-dla, ki je tu križal rastline in odkrival biološke zakone dedovanja. Vzlic visej častitljivosti svojih cerkva in palač, med katerimi je najznamenitejša obnovljena mestna hiša, je Brno po vsem svojem značaju in življenjskem utripu mesto sodobnosti, njenega drvečega tempa, njenih narodnostnih in socialnih trenj. Po osvobo-jen u je postalo drugo češko kulturno središče. Masarykova univerza ga dviga nad provincialnost; z njo je postalo tvorno žarišče nove češkoslovaške kulture, prizadevni tekmec neprekosliive Prage. V prestolnici Moravske deluje poleg plejade pisateljev okoli Moravskega pisateljskega kola češki pesnik naše Hercegovine in Jadrana Jiri Machen, čigar mefistofelski obraz me je pozdravil izza kupa knjig v Mestni knjižnici-Tu živi avtor velikega dalmatinskega romana »Cisa? chudych« Antonin Tryb, ki ee je v obrambi Dioklecijana pridružil monsinjoru Buliču in ki išče v pisateljevanju oddiha po nekam banalni znanstveni delavnosti (dr. Tryb je profesor venerologije). Tu predava slovanske literature, zlasti še jugoslovanske častilec slovenske zemlje dr. Frank Woll-man, naš rojak dr. Mihajlo Rostohar pa vodi moderno opremljeni institut za eksperimentalno dušeslovje. Brnsko gledališče je izmed vseh gledališč v republiki najbolj »jugosla-vofilsko< (v njem suče taktirko sodelavec pri povojnem razvoju slovenske opere Antonin Balatka). Ob bmskih večerih, ko vati v vinarne moravski genius loci, bi človek hotel posiu-šati glasbo Leoša Janačka. Spominjati se moravsko—slovaških motivov Joža Uprke, vizionarne umetnosti Františka Bilka in kozmične poezije njegovega duhovnega brata Otakarja Brezine. y bližnjih adamovskih gozdovih misliti na nekdanjo paganskovedro poezijo St. K. Neumanna, ki se Je tu inspi-rira.l in na melanholično usodo brnskega pesnika Rudolfa Tčsnohlidka- In po samotnih poteh Brna zasledovati slavnega pesnika šleskih gozdov in rudarjev Petra Bezruča, odljudnega starca, ki ee vse življenje skriva pod psevdoninom in je še vedno najrajši ineognito. Izmed 6lovstvenikov, ki delujejo v metropoli lepe Moravske, eega najvišje Arne No-vgk profesor češke literature na Masaryko- vi univerzi, eden izmed vrhov sodobne češka književne kulture, >apostol tradicionalizma«, kakor ga imenuje v svojem eseju (Ljubljanski Zvon 1933) njegov učenec, pesnik in kritik dr. Rajmund Habrina. Profesor dr. Arne Novak je eden najtankočutnejših čeških estetov, enciklopedično razgledan duh. mojster kritičnega sloga, slovstveni zgodovinar evropskega formata, esejist umetniškega kova, eden tistih vodilnih ljudi, ki sta jim češtvo in demokracija zadeva kvalitete in znak plemenitega evropstva. Profesor Arne Novak ie urednik kulturne rubrike v ®Lido-vih Novinah«-. ki ima po svoji višini ln strogosti skoraj že revialen značaj. Zdelo se mi je, da ne bi spoznal kulturnega Brna če ne bi bil obiskal tega izrednega moža, ki v zavidanja vredni meri združuje znanstvenika in pesnika in čigar esejistična in kritična delavnost me že neKaj časa vodi po krasnih nasadih češke slovstvene kulture. Bilo je krmežljavo majniško dopoldne, ko sva s prijateljem dr Habrino krenila v tiho, skoraj že periferno ulico, kjer ima svoje prostore Slovanski seminar. Solnce je pravkar osvetlilo cvetlične grede pred pa'a-čo. ki jo obdaja zeleni pas vrta in tako popravlja njen resni, skoraj že nepriijudni arhitektonski lik. Še preden eem se razgie-dal po hodniku, je že stal pred menoj majhen. čokat gospod na moč živahnega obraza in mi stiskal roko; bil .ie profesor Arne Novak. Stopili smo v njegovo prostorno delavnico, katere knjižnih omar in velike pisalne mize s kopicami novih knjig skoraj ni treba opisovati; sicer pa si je osebnost velikega Čeha. ki je sedel pred msnoi, izsilila vso pozornost in e svojo čudovito vitalnostjo izpolnila vsaj v mojih očeh ves obsežni prostor, ' Z glasom, v katerem je lahko zadrhtela daljna struna melanholije, je profesor Arne Nov^k pripovedoval o seta, o svoji rodbini. 0 svojem očetu, profesorju literature in materi, znani pisateljici Terezi Nov&kovi, o literarnem ozračju za otroških let v Smetanovem LitomFšlu, ikjer sta delovala tudi Jirasek in Šmilovsky. O svojem sinu edincu, ki ga je v cvetu deške dobe ugrabila smrt; rana, ki ne bo nikdar do kraja zaceljena, ker stoji za njo mračni obraz rodbinske usode. Toda kmalu je glas velikega estetskega sodnika izgubil težo rahle otožnosti in nostalgije za tistim, česar ne bo več; razgovor se je zasukal na vprašanje mojih čeških slovstvenih zanimanj, ki jim je v razgibanem, osebno barvitem govoru brž priključil svoja jugoslovanska zanimanja. Naši etiki, je dejal, »o vse preveč turistični; koliko si vzajemno dajemo v literaturi in umetnosti? Malo, premalo. Opozoril sem na Holečkove simpatije do balkanskega he-roizma; no, sedaj je že čas. da bi dajali Čehoslovakom kaj drugega: umetnost ki nastaja v spoprijemih vzhoda in zahoda, heroizem, ki se spreminja v notranje junaštvo. Profesor Novak je dejal, da svet pričakuje od južnih Slovanov močno dramatiko; ugodni začetki (Vojnovič, Begovič) nastajajo prav tam, kjer se Čuti kulturni vpliv italijanstva. Kajti italijanskemu temperamentu ustreza teatraličnost. Epična doba. je rekel, je že za nami; zaman so poizkusi, da bi napravili iz epike središče literarne tvorbe. Slovenci? Prof. Novak je dejal, da pozna Prešerna, Cankarja, Župančiča. Prešeren je eden tistih pesnikov, ki so po Goethejevi definiciji »mondsuchtig«, a nekoliko tega mora biti v slehernem resničnem pesniku. Zupančič se mu je v primeri s Prešernom zdel pesnik is drugega podnebja, hotel bi mu pripisati nekak hrvaški značaj; opozoril sem na njegovo belokranjsko po-redlo in njega vpliv na Župančičevo liriko. V nadaljnjem se je prof. Novak zanimal za življenje in delo dr. Ivana Prijatelja, pri čemer se je nudila prilika za bežno primerjavo Prijateljevega literarno—zgodovinskega sloga z Novakovim; znak duševne sorodnosti obeh znanstvenikov, ki se gibljeta tudi pod sinjim nebom poezije. V dr. M. Murku, je dejal prof. Arne Nov&k. imate Slovenci vzornega reprezentanta svoje inteligence; poglejte ga, kako gibčen je v svojih visokih letih! Prof. Novaka je zanimalo stanje naše literature, delo naše univerze, nas splošni po ložaj. Vzajemni stiki 60 potrebni, je večkrat ponovil, toda treba jim je dati duhovno vsebino. Literatura in umetnost imata tu veii-ko vlogo. Pa delo univerz, ki morajo ustvarjati pogoje za višjo kulturno izmeno. Nemara ee kdaj U6tavi v Ljubljani, je dejal, da nas vidi. Pot ga večkrat vodi v Italijo, čije renesančna in baročna umetnost, z ozadjem tos'kan6ke pokrajine ali s smehljajem Umbrije, tolikanj prija njegovemu duhu. Občutil sem to že tedaj, ko sem čital njegovo dragoceno študijo o praškem baroku. Solnce. umetnost sinje gore. daljna obzorja, to je tihi vir njegovih navdihnenj. In >zvonovi domačega kraja«, ki jih je postavit v naslov svoje tople esejistične knjige, izišle L 1916, ki mi jo je bil poklonil. V temnem letu velike vojne je njegova beseda oznanja, la nov smisel tradicije, ki ni služba mrtvim, marveč življenjska vez med preteklostjo in bodočnostjo, izraz življenjskega klada, kakor prtvijo Čehi. Odhajajoč od elovečega književnega arbitra in voditelja v široki tok brnskih ulic, sem mislil na besede, ki jih je zapisal Arne Novak v eni svojih causerij, katere sicer ta ko obilno siplje v stolpce >Liaovih Novin«, čeprav je skoraj vsaka majhna stilna mojstrovina: »Ne bi bilo mogoče živeti na ostudno nepravičnem in zoprno izkoriščevalnem svetu, če se ti ne bi kdaj pa kdaj nasmehnila možnost, da za hip zasanjaš nad morjem, nad dekliškim telesom ali nad cvetom poljske cvetlice, nad šumenjem platan in molčanjem smrti.....< Kaj bi bilo življenje brez umetnosti, ki je sanja in hkrati spoznanje najusodnejše stvarnosti? In kaj bi bila umetnost brez svojih velikih prijateljev in vzpodbujeval-eev, kakor sta pri Čehih F. X. Salda in Arne Novak, dva znanstvenika umetnosti in umetnika znanosti? B. Borko Zapiski Ali naj govorimo in pišemo o Slomšeka ali Slomšku? Kot ponatis iz ČZN je izdal dr. Franc Kovačič razpravo, ki razglablja jezikovni epor; Slomška ali Slomšeka? Ko je nedavno isti pisec objavil v ljubljanski »Kroniki« neko razpravo o Slomšku, je uredništvo izrecno pripomnilo, da prepušča odgovornost za rabo oblike Slomšeka piscu. Sploh je videti, da ljubljanski krogi zagovarjajo genitiv Slomška; njih stališče je že. 1- 1934. utemeljil ▼ »Življenju in svetu« dr. Fran Tomšič. Dr. Franc Kovačič pa vzlic temu brani rabo »Slomšeka« in utemeljuje svoje stališče z etnološkimi, zgodovinskimi in filološkimi razlogi. Ime Slomšek je lastno štajerskim Slovencem in tukaj velja e v končnem zlogu kot popolni soglasnik ter se v odvisnih sklonih nikjer ne izpahne. Za pravilno pisavo tega imena in sličnih imen niso merodajna koroška aH gorenjska narečja, temveč le tista, kjer so ta imena prav domača. Pisec nadalje navaja dosedanjo rabo tega imena, ki kaže, da sta ee res pojavljali obe obliki. Filološko je zanj odločilno to, da se po Levcu in Brezniku izpa-huje polglasnik, samoglasnik pa ostane. Gre torej za vprašanje, ali je e v zadnjem zlogu imena Slomšek samoglasnik. V štajerskih narečjih je to nesporno. Stališče dr. Kovačiča seveda samo komplicira rabo naših priimkov, kajti pisec bi moral pri vsakem priimku vedeti tudi njegov izvor in dialektično rabo. Stališče, da so krajevna in rodbinska imena nekake jezikovne oka-menine, ki ne podlegajo splošnim jezikovnim pravilom, je morda znanstveno utemeljeno, za praktično rabo pa nekoliko zapleteno. Pričakujemo, da se k razpravi dr. Fr. Kovačiča oglase naši filologi. Pred produkcijo pleSne šole Mete Vid. marjeve. Naša priznana plesna pedagoginja in umetnica Meta Vidmarjeva priredi v soboto, 27. t. m. v dramskem gledališču produkcijo svoje plesne šole. Meta Vidmarje va je učenka Maga večera, ki bo nudil obiskovalcem redek umetniški užiitek. Kake Je JTas&rjt pel GorKema pesem >Teže roda, teže«. Znano je, da sodi slovaška narodna pesem »Teče voda, teče, pres velickr majir« med najljubše pesmi T. G-Maearyka. V pravkar izišli knjigi Bedricha Belohlavka >Masaryk a hudba« čitamo v zvezi s to pesmijo prigodo, ki ji je smrt Malksima Gorkega dala tudi neko aktualnost Kaže namreč, da sta bila T. G. Ma-saryk in Maksim Gorkij pred svetovno vojno v dobrih stikih. Masaryk se Je mudil zaradi neke zastarane bolezni v grlu na otoku Capriju in je često zahajal v vilo Maksi-ma Gorkega. Ob neki priliki sta Gorkij in Masaryk govorila o posebnostih slovanske rase. Gorkii jih je videl tudi v petju in je zapel nekoliko ruskih pesmi, ki se jih je menda naučil še kot tosjak. Masaryka so te pesmi ogrele m se je Gorkemu zahvalil tako, da je zapel slovaško pesem »Teče voda. teče •. -«. Le ta je Gorkega vidno ganila in Je rekel: »Narod, ki ima take pesmi, ima močno jedro in se mu ni treba bati bodočnosti .. .«• ŠPORT Na Vidovdan: Ljubljana - Krajišnik Tretje kolo za državno nogometno prvenstvo — Zmagovalec bo Igral polfinale s prvakom BSK Prišli smo naposled v zaključno fazo letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo. Prvi del drugega kola se je odigral minulo nedeljo. BSK gre naravnost v polfinale, kjer se bo srečal z zmagovalcem, ki ga bosta dali srečanji med Ljubljano in Krajišnikom. Naši so igrali v Banja Luki lepo in koristno ter zmagali v razmerju 8:1. Pričakovati je, ga bodo na domačih tleh s ponovnim dobrim rezultatom afirmirali nadmoč ljubljanskega nogometa nad bosanskim. Krajišnik je prvak enega izmed najmlajših podsavezov. Ta podsavez je nastal iz delov zagrebškega in sarajevskega podsaveza v prizadevanju, da bi se severna Bosna športno emancipirala od ostalih športnih središč, kakor se je tista pokrajina tudi politično-administrativno ločila od prejšnjih političnih središč in se uredila kot samostojna Vrbaska banovina. Glavno mesto banovine je postalo tudi sedež podsar veza in njegov Izraziti zastopnik je že par let Krajišnik. Za prvo tekmo v Banji Luki so bili tamkajšnji športniki prepričani, da bodo fsdatno magaH. Nemalo to bfll presenečeni, ko so morali podleči nepričakovano kultivirani igri ljubljanskega moštva. Uvideli so, da so njihovi računi, da bodo igrali tudi proti BSK-u, prekrižani in so se vdali v svojo usodo. Za na« je velika uteha, da bomo r tem mršavem državnem prvenstvu po Krajišni-ku imeli vsaj tekmo z BSK-om. Najprej s« bo igralo v BeogTadu, 12. julija pa v Ljubljani. Seveda, če ne bi bilo kakega neprijetnega presenečenja od Krajišnika, kar pa je mak> verjetno. Mnogo se govori, da bo kmalu po letošnjem državnem prvenstvu sklicana izredna savezna skupščina, ki naj bi zopet izglasovala tekmovanje v ligi To naj bi »e po iz-veetnih računih pričelo že konec letošnjega avgusta. Če bo do tega prišlo, bodo v ligo pobrali seveda predvsem vrh letošnjega, tekmovanja v državnem prvenstvu. Zato je potrebno, da se naši fantje čim bolje plasirajo, da bo udeležba Ljubljane v ligi izven vsake debate. V neka) vrstah Jugoslavija na olimpiadi v Berlina. Svojo udeležbo na berlinski olimpiadi je doelej prijavilo 53 držav. Največ disciplin 80 prijavili seveda Nemci, 18, prav toliko Madžari. V s 17. disciplinah bodo nastopili Francozi in Zedinjene države ameriške, v 16. Italijani in Avstrijci, 15. Čehoslovaki, Belgijci in Angleži, v 14 Švedi in Danci, v 13 Poljaki in Holandci. Takoj za temi je Jugoslavija, ki je prijavila 12 vrst tekmovanja: atletiko, plavanje, rokoborbo, boks, mečevanje, streljanje, gimnastiko, kolesarstvo. veslanje, kajak in hokej. Prav toliko disciplin so prijavile Kanada, Finska in Španija, vse ostale države mnogo manj. V gimnastiki bo nastopilo 14 držav in naši Sokoli bodo tekmovali za prvenstvo s Cehi. Nemci, Italijani. Madžari, Švicarji. Američani, Rumuni. Bolgari. Avstrijci, Francozi, Angleži, Finci in Ecripčani. Nič manj ko 44 držav bo tekmovalo v atletiki. 38 v plavanju. V nogometnih tekmah se bodo pomerili Nemci. Američani, Madžari. Turki. Švedi, Poljaki. Penianci. Avstrijci. Luksem-buržani. Japonci, Kitajci, Italijani, Bolgari in Egipčani. Gostovanje beograjske reprezentance na Poljskem. Po neodločeni igri v Krakovem je nekompletna nogometna enajstorica iz prestolnice gostovala v Bijelskem in po odlični igri porazila domači klub s 5:2 (2:1}. Tri gole }e zabil Izvrstno razpoloženi Bane Sekulič. Poljake je igra Beograjčanov navdušila. Turnir za svetovno prvenstvo tenisa r Wimbledonu se je pričel. Kakor poroča beograjski »Politiki« naš edini udeleženec Kukuljevič, je Angležem zelo žal, da nista prišla na turnir Punčec in Palada, ki bi ju stavili na sedmo in osmo mesto najboljše teniške osmorice sveta. V prvi igri je Kukuljevič izgubil proti Malfrou 5:8, 5:7, 4:6. Von Cramm je porazil Francoa s 6:2, 6:0, 6:1, Pery Straforda s 6:4, 6:3 in 6:1. Ramfllon, francoski trener naše teniške četvorice, ki bi imel te dni nastopiti službo v Zagrebu, je sedaj odpovedal. Naši mušketirji se bodo- pripravljali za spopad z Nemci brez trenerja. Trening se bo začel v ponedeljek, 29 t m. Za finalno srečanje z Nemci, 10., 11., in 12. julija se že pripravljajo nove tribune.' Danes je počelo prodajanje kart za vse tri dni tekmovanja. Te vstopnice bodo skoro 34 odstotkov cenejše. Kdor si jih hoče nabaviti, naj pošlje denar na naslov: Dir. Jiroušek, Ljubljanska kreditna banka. Trg Washingtona, Zagreb. Cene za numerirane sedeže so: 240. 200, 160, 120, 100, 80 in 60 din, stojišča 50 in 40 din. Uradni prostori za organizacijo tekmovanja so v hotelu Esplanade, Miha-novičeva ul. 1. telefon št. 46—55, 46—56, 46—57, 46—58" in 46—59. Poštni predal 297, brzojavni naslov; Jugotennis, ✓ Evropsko prvenstvo t lahki afletiki bo L 1938 ▼ Franciji Na Vidov dan bodo nastopili v Zagrebu izvrstni lahki atleti z Dunaja. Zagrebško moštvo bodo v borbi z Dunajčani pojačDi naši laikoatleti Goršek, Kreve in Gabršek. Isti dan bodo na Savi pri Zagrebu velike veslaške tekme za prvenstvo Podonavja. Kajakaška regata a ltiw> ptvtauBUu bo letos v Bohinju na progi 10 km od starta pri Sv. Duhu prcrtl hotelu Sv. Ja-nes, kjer Je na približno 1700 metrov prvi obrat,, nato vodi t ravni črti proti zapadu, kjer Je na skrajni točki spet Obrat (5900 metrov) ter se vrača proti cilju prod hotelom Sv. Janez. Regata Jo razpisana za Sest kategorij ln sfcer: a) zložljiva kajak-enojka FT (tekmovalni), obenem. iz2očitna borba za olimpiado, b) zložljivi kajak-dvojka FU (tekmovalni), obenem izločilna borba za olimpiado, e) kajak-enojka (leseni) KI (tekmovalni), obenem izločilna borba za olmpiado. Izven okvira tekm© za državno prvenstvo tekmujejo udobnejši kajaki na dame in gospode, zložljiva enojka, zložljiva dvojka za gospode in zložljiva dvojka za damo ln gospoda. Pravico starta imajo vsi verificirani člani Jugoelovenskega kajakaškega saveza. Start Izven konkurence ni dovoljen. Tekmovanje ee prične ob 10-30. Tekmuje se po pravilih jk saveza. Prijaviti se je treba na naslov Jaroslav Sigur, Zagreb, Ulica Kraljice Marije br. 28/1. pod mačko »Prijava sa regato«. Zmagovalci prejmejo plakate, diploma bo podeljena le t primeru, če ee prijavi za kategorijo pet tekmovalcev. Prva mednarodna tekma v Trbovljah Na Vidov dan in sa praznik, v ponedeljek bo gostoval v Trbovljah proti SK Tr-bovlju in SK Amaterja prvak Koroške, Klagenfurter Athletik Club, KAC is Celovca. Gostje so prvorazredno moštvo, ki so si izvojevali prvenstvo Koroške ie več let. V nedeljo bo igralo t gosti na svojem igrišču SK Trbovlje, v ponedeljek Amater, na igrišču Amaterja. Tekmi s« pričneta, obakrat ob IT. te bo sta prav gotovo zelo zanimivi Gostovanje Ce-lovčanov zahteva mnogo stroškov, sato naj prijatelji nogometa in ostali športniki pobite oba dneva na igrišča, da tako gmotno in materialno podpre prizadevanja športnikov iz rudarskih revirjev. Vstopnina za oba dni je: stojišča 4 din, sedež 10, dijaki 3 din. Službeno Iz seje s. o. LNP 23 t mu Do- vole so dopusti g. Ramovžu po izvršeni kazni do 30. 9; do 1. 8. g. Hobacherjn; g. Ku-Sarju do 8. 7. Dopis g. Koea se odstopi u-a Preklic kandidata g. Benedetiča se vzame na znanje in se ga vodi naprej v seznamu kandidatov, dokler ne bodo razpisani sodniški izpiti v Ljubljani Pozivata se sod. kandidata gg. Bukšič in Nadižar, da do soboto vpošljeta s. o. LNP rojstni list in nravstveno spričevalo. Poročilo poverjeni-štva Celje z dne 9. VI se vzame na znanje in odobri. S. 0. ponovno poziva vse starejše nogometaše, naj se prijavijo za stransko sodnike. Stalnim s. s. se predlagajo pr. s. s. gg. Turk, Seitel, Kušar in Arhar. 29. seja k. o. dne 23. VI. Kaznujeta set Glavič, Železničar, po § 31 k. p. z 1-mesečno zabrano igranja. Trepše Miroslav, Jadran, po § SI k. p. s 14-dnevno zabrano igranja. Kazni tečeta od dneva objavo. Zadeva zoper Riharja Ivana, Slovan se stavi a. a, ker za časa prestopka, ki se mu očita, še ni bil verificiran član LNP. V zadevi priziva igralca Presingerja Mirka, Celje zoper kazen enomesečne zabrane igranja, izrečeno na seji k. o. dne 9. 6. 1936. se naknadno ugotovi, da se je imenovani igralec zadostno opravičil in se stvar v smislu tega odstopa U.O. v nadaljnje poslovanje. Službeno iz poverjeništva SOLNP Trbovlje: V nedeljo in ponedeljek se delegira na tekmo KAC: Trbovlje in KAC: Amater oba. krat ob 17. g. Božič Adalbert. Zbor 6muških učiteljev JZSS opozarja članstvo, da bo danes ob 20. redni sestanek zbora v savezni pisarni Obvezno! SK Ljubljana. Danes ob 19. seja tehničnega odseka v tajništvu. Ob 20 se pozivata na sejo gg. Lah II in Rožič. Motoklub Ilirija. Redna seja upravnega odbora in športne komisije bo 26. tm. ob 20. v klubski sobi kavarne Evrope. Zaradi izredne važnosti, polnoštevilno! SK Zalog. 28. in 29. t. m. sodelujemo na turnirju SK Most.. Jutri ob 17. obvezen trening 1. garniture na igrišču. V soboto ob 19.30 važen sestanek nogometašev pri Zi-movcu (Torniču). V nedeljo naj bo moštvo najkasneje ob 13.30 na igrišču Most. Pri-« držke javite načelniku ali namestnike patrulja - Jt o man v sli (cah. Copyright »Pantheon< A »Jutro«. Za viomflci z obflnim plenom Je ostala samo še zevajoča luknja v zidu. Iz predora so zamolklo odmevali koraki bežečih. Nočni čuvaj je premišljeval, kaj naj stori. »Ne dirjaj, Stiskač! Sicer te prometni stražnik.« CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo orci, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—v Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din i.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—v Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« » odgovor, priložite 1*111 > ▼ ZnamKaft Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča s« malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana* ik»»la l Dm. Iavek „ Ln.o U Siiro aH dejanj« aastova S Din. NajmanjSI meeefc 17 Din. POZOR! Dospela je pošiljke specl-jalnih viških vin. Pri paro čam vsemu meščanstvu čim večji obisk — poznana gostilna, Tyrševa oesta 31. Juriič Jozefina. 14531-16 Službo dobi Beseda 1 Din. davek 3 Din M Šifro al! lajanj« iaelroti potenju nog etc. pri privatnih strankah. Kavcija Din 200.- Naslov v vseh posl. Jntra. 14672-3 (Vajenci ((ce) iv>»eda 1 Din. davek 8 Dir. ra šifro ali dajanje oaalovz. * Din. NajmanjSI cneftet 17 Din Učenca zdravega in močnega s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Sinovi (Kretene železničarsike druži ne imajo prednost. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod HPošten in priden učenec«. 14643-14 INSERIRAJ V „JUTRU" G. Th. Eotman: Miha Klapouh In njegovi prijatelji Beeeda 1 Din. Iavek 3 Din t» šifro ali dajanje naslov* * Din. Najmanjši enecek 17 Din. Šivalni stroj pogrezljiv, s okroglim čol ničkom, kateri tudi štika. poceni naprodaj v novi trgovini. Tyrševa 36. 1468! -20 fl ragoUnosti Vsakovrstno zlato kupnje po najvišjih cenah Cerne - juvelir Liubllana, Wolfova otlca 3. Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice voorilte najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite inamkol Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12 Telefon 38-16. 188-16 Za knjižice Mestne hranilnice ali Kmetske posojilnice 1 oba vi stavben o-miza reka lela v najeolidnujši izdela H znano mizarsko podjetje Dopise na ogi. odd. Jutra pod »St. 50». 174-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. zvršuje najbolj« nakup prodajo HRANILNIH KNJIŽIC ,-seb denarnih zavodov. 'U< odgovor Din 3 znamk. 17316 H Hranflne knjižice Kmetskega hranilnega in posojilnega doma Ljubljana, v vrednosti 5.000 do 10.000 Din, kupim pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Ivan Berce«. 14237-16 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov vnovčuje in prodaja najbolje n takojšnjo gotovino ALOJZIJ PLANINŠEK. bančnih poslov. Ljub ljana, Beethovnova nI. 1, nad. Telefon 35-10. — Znamke s odgovor. i4oeo-it Hranilno knjižico Mestne ljubljanske 23.000. prodam najboljšemu ponudniku. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 16«. 14056-16 6000 Din posojila, iščem za dobo enega leta. Posojilo rabim takoj. Nudim polno sigurnost. Naslov v vseh posl. Jutra. 14663-16 OhH 66 Razdalja je bila pa večja, kakor je Miha mislil, in razen tega je pozabil, da nima pod seboj trdih afriških tal, ampak samo preperelo leseno streho. S treskom in ropotom se je vdrla pod njim, izpod nje se je pa oglasilo prestrašeno vpitje. Beseda 1 Din. davek 8 Dir za šifro al! dajanje naslov® S Din. NajmanjSI sne*"* 17 Din. Plise, entel, ažur gumbe, guraboloe, raono grame, IzvrSl 'ik»J Matek h Mike«. Ljubljana poleg aotela Štrukelj. — ZepnJ robol. plenice, ročna dela. 169-30 Britje 2 Din, striženje 4 Din Obiskujte najcenejšo brlvnl-oo »RAPID«, TyrSeva/Dn oajska št. 31. 13682-SO Y najem :is»e»la 1 Din. davek 8 Din sa Sitro aH dajanje naslova Din NajmanjSI »neeek 17 Din. Trgovino z mešanim blagom z vsem trgovskim inventarjem brez blaga oddam pod ugodnimi pogoji z dnem 1. septembra v najem. Lokal se na haja v centru prometnega kraja, v neposredni bližini farne cerkve. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Prometna trgovina 611*. 14611-17 u Beseda 1 Din, davek 8 Din sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši «ne«ek 17 Din. Lokal in skladišče w. trgovino v prometnem kraju, dam takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh posl. Jutra. 14644-19 Lokal za trgovino ženskih klobukov v str • gem centru, iščem za 1 avgust; ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Trgovina 610« 14610-19 Tri trafike s prodajo paipirja, izbomo idoče, v najprometnejšem zagrebškem središču, z ja-kim prometom tobaka, ka-dilnih in pisalnih potrebščin papirja in razglednic, prodamo po solidnih cenah se-rijoznim kupcem. Sigurna eksistenca. Informacije da je: Poslovalnica Pavlekovič Zagreb Ili-ca 144, in znamko za odgovor. 14645-^0 Barvarnieo kemijsko čistilnico in likal-nico ovratnikov v prometnem kraju Savske banovine, brez konkurence, popolnoma urejeno in v pogonu •farno v najem brez odkupnine za mesečnih 500 din; Poslovnica Pavlekovič Zagreb, Ili-ca 144. Pošljite poštne znamke za odgovor. Bufet s točenjem pijač v krasni ! egi Zagreba, popolnoma ) premi jen oddamo v najem z iicencamd brez odkupnine a mesečno najemnino din m- Informacije proti .-poslat v i poštnih znamk daje: Poslovnica, Zagreb, Ilica 141. 14647-19 Seseda 1 Din. davek 8 Din. '■» šifro ali dajanje aaslova i Din. NajmanjSI tnesek CT Din. Novo vilo lvodružinsko prodam za 70.000 Din. Pobrežje, Spe-sovo selo, Slomškova 26. Maribor. 14676-20 '•»s©d» 1 Din. davek 8 Din. .t šifro ali dajanje naslova i Din. NajmanjSI tnesek 17 Din. Lepo vik) 7.3 letovišče z najmanj 2 spalnicama, 1 jedilnico, 1 salonom, 2 sobama za služkinje vrtom in če mogoče z garažo iščem za poletno dobo od 16. julija do lo. septembra v Ratečah, Kranjski gori, Mojstrani, Žirovnici. Radovljici ali v Begunjah. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo lioletje«. S2333H2B 1 Din. davek 8 Dtn ta šifra ali dajanj« naalovs Din NajmanjSI tne*«-t 1T Din. Dvosob. stanovanje pritiklinami komfortom, oddam za julij. Naslov v vseh posl. Jutra. Stanovanje trisobno oddam takoj. Or-lova ulica 31. Poizve se istotam. 14673-31 Dvosob. stanovanje komfortno z kopalnico oddam. Povšetova ul. 8. Kodeljevo. 14652-21 Dvosob. stanovanje lodpritlično, oddam. Domo- >ranska 5. Cena Din 100. 14671-21 S tatjovanja Beseda 1 Din. davek 9 Din. za Slfro ali dajanje naslova "S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Enosob. stanovanje išče upokojenka za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve osebi«. 14066-21a Dijaške sobe Dve mlajši dijakinji sprejmem v dobro oskrbo. Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Klavir. Strossma-yerjeva 4./I. desno. 14650-32 V Celju »prejme učiteljska rodbina dva dijaka na stanovanje z dobro oskrbo in vestnim nadzorstvom. Naslov v vseh posl. Jutra. 14633-22 Sobo odda Seseda 1 Din. davek 9 Du ta Šifre ali l«i*Qje f>a*lov» ^ Din. NajmanjSI fn*w>li 17 Din Opremljeno sobico poceni oddam. Na-slov v vseh posl. Jutra. !■4640-33 Opremljeno sobo »eparirano, lepo, oddam v centru. Pod Trančo 2/IJ. d-esno. 14679-33 Opremljeno sobo oddam v sredini mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 14678-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj v mali vili na vrtu Bohoričeva ulica Sla. 14669-23 Lepo sobo separirano, center oddam poceni za počitnice ali stalno. Naslov v vseh posl. Jutra. 14661-23 Sobo lepo opremljeno, =onč.no, čisto in s posebnim vhodom oddam na Resljevi ce sti 12/11. levo. 14672-25 Eau de Botot prijetnega okusa in odlične arome. Izredno sredstvo za izpiranje ust in grla, desin-flcira ln ugonablja škodljive klice, krepi (Besni. Zahtevajte povsod propagandno steklenico z čašo za Din s Generalno zastopstvo: D. Pechmajou & CoM Sobo s štedilnikom oddam takoj mirni stranki. Naslov v vseh posl. Jutra. 11661-^3 Sončno sobo krasno, opremljeno ali prazno oddam. Vhod iz stopnic, komfor, center. Naslov v vseh posl. Jutra. Opremljeno sobo s posebnim vbodom. ko[>al-nica, center, na željo s hrano takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 14668-33 )j r Vsaka beoeda i Din Iavek 3 Din. ta SUro »r lajanj* naftlov* g Dir i»;tu«njSt tn°«ek 90 Dlp Lovec išče simpatično, inteKgent no spremljevalko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemško«. 14662-34 Vsaka oe«eda t Din, iavek 3 Din n šifro ali lajanje naslova 5 Din. nijmanjSl tneaek 8T Din Ženitve in možitve posredujemo najvestneje. Informativne prosirelete razpošiljamo proti vposlatvi din 10,- v poštnft znamkah diskretno. Velika izbera odličnih partii obeh spolov. »Rezor«, Zagreb, pošta 3, 14.046-23 UUUUUUUUUUUULIU Med mestom in deželo posreduje Jutro v mali oglasnik Mesarji pozor Prodalo se bo dne 26. VI. 1936. ob 9. uri dopoldne na prostovoljni javni dražbi kompletno mesarsko podjetje ,Dolenc4 v Novem mestu obstoječe iz naslednjih naprav: Hiša s hladilnico, klavnico, garažo ter delavnica z vsemi stroji za mesne Izdelke V lokalu se nahaja kompletna oprava in 2 novi Berkel tehtnici i. dr. Tozadevne informacije pri dr. Ivanetiču v Novem mestu in dr. Moro v Ljubljani. PRAH V LASEH ne samo da ne učinkuje lepo, temveč je lasem tudi škodljiv. Zato skrbite poleti še bolj kot sicer za pranje glave s SORELO. Tako ohranite lase lepe in zdrave, obenem pa preprečite, da bi se tvoril prhljaj in da bi lasje izpadali. Dobiva se povsod v tubah po Din 7.—, 12.— in 25.— DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM NA JEZERU WIENER TOCHTER-PENSIONAT C. v. Kastaly. Solnogražfco (Unter&oh am Atteraee) ln na Da. naju. — Veliko lastno posestvo tik ob Jezeru b ekonomijo; Jeziki pomoč pri pouku, šport, obisk solnograAklh slavnostnih prireditev. — Pojasnila za oba zavoda Wlen, VTU LangesgasBe 65, telefon A 27-4-22. Informacije Grafolog, hirosof N. Sadlucki v Novem-Mestu ostane 6e do 2. julija-po-tem Brežice. Sprejema vsak dan od 9-1B li4-!9. Naslov: Novo mesto, Hotel Koklič, 14651-31 Hotel TROHA" BLED M Znatno znižane cene, ob nedeljah zabave. Sobe že od 10 Din naprej, dijaki, trg. potniki samo 5 Din. Porcija rib samo 10 Din. Postrvi po velikosti. — Desetdnevni abonma samo 440 Din inkl. vse takse. Vsak večer plesna zabava. Telefon 2059 A . Suha drva. premog. 5C Karbopakete W ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva oi. &L 5 SHS1BCBHH SSaHEJSIH f Naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Edvard Ošaben nočni čuvaj kurilnice Ljubljana je danes po dolgi, mučni bolezni bogu v dano preminul. Pogreb nepozabnega bo v petek 26. t. m. ob 4. uri popoldne lz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 24. junija 1936. ŽALUJOČI OSTALL Štev. 7675/1936. PreDia. RAZGLAS. Mestna občina celjska razpisuje ofertatno dobavo kuriva odgovarjajoče kvalitete za dobave v proračunskem letu 1936/1937 i. s.: 100 ton premoga kosovca za pera uradnih prostorov, šol in mestne ubožnice; 150 ton premoga kockovca za parne kotle v parnem kopališča in v mestni klavnici; 80 ton koksa za centralne peči v osnovni šoH in uradnih prostorih. V kolkovaaiih ponudbah, ki Jih J« predložiti do vključno 2. julija do 10. ure Je navesti ceno za 1 tono kuriva franko Celje posamezna skladišča kuriva. V tej ponudbi Je navesti tudi eveait. nižjo ceno za slučaj da bi se tekom proračunskega leta izkazala potreba povišane dobave kuriva črez razpisano množino. Ponudbe se morajo predložiti mestnemu poglavarstvu v Celju v mpr-tlh kuvertah z napisom »Ponudba za dobavo kuri vat. Ponudniki morajo staviti posebne ponudbe za dobavo premoga ln posebne za dobavo koksa. Ponudniki so na ponudbe vezani do 31. julija 1936 ter bodo do teca dne o event. sprejemu ponudbe pismeno obveščeni. Podrobnejši dobavni pogoji se Izvedo pri mestnem poglavarstvu soba štev. 23. (H. nadstropje dvoriščnega trakta) med uradnimi urami. Mestno poglavarstvo Celje, dne 16. VI. 1936. Predsednik: AL. MIHKLČIC s. r. Damsko in otroško konfekcijo ZA POLETJE cenejše vrste, ima največjo zalogo v Ljubljani tvrdka F. L GORIČAH, Sv. Petra cesta 29 damske perilne obleke cefir, krep in delen od platnene in svilene od damska športna krila trpežna hlačna krila športne cefir bluze letne triko bluze od »Dirndl obleke« od jutranje halje od pisarniške klet halje kopalne frotir plašče OGLEJTE SI BLAGO Lastni izdelki. na primer: otroške oblekce vse velikosti 65.— navadne perilne od 24.— 110.— iz krepdešina, etamina 70.— 55.— »Dirndl« za deklice 55.— 120.— štajerske hlačke fine 35.— 44.— suknjiči za dečke 70.— 28.— rlps oblekce za dečke 45.— 80.— cvirneajg hlačke 20.— 80.— igralni predpasniki od 10.— 85.— baržun oblekce za dečke 70.— 190.— dežne pelerince od 65.— IN CENE V NAŠIH IZLOŽBAH. Kroji, kot izdelava, prvovrstno ! □ □ □ □ □ □ Novi brivski in frizerski salon za dame in gospode. Podpisani Maks Drexler vljudno naznanja cenj. občinstvu, da je otvoril danes v četrtek 25. junija v Ulici X. Oktobra št. 2, najmodernejše 'urejen in vsem zahtevam odgovarjajoč brivski in frizerski salon za dame in gospode. Potrudil se bo, da bo vse svoje cenj. stranke, kakor v svojem dosedanjem delokrogu v vsakem oziru zadovoljil. Maks Drexler frizerski mojster, Maribor, X. oktobra t. jouuuuuuuuaaaana Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za lnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljabljaal.