MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor. Ooapoaka ul. II / Telelon uradnUtva 2440. uprava 24SS lahaja razan nadalje In praznikov vaak dan ob 10. url / Valja maaadno projamen v upravi ali po po*U 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po oanlku > Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra* v Ljubljani r PoStnl čekovni raBun St 11.400 JUTRA” Pereča vprašanja Nagli tempo povojnega življenja Ustvarja vedno sproti nove potrebe na '5eb področjih kulture, gospodarstva, Pometa itd. Ako pa pogledamo, kako se !)ri nas te potrebe krijejo, opazimo že takoj. da se po ogromni večini le prebivajo s kulisami, da ne bi bile tako 'cdno in na daleč vidne, luknje za temi "“lisami pa ostajajo nezamašene in ze-'ajo dalje, nekatere celo vsak dan bolj. “trebam, ki so nastale že pred leti, se Pridružujejo sproti vsako leto še nove, «'e bo šlo še nekaj let tako dalje, sc 1° zgodila tako kakor s hišo. ki je leta in 'r,» nihče ni popravljal in je nazadnje. Zr'isi najmanjši potres ali celo malo vcč-P vihar. Pri izogibanju tem vprašanjem že vsa ta zadnja leta izgovarjamo na r i z o. Ta kriza res obstoja, toda vendar],. ni nikakor res. da se vsaj za naj-^".ineiše ne bi mogla najti zadostna *fedstva. Krizo imajo tudi drugod, zlasti Se v naši sosedi Avstriji, in vendar 50 prav v letih krize izvršili tam ogroni-119 javna dela na vseh področjih utlej-styovanja. Avstrija ima že doslej večino-ltla sijajno urejene in modernizirane ce- ste, pa ie samo letos določila zanje še Sporazum med Rutijo in Japonsko Sovjetska Rusija in Japonska sta se baje tajno sporazumeli o delitvi Kitajske - Rusi v Zunanji Mongoliji, Japonci v severni Kinš LONDON, 8. junija. Z Daljnjega vzhoda prihajajo nove vznemirljive vesti, ki dokazujejo, da se pripravljajo v vzhodni Aziji novi dogodki dalekosežnega pomena. Vse kaže, da hoče Japonska na vsak način seči po Kitajski. Ker potom pogajanj, ki jih je pričela pred meseci, ni mogla upreči Kitajske v voz svojih načrtov, se hoče sedaj poslužiti enake taktike, kakor se je poslužila glede vzhodnih kitajskih provinc, to je Mandžurije. Zdi pa se, da Japonska sedaj ne dela več sama, ampak v sporazumu s sovjetsko Rusijo. Zatrjuje se, da je bil te dni dosežen med Tokijem in Moskvo tajen sporazum o delitvi Kitajske. Japonska se je po tem sporazumu obvezala, da bo opustila vse agresivne načrte proti ruskemu Daljnje-mu vzhodu in Sibiriji, za to pa ji bo Rusija dovolila nemoteno širjenje na Kitajskem. Prvi znaki tega tajnega sporazuma so se tudi že pokazali. Tako je sedaj sovjetska Rusija sklenila z vlado Zunanje Mongolije dogovor, ki pomeni dejansko priključitev te doslej svobodne, formelno pa v sklop celotne Kitajske spadajoče republike, k sovjetski Rusiji. Po tem do-govoru postane Zunanja Mongolija v bistvu le zvezna sovjetska republika. Sedaj se pa pripravlja Japonska, da razširi demilitarizacijsko ozemlje preko velikega Kitajskega zidu. kar pomeni dejansko skorajšnjo okupacijo Pekinga in Tient sina. Vznemirjenje, ki se je polastilo Ki- tajcev, dokazuje, da so priprave Japoncev za izvršitev tega akta že toliko napredovale, da je vsak trenutek mogoče pričakovati novega prodiranja japonskih čet v Kitajsko. Namera Japoncev je osvojiti najprej severno Kitajsko in jo podrediti mandžurskemu cesarju, kar bi pomenilo obnovitev monarhistične Kitajske, k! bi stala popolnoma pod upllvom in vodstvom Japonske. Od tam bi potem Ja* jw>nci širili dalie svoj tipliv. Nekateri tu* kajšnji listi zatrjujejo, da je bil sporazum med sovjetsko Rusijo in Japonsko dosežen na račun preusmeritve japonskih ekspanzijskih teženj na jug. Pooolna zmaga Lavalove vlade DOBILA JE NAJPREJ ZAUPNICO, NATO PA ŠE POOBLASTILO ZA ZAŠČITO FRANKA. "cve pol milijarde šilingov. To je za na^a ušesa kar pravljična, vsota, ako je ^računamo v dinarje. Pravljične so pa 'U(h vsote, ki sc dajejo drugod za ce-s,e’ »tiostovc, nove javne zgradbe itd. pri nas? Naše ceste, zlasti v Slovenji. so ostale do danes skoraj čisto take. kakršne so bile 1. 1910. in niso v no-bni skladnosti z onimi, ki potekajo do “asih meia iz Italije, Avstrije in Madžarske. Zaman čakamo šestnajst let na “reditev avtomobilskih cest in na gradnjo novih, večjih in pomembnejših cest-l|ih zvez. Cesta Št. Ilj—Maribor- -Celje —Ljubljana je škandalozna, take pa so ‘“činoma tildi vse druge, ker so ostale 'ake. kakor so bile pred desetletji ali ANGLIJA BO, AKO SE NE DOSEŽE S PORAZUM Z ABESINIJO. TERALA PARIZ, 8. junija. Nova Lavalova vlada se je sinoči predstavila poslanski zbornici in dobila zaupnico s 412 proti 137 glasovom. Nato je pa vlada predložila pooblastitveni zakon, ki vsebuje samo pooblastilo za ukrepe proti rušenju franka. Ukrepi bi veljali do 1. januarja prihodnjega leta, ko bi jih parlament naknadno ratificiral. Zbornica je nato ob 1. uri ponoči izglasovala Lavalti od njega zahtevani pooblastilni zakon za pobijanje spekulacije in zaščito franka. Nav- zočih je bilo 584 poslancev. Za vlado jih je glasovalo 326, proti 161. Glasovanja se ni udeležilo okrog 100 navzočih poslancev. Tudi manjšina radikalnih socialistov ni glasovala. Poslanci so bili zaradi nočnih sej zadnjih dni tako utrujeni, da na govore frakcijskih voditeljev niti niso reagirali s protestom niti z odobravanjem. I.aval, ki je dosegel s tem uspeh za vlado, jc obljubil, da pravice parlamenta ne bodo zmanjšane. Govorilo bo Društvo narodov 'Ho stoletji zgrajene za promet, ki še ni "°*nal motornih vozil. Nove ceste, ki so *le že davno projektirane in dovoljene, pa grade tako, kakor babilonski stolp Naša cesta na P o h o r j c se jc pričela z Reke graditi že pred petimi leti, pa sprednje vsako leto komaj za en sam kilometer! Cesta izBrcsternicc 118 Kozjak se je sploh ustavila, pa tudi 'ifiigc se ne ganejo z mesta. Letos so nas razveselili z vestjo, da se bo moderni/.i-rala in asfaltirala cesta Maribor—-Št. lij. ^ozneje smo pa videli, da je določenih v *a namen — 5 milijonov dinarjev. S temi “ milijoni, ki sp od ene milijarde odpadki na 600.000 prebivalcev štejočo bivšo Mariborsko oblast, se omenjena cesta ne ^ modernizirati v avtomobilsko cesto, manj pa seveda asfaltirati. Pomislimo ZADEVO V LONDON, 8. junija. Na iniciativo laburistične opozicije je bila v angleški spodnji zbornici debata o italjansko-abe-sinskem sporu. V tej debati je obrazložil stališče vlade lord Eden, ki ie najprej odločno zavrnil napade italijanskih listov nanj in na Anglijo, o katerih je dejal, da morejo samo škodovati dosedanjim prijateljskim odnošajem med Italijo in Anglijo. Nadalje je pa Eden izjavil, da upa angleška vlada, da bo delo italijansko-ahesinskega arbitražnega odbora, ki se ŽENEVO. preseli sedai iz Milana na Nizozemsko, v kratkem kronano z uspehom. Ako pa tu ne bi bi! dosežen sporazum, bo Anglija vztrajala pri zahtevi, da se skliče svet Društva narodov, ki naj sklene, kaj naj se ukrene. Kljub temu se pa polemika med angleškimi in italijanskimi listi nadaljuje, Italija pa odpošilja v vzhodno Afriko vsak dan nove čete, kar dokazuje, da svojih načrtov nikakor ne namerava opustiti. Italijanska pogajanja z Nemčijo DUNAJ, 8. junija. Sedaj priznavajo tudi že tukajšnji listi, da se vodijo med Rimom in Berlinom pogajanja za sporazum, ki naj bi se nanašal tudi na Podonavje, dejansko torej na Avstrijo. Kar velja za ceste, velja tudi za vse Biyeues \yiener Abendblatt« pravi v svo- kolikn milijonov je stalo samo tlako-vanje Aleksandrove ceste v Mariboru, P« bomo takoj videli, da je omenjena 'sota več ko nezadostna. jem poročilu iz Rima, da se zlasti po zadnjem Hitlerjevem govoru stalno nadaljujejo pogajanja med italijansko vlado in nemškim poslanikom v Rimu. Po za- "stalo. Omenimo tu le še zadevo druge-mariborskega mostu preko Drave, k' naj bi vezal Melje s Pobrežjem! Da i* ta most že zaradi nujne razbremenitve **danjcga edinega neobbodno potreben, ___________________________ 'še j treba ali da da sredstva za taka dela dr- ““kali desetletja, ako bodo razmere da-'žava direktno ah pa' l,re|,“sl* sa.iioi.pra-'je lako, kakršne so sedaj. Bilo pa bi na- vam vecj. del dohodkov, kakor j.h pre- trjevanju lista se je Mussolini prepričal, da je sporazum z Nemčijo mogoč, In to celo v avstrijskem vprašanju. V Rimu se zaradi tega kljub zanikanju pričakuje skorajšnji obisk generala Goringa in se bo potem razpravljalo o nameravanem sporazumu še z večjo Intenzivnostjo in preciznostjo. Nova angleška vlada LONDON. 8. junija. Včeraj je bila sestavljena dokončno nova angleška vlada, ki jo tvorijo: ministrsko predsedstvo 2a V8C ,o na U..U mestno občino, razpolagati z vse drugačnim pforacu-°kraj„e cestne odbore ali na banovino, »mm kot razpolaga sedaj, ko je njen Vse te naše samouprave žrtvujejo za j.v- proračun komaj za enourno veg faj »>a dela pri svojih pičlih proračunih itak kor n. pr. proračun Ljubljane s 60.000 s°razmerno zelo veliko. Več od njih pri Spdanjih virih dohodkov ni mogoče iz-hsniti. Krivda jc v centrali,- Tu bi bilo prebivalci! S tako ureditvijo bi sc doseglo lahko to, po čemer stremimo žc od vsega za- četka: da bi se denar, ki se zbira pri nas v javne namene uporabil tudi res za namene tistih, ki ga plačujejo. Kakor vse dosedanje vlade, jc tudi sedanja obljubila, da bo dogradila avtonomijo banovin, in ako misli to tudi res storiti, naj stori takoj, kajti luknje, ki so nastale v naših javnih potrebah, je treba že vendar enkrat pričeti mašiti. Odlašanje ni več mogoče! Baldvvin, predsedstvo tajnega ministrskega sveta Macdonald. finance Chamberlain, notranje zadeve John Simon, lord kancelar lord Haldan, zunanje zadeve Samuel Hoare, vojska lord Halifav, domi-nioni Thomas, minister za Indijo Zeeland, kolonije Malcolm Macdonald, lord čuvar državnega pečata Londonderry, prvi lord admiralitete sir Boltoti Monsel, letalstvo Cnncliffe IJster, prosveta Oliver Stanley, delo Ernest Broveti, kmetijstvo Wa1ter Elliot, zdravje Kingslev Wood. trgovina NValter Runclman. jmšta major Tryon, državni tajnik za južno Škotsko Godrey Colins, javna dela Wormspore. minister brez listnice za jvosle Društva narodov Anthony Eden, minister brez listnice lord Pery. Vlado bo v lordski zbornic’ zastonal lord Londonderry. PRVI SPORAZUM V LONDONU. LONDON, 8. junija. Prvo poglavja nemško-angleških mornariških pogajanj je končano, in sicer za obe strani zadovoljivo. Kakor se izve, je Anglija pripravljena dovoliti Nemčiji 35 odst. angleške brutotonaže, toda samo pod pogojem, da Nemčija v svojem gradbenem načrtu ne bo gradila v posameznih ladijskih kategorijah večjih enot, kakor jih ■' isti kategoriji poseduje Anglija. japonski Častniki v nemCiji. BERLIN. 8. maja. Na povabilo nemške vlade pride v kratkem v Nemčijo večje število japonskih častnikov, nekaj tudi iz generalnega štaba, ki bodo proučevali organizacijo nemške vojske. Vsi japonski častniki bodo za časa svojega bivanja v Nemčiji opravljali službo v nemški vojski EMIGRANTI V CSR. PRAGA, 8. junija. »Narodna Politika« razpravlja o vprašanju nemških in avstrijskih emigrantov na Češkoslovaškem in zahteva, da se izženejo vsi tisti, ki propagirajo svoje revolucionarne ideje. MALARIJA NA CEYLONU. LONDON, 8. junija. Po vestih Ceylona se jc divjanje epidemične malarije, ki .ie v zadnjem času popustilo, pričelo zopet širiti. Oblastva so ukrenila vse potrebno za pobijanje te bolezni. Naglo čistijo močvirja, potoke in prekope, da se na ta način za- lnore razširjevalci malarije. Dosedaj je umrlo na Ceylonu za malarijo že 80'tisoč ljudi. PREMIRJE v AMERIKI. AVASHINGTON, 8. junija. Tukajšnja ■iada je dobila iz Buenos Airesa uradno —r. | obvestilo, da so zastopniki Paragvaja in . Bolivije sprejeli pogoje za premirje Dnevne vesti Za 10 Din je umoril človeka KAZENSKA RAZPRAVA PROTI HLAPCU MAKSU GAŠPERJU, Ki JE NA KOZJEM VRHU UMORIL IN OROPAL SIROMAŠNEGA URARJA TRTINKA. MORILEC OBSOJEN NA 20 LET JEČE. Na zatožni klopi pred mariborskim o-i\rožnim sodiščem je sedel danes dopol- dne mlad človek, ki se je hudo pregrešil zoper božje in človeške postave. Po zrelem preudarku in iz koristoljubja je 25-letni hlapec Maks Gašper iz Radelcev letos v marcu na Kozjem vrhu umoril že priletnega urarja Franca Trtinka, prebrskal njegovo stanovanje in ga oropal desetih dinarjev. Skesano je stopil bledega obličja pred sodnike obtoženi hlapec Maks Gašper. Nemirno je poslušal, ko je čitai državni tožilec obtožnico, iz katere posnemamo, da je umorjeni Tertinek stanoval v skromni hišici tik ob banovinski cesti na Kozjem vrhu. Tertinek je bil podeželski urar in se je s popravljanjem ur skromno preživljal. O njem so govorili ljudje, da si je s pridnimi rokami prislužil tekom let precej denarja. K njemu je pred njegovo smrtjo zahajal tudi obtoženi hlapec Maks Gašper. Nekaj dni pred umorom je kupil hlapec od Tertinka uro in verižico. Vse to je bilo znano tudi drugim ljudem. Na dan I. aprila pa je delavec Peter Romar našel v kočici Tertinka mrtvega. S prebito lobanjo je ležal na tleh v delavnici, ki je bila vsa razmetana. Vsi znaki so kazali, da je bil nad Tertinko izvršen grd roparski umor, dočim je morilec zabrisal za seboj vsako sled. Orožnikom pa je prišla na uho govorica, da se je umorjeni Tertinek silno bal hlapca Maksa Gašperja in da je celo okrog pripovedoval, da mu je Gašper pred letom ukradel 700 Din, vendar pa iz strahu ni prijavil orožnikom. Orožniki so pričeli iskati Gašperja, ki je služil nekaj časa za hlapca pri posestniku Valentinu Pečniku na Radelci. Gašper je bil na zelo slabem glasu in ko so se oglasili orožniki pri gospodarju Pečniku, jim je povedal, da je njegov hlapec Gašper pred dnevi neznanokam od šel. Iskali pa so ga vsepovsod in ga kon eno našli v neki gostilni blizu Slovenj-gradca, kjer je v veseli družbi popival in kvartal. Gašper je bil oblečen v bratovo obleko in se je silno prestrašil orož- nikov. Ko so orožniki preiskali njegov kovčev na bratovem domu, so našli v njem okrvavljeno Tertinkovo suknjo. Suknja je Gašperja izdala. Ko so mu jo orožniki pokazali, je pričel jokati in je po kratkem oklevanju priznal, da je umoril urarja Tertinka, a mu vzel samo 10 Din, ker drugega denarja, ki ga je imel Tertinek skritega v nekem predalu ni našel. Nadalje pravi obtožnica, da se je Gašper kritičnega dne popoldne ustavil pri svoji ljubici in je bil precej zamišljen. Od nje se je podal k urarju Tertinku, da bi mu popravil uro, ki jo je pred dnevi kupil pri njem. Ker je imel Gašper nekaj dolgov in ker je dobro vedel, da ima Ter tinek prihranjenega precej denarja, mu je šinila v glavo zločinska misel: Tertinka ubiti, ga oropati denarja in z denarjem poplačati svoje dolgove. Ta sklep se je tako zagrizel v njegovo dušo, da ni mogel več mirovati. Ko je potrkal na Ter-tinkova vrata, je bil ves zmeden in se je nekajkrat poslovil. Končno pa se je le ojunačil, pograbil bukovo poleno in pobil ubogega urarja do smrti. Truplo je pokril s suknjo, da bi ne videl njegovega smrtnega obličja, nato pa je prebrskal delavnico, kjer ni našel zaželjenega denarja. Z borim plenom se je podal k bratu in si, da bi pozabil na svoje zločinsko dejanje, poiskal vesele družbe, v kateri ga je zasledila roka pravice. Obtoženi hlapec Maks Gašper ie orožnikom, kakor tudi preiskovalnemu sodni ku, vse odkrito priznal. Vtis, da .ie odkrito govoril, pa je napravil tudi pri današnji razpravi. Pri današnji obravnavi ie obtoženi Maks Gašper vse odkrito priznal ter je bil obsojen na 20 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Sodbo je sprejel. Senatu je predsedoval okr. j s. Lenart, prisedniki so pa bili okr. ss dr. Toinbak. dr. Lešnik, dr. Kotnik in Kolšek. Obtoženca je branil ex offo odvetnik dr. Lasič, obtožnico pa je zastopal državni tožilec dr. Dev. štva, da se obrnejo na naslov: Društvo akad.-komerc. iz Sl. (v roke g. Vicla), Zagreb, Radišina 11 -I, desno. Neosnovana pritožba. V nekaterih listih se je zadnje čase objavila pritožba, da ni ob zaključku nove avtomobilske ceste Reka - Sv. Areh človeka, ki bi pazil na avtomobile. Gradbeno vodstvo pa nam sporoča, da je ob zaključku ceste dan in noč človek, ki je vselej voljan paziti na vozila, ko se potniki peš podajo na. pohorske vrhove. Cesta Reka - Sv. Areh je za avtomobilski promet sposobna v dolžini 5 km, 2 km ceste sta v gradnji, ostalih 5 kilometrov do Sv. Areha pa bo zgrajenih v doglednem času. Prodaja gumijastih opank. Obrtništvo že več časa vodi strasten boj proti uvajanju gumijastih opank v trgovino obutja in zahteva, da se gumijasta obuvala zakonito zabranijo kot škodljiva za zdravje prebivalstva. Taka zabrana se dozdaj še ni izrekla. Zaradi tega ovajajo obrtniška strokovna združenja posamezne primere prodaje gumijastega obutja. Tako ovadbo je med drugim vložilo tudi rokodelsko združenje v Valjevu proti neki valjevski družbi, ki prodaja gumijaste opanke. Sre-sko načelstvo v Valjevu je dne 25. 2. 1935 odločilo o tej ovadbi, da se predstavnik ovadene kaznuje s 500 Din denarne globe in se tvrdki zabrani nadaljnja prodaja tega blaga, dalje da se kaznuje na plačilo 3kratne takse za obrtno pooblastilo, v znesku 600 Din, ker zapro dajo gumijastih opank tvrdka ni imela obrtne pravice in mora plačati takso za razsodbo 50 Din. Zoper to odločbo se je tvrdka pritožila na bansko upravo v Sarajevu. ki pa je odločbo sreskega načelstva potrdila in dostavila, da dotična tvrdka ne more niti protokolirati prodajo gumijastih opank in upravno oblastvo take prodaje po obrtnem zakonu ne bi moglo odobriti niti tedaj, ako bi bila pro-tokolirana. Zaključek obrtniških tečajev LEPA PRIREDITEV UDELEŽENCEV PRI »GAMBRINU«. Dne 2. t. m. se je zaključil v Mariboru mizarski risarski tečaj, ki se je pričel 13. marca t. 1. in je trajal 96 ur. V tečaju, ki ga je obiskovalo 42 udeležencev, sko-ro izključno mariborskih mizarskih pomočnikov, sta zaradi velike udeležbe poučevala' dva strokovnjaka, in sicer gg. Karl Pop iz Maribora in Fran Kobale iz Sl. Bistrice. Predavanja so obsegala oblikoslovje v lesni obdelavi, perspektivo in projekcijo, risanje v zmanjšanem merilu in detajliranje. Predavatelja sta predavano snov tolmačila tako poljudno in s tako skrbnostjo, da so jima dobro sledili tudi tisti udeleženci, ki o mizarskem strokovnem risanju še niso vedeli ničesar. Tečaj je v vsakem pogledu dosegel svoj uspeh. Udeleženci tečaja so v torek 4. junija priredili pri »Gambrinu« tovariški sestanek skupno z udeleženci nedavno zaključenega tečaja izpitnih predavanj. Na tem sestanku je obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik predaval o veliki važnosti dobre strokovne in umstvene naobrazbe za obrtništvo. Govornik je s statističnimi podatki dokazal izredno velik pomen obrtništva, trgovine ih industrije za državo in za občino ter poudarjal, da so le brezplodni medsebojni boji krivi, da se pridobitni stanovi ne zavedajo dovolj odlične vloge, ki jim gre po številčni in davčni moči. 15 odst. prebivalstva dravske banovine ima svojo eksistenco neposredno v zaslužku iz rokodelskih obr-tov. ki imajo potemtakem že samo po svoji številčni moči pravico do 4 zastopnikov v narodnem predstavništvu. Obrtništvu je potrebna modernizacija obratov in prilagoditev duhu in potrebam časa, izpopolnitev v proizvodnji, in- kva- liteti izdelkov, prav posebno pa izboljšanje kvalitete obrtniških predstavnikov in vzorna složnost v strokovnih organizacijah, ki imajo veliko bodočnost. Zanimivo predavanje je izzvalo mec mnogoštevilnimi udeleženci sestanka iz redno navdušenje, kateremu je tudi dal izraza mariborski pomočnik g. Škrinjar, ki se je z iskrenimi besedami zahvali govorniku in vsem faktorjem, ki se zanimajo za pospeševanje obrtništva, za njihovo skrb in delo. NAROČNIKOM IN ČITATELJEM Zaradi binkoštnih praznikov izide prihodnja številka »Večernika« šele v torek popoldne. Napredovanje v inagistratni službi, višjo položajno skupino je napredoval po službeni pragmatiki magistratnih usluž bencev načelnik mestnega elektriškega podjetja g. inž. Julij Uršič. Iz učiteljske službe. Ministrstvo pro svete je poverilo pregled osnovnih šol v okraju Maribor levi breg za letošnje šol sko leto šolskemu upravitelju g. Mirku Vaudi od Sv. Marjete ob Pesnici. Društvo akademikov-komercialistov iz Slovenije. Dne 1. t. m. se je vršil v Za' grebu ustanovni občni zbor »Društva akademikov-komercialistov iz Slovenije« na katerem je bil izvoljen sledeči odbor predsednik Vicel Albert, podpredsednik Hreščak Milan, tajnik Žiberna Viktor, blagajnik Ažman Franc, odborniki Iršič K., Sancin B., Stergar VI., Rapotec St nadzorstvo Haas Herta, Horaček' F., raz sodišče pa Kranjc M. in Sečovnik M. Od bor poziva s tem vse one, ki lahko v sm slu pravil postanejo člani društva in tudi one, ki jih zanimajo delo in težnje dru KINO Kino Union. Šlagerske veseloigre »Oče biti je težko« z nepozabno »Regino« Luize Ulrichove in najboljšim komikom Richardom Romanowskym. ____ Grajski kino Danes zadnji dan ,.Jenny Gerhartit1’, Krasen velefilm y nemškem jeziku, Sylvia Sidney. Od jutri, n,n kostne nedelje dalje , Kontrolor spalnih VOZOV11. VelerahavM veseloigra, polna humorja in veselih zaple" Ijaje.v. izborna godba, zabava in smeh. GeorJ Aleksander, Oli Flint, Theo Lingen. Prt večernih predstavah popolnoma nov spored- ^ se je preselil iz Gosposke ulice na Alektandrovo Od CettO II - Ordinlra od 9.-11. in 15.-16. ure - Telefon 28-23 POZOR ! BOTRICE in BOTRI! Podarite svojemu birmancu fotografijo za spomin na ta dan, ali samo iz foto-ateljeja ŠKORJANC Gregorčičeva ulica 20 ker so priznano najboljše, — Nobenega čakanja, ker se na tri aparate fotografira Mali harmonikarji. Da bo javnost na čistem glede nastopa malih harmonikarjev v grajski gostilni »Hausampacher«, ki je bil preteklo nedeljo, kakor nam to razodeva reklamni oglas v »Mariborer Zeitung« v letošnji 125. številki, sporoča odbor »Harmonije« v Mariboru, da niso nastopili v omenjeni gostilni njeni mali harmonikarji, marveč so to bili harmonikarji »Pomladka Rdečega križa v Mariboru« in so nastopili v gostilni pod vodstvom njihovega učitelja g. V. Šušteršiča. Studenška občina opozarja vse lastnike psov, ki jih še niso prijavili v letošnjem letu, da to nemudoma store, sicer bo vse neprijavljene pse pobral konjač Za fond za postavitev nagrobnega kamna tragično umrlemu Kelneriču so darovali delavci in nameščenci sledečih podjetij: Maribor: Livarna in tovarna ko vin Josip Pengg 109 Din, mehanična tkalnica Bfen 147 Din, Mariborska tekstilna tovarna 63 Din (uradniki), Marko Rosner 117 Din, Jugotekstil 106 Din tovarna svilenih izdelkov Karl Tiroma 434.50 Din, tvrdka Pinter & Lenard 72 Din, mestno avtobusno podjetje 27 Din, opekarna Denvuschek, Košaki 277 Din tovarna čokolade »Mirim« 93.50 Din tekstilna tovarna Doctor in drug 544 Din Mestna plinarna 51 Din, tvrdka Vilko Weixl 70 Din, tvrdka Wesiak »Weka« 38 Din, Mariborska tiskarna 150 Din pivovarna Tscheligi 30 Din, mehanična tkalnica Hugo Štern 10 Din, pekarna Scherbaum 6 dinarjev in stavbeno podjetje Ubald Nassitnbeni 4650 Din Za binkoštne praznike botri in botric® pogostite svoje birmance najboljše in na! cenejše samo v Kino-restavraciji. privatnikov so pa darovali: Baje® l ončka 10 Din. Leben Franjo 10 Din i« Mlinarič Ivan 5 Din. Nabiranje tega pri' spevka so pa odklonili delavci nekaterih podjetij. Narodna strokovna zveza se tem potoni toplo zahvaljuje vsem tistiin. d imajo sočutje in so darovali, kakor tudi tistim, ki so odklonili te prostovoljne prispevke. Prosimo pa še vsa tista pod' jetja, ki so dobila nabiralne pole ter še uiso dala zadevnega poročila, da to Pri Upi« (Anderle). Veliki binkoštni koncert: V nedeljo igra železničarska Sodba (Schonherr), v ponedeljek godba ■Drava«. -Gostilna »Balo««v- Pobrežje v nedeljo koncert. J. Moti. Dobro vino od Din 8.— naprej, Tscheligijevo pivo vrček'Din. 4.—, : gostilna Rojko, Gregorčičeva ul. ' - •; - Binkoštna nedelja. Godba »Dra-va«, Mras, Studenci. Klobase iz kible. • -Gostilna Veber, Razvanje, v nedeljo in ponedeljek vrtni koncert'. Za dobra jedila in pijačo je-preskrbljeno. Botre in botri. Najlepši izlet je v Sv. Martin pri Vurbergu. Priporoča se gostilna Kostajnšek. Hotel »Orel«, Danes otvoritev strešne terase s koncertom. Cene kot v točilnici. Nočna lekarniška služba. Jutri v nedeljo bosta imeli nočno lekarniško službo Sirakova lekarna »Pri angelu varim« na Aleksandrovi oesti in dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arelru« na Glavnem trgu. V ponedeljek 10. t. m. Maver-jeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu. V torek 11. t. m. pa mestna Minafikova lekarna »Pri željah; 16;' plošče; ...16,15; ženska ura; 16.30; prenos z velesejma; 19.30: tračio---nalna ura; 20: prenos iz Zagreba. Spored za torek 11. t. m. Ob II: šolska ura; 12; baletna godba na ploščah; 12.45: poročila, vreme;-13: čas, obvestila; 13.15: plošče; 14: vreme, spored, borza; "1'8; otroška'ura;: 18.40: čas, poročila, vreme, sporedi obvestila; 19 plošče; 19.30: nacionalna ura; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22: radio-orkester; 23: narodne podoknice na ploščah. Dve nezgodi. Včeraj je v. Vinarjih štev. 25 padel 25-letni čevljarski pomočnik Anton Kocjan. Pri padcu si je poškodoval spodnjo čeljust. V Radvanju stanujoča 52-letna kuharica Antonija Lukanško-va pa si je pri padcu poškodovala desno nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bolnišnici. Sejem za prašiče.. Na včerajšnji sejem so pripeljali 408 prašičev. Kupčija je bila srednja in. je bilo prodanih 146 glav. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 40 do 60 Din. 7 do slovenskih mest je najvernejša .slika vseh naših prizadevanj in naporov za razvoj in napredek našega gospodarstva in kulture, bodočim rodom pa bo najdragocenejše zrcalo vsega našega gospodarskega in kulturnega življenja. Zato jo cenijo tudi vsi gospodarski in trgovski krogi nad vse publikacije, dobro se zavedajoč, da ima|o insereii v „KBONIKI“ tralno vrednost. Ker bo prihodnja številka, ki bo izšla -koncem tega meseca, deloma posvečena tudi mariborskemu gospodarskemu in trgovskemu življenju, opozarjamo, vse mariborske obrtnike, trgovce in industrijce na izredno priliko, ki. se jim nudi, da z oglasi v-„K RO til KI" ovekovečijo sloves svojih ob/atov. Kdor nserira v „« RO NIKI", pravilno ceni delo svojih rok In razuma. Poverjeništvo „KR0NIKE" za Maribor. orlu« na. Glavnem trgu in. Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi oesti. , Radio Ljubljana. Spored za. nedeljo 9. junija. Ob 7.30: predavanje; 8: plošče; 8.30:. čas, novice., spored; 9.45: versko predavanje; 10: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11: koncert; 12: čas, obvestila; 12.15: plošče; 16: klavirski koncert; 16.15: igra; 16.30: mladinska ura; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, poročila, spored, obvestila; 20.15: vesela lira: 21.30: čas. obvestila, .spored.; plošče. Spored za ponedeljek 10. t. m. Ob 7.30: predavanje; 8: plošče; 9: plošče; 10: prenos iz stolnice: 11: vesela ura; 12: čas, spored, obvestila; 12.15: koncert po 9 tednov stari 70 do 90 Din, 3 do 4 mesece stari 100—150 Din, 5 do 7 mesecev stari 160*—200 Din, 8 do 10 mesecev stari 250—280 Din in leto stari 300 do 400 Din. Kilogram žive teže 4 do 5 Din, mrtve pa 7 do 9 Din. Z Mariborskega otoka. Z nastopom toplih dni je kopalna sezona na Mariborskem otoku v najlepšem razmahu. Temperatura, vode v velikem bazenu je znašala danes zjutraj 19 stopinj, v srednjem 20, v otroškem 22, na zraku pa 28 stopinj nad ničlo. Z Glavnega trga vozijo ob lepili solnčnih dnevih tudi redno dopoldne in popoldne mestni avtobusi. Vremensko poročilo mariborske mete- orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka- toplomer' 22'.4' stopinj G ■ nad: ničlo; minimalna temperatura je znašala 11 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 16 stopinjah 743.6, reduciran na ničlo pa 741.7; relativna vlaga 82;....vreme je jasno in tiho; vremenska napoved napoveduje, da bo ostalo vreme nekaj dri' solncno in lepo. Ženska slina je močnejša od kačjega strupa Vsa sovjetska Rusija govori o neki. Armenki, ki ji ne škoduje noben kač) pik in spjoh nobeden pik strupene živali. Njena slina pa ima celo to čudežno moa da ozdravi vsako osebo, ki jo je pičils strupena kača ali kaka druga s trupe m. žival. Pravijo, da .ie celo pomagala do^ mačim živalim, pičenim od strupeni! kač. Sovjetska vlada je odredila poseb^ no komisijo ■ strokovnjakov, ki bo obiskala čudežno Armenko in se prepričala o resničnosti govoric, ki krožijo p<* vsej Rusiji. Srečna mati. V nekem angleškem mestecu je žena brezposelnega šoferja rodila te dni 19. otroka. Srečna mati je stara 39 let in j od 19. otrok živi še 11. Angleški kralf je srečni materi poklonil ob rojstvu 19. sina lepo darilo, neki tovarnar pa je poslil ničnega brezposelnega moža. Smrt stare korenine. . V neki vasi. blizu Osijeka je umrl v starosti 129 let posestnik Ivan Zvonar. Njegovega pogreba se je udeležila sestra. ki je stara .110 let, spremilo pa ga je na zadnji poti 16 vnukov, 31 pravnukov, in 4 prapravnuki. Štirinajst dni pred svojo smrtjo je napravil še 18 km dolgo pot peš, kar dokazuje, da je bil možaka -v visoki starosti jako čil in zdrav. Nov hitrostni rekord. Letalo »Santor«, ki opravlja poštno službo med .lužno Ameriko in Francijo, je preletelo razdaljo med Dakarjem in Natalom v 14 urah 52 minutah in na ta način potolklo dosedanji hitrostni r" kord. Jezike zna. Miha bi rad pogledal, kako je v Fran »No«, ga vpraša prijatelj, »ali znaš francoski? Parlez vous francaise?« »Yes«, odgovori Miha ponosno. »Saj to je vendar angleška beseda.c »Kaj torej znam tudi angleški?« Darila za birmo samo pri M. ILGERJEVEM SINU Jožko Sottler, Ljubljana: Skoz obmejno Koroško ■ (Turistične beležke.) V Celovcu smo prenočili, se povzpeli na Križni hrib z zelo lepim razgledom na mesto in okolico, si ogledali številne gospodarske objekte, gospodarsko komoro, jaz osebno vrhu tega. še hotel »Mos-ser-Verdino«, »Kaiser von Oesterreich«, kavarna. »Lerch«, paiačo koroške deželne-vlade, hišo Mohorjeve družbe, razne .spomenike, med temi onega padlim topničarjem na Velikovškem trgu s polomljenim črnogorskim topom ob vznožju t. d. Celovec šteje 40.000 prebivalcev. Je Čedno alpsko mesto, vendar ne beleži. -n;tkn kot Beljak, onega razvoja po prevratu kot n. pr. sosedni jugoslovanski mesti Ljubljana in Maribor. Večjih novih stavb skoraj nima, takih posebne arhitektonske vrednosti že celo nisem vide.. .--7- Celovec pa je velika turistična postojanka: kar je za Bled Blejsko, to je za Celovec Vrbsko jezero. Ob vzhodnem ustju jezera ima mesto veliko plažo, glav no privlačnost za staro in mlado, ki ie dosegljiva po parminutni vožnji ali z elek trično cestno železnico, avtokarom ali s .taksametrom. Južno od plaže se svetlika na polotoku grad grofa Orsini-Rosen-berga. bivšega avstrijskega konzula v Ljubljani. Preko Velikovca in Sinčevasi proti dompvini. V večernih urah smo v Železni Kaipli. Po okrepčilu v gostilni Holler- Piskernik navzgor proti Jezerskemu sedlu (1218 m), kamor dospemo po vijugasti gorski cesti z edinstvenim razgledom na sanjavo Koroško kotlino v večernem tihožitju. V mraku skozi naše Jezersko v Kranj, potem v Ljubljano, izhodišče lepega, za duh in telo koristnega in poučnega avtobusnega izleta. O tujskem prometu na Koroškem v tem času skoraj še. ni bilo govora. Tujcev ni, domačini ne potujejo dosti ali pa le kot pasanti in tako so hoteli prazni ter preživljajo — slično našim — težko gospodarsko krizo. Če je bilo, kot že omenjeno, v Vrbi sredi majaj jedva 50 gostov, v Porečah baje okoli 35 in če sta imela velika hotela »Kaiser v. Osterreich« in -Mosser-Verdino«. vsak s preko 100 sobami, onega dne jedva par sob zasedenih (prvi 3, drugi kakih 15), pove to pač dovolj. Kljub temu nisem nikjer naletel na nergače ali črnoglede; nasprotno; krizo priznavajo, a optimizem ljudi in njih smotrno, resno dejo me je marsikje presenetilo. — Po privatnih informacijah je imela Koroška lani 178.000 tujcev (za 6000 manj, nego Dravska banovina!) proti 234.000-em v sezoni 1933. Nazadovanje je bilo tedaj občutno in da ni bilo Čehov, Madžarov in Italijanov, bi bil zaključek sezone porazen. Dohodki tujskega prometa pa so nazadovali še huje; kot marsikje drugod tudi. so jim manjkali predvsem Nemci iz rajha, z njimi tako imenovani -Rucksackerl-turisti--, ki so bili najpriljubljenejši .in obenem naj- boljši gosti. —•' Informativno še nekaj o cenah! V »Berghotelu« na Osojščici stane popolna penzija s trikrat dnevno hrano ob vsem komfortu 10—13 šil., v privatnici hišah okolice 5—6 šilingov. — V »Kasinu« v Beljaku smo plačali za opoldanski menu, sestoječ iz juhe, svinjske pečenke in mešane solate 1.20 šil., dočim je normalna cena 1.40, z močnato jedjo pa 1.60 šil. Čaša piva stane 0.35, pol litra 0.50 šil. »Kasino« v Beljaku ima tudi sobe za tujce. Oddaja penzijo po ceni od 6—16 šil. s petkratnimi obroki hrane dnevno. — V Vrbi veljajo naslednje cene: penzija v pomladni in jesenski sezoni: 5—12, v glavni sezoni; 5.50—18 šilingov dnevno. Posebej računajo postrež bo, ki znaša 10°/o jn takso (0.15 do 0.60 po osebi dnevno), pri čemer bodi omenjeno, da je veljal šiling v času našega izleta 8.70 dinarjev. Čeprav taki izleti niso primerni niti za površen stuidii krajev, ljudi, gospodarskih prilik in drugih zanimivosti — vse hiti liki film preveč bežno mimo nas — vendar se dado včasi tudi drobci utisov, zaznanj in opažanj s pridom uporabiti. V interesu turističnih odnošajev med nami in Avstrijci — postopno izboljševanje bi obe stranki, zlasti pa prizadeta turistična javnost gotovo pozdravljala — in končno zaradi uporabe v naši tujsko prometni praksi naj reasumiram zato naj važnejše momente. L S prirejanjem avtobusnih, pa tudi drugih izletov v Avstrijo bi bilo nadaljevati. Kar priredimo, pa bodi dobro organizirano in pod spretnim vodstvom. žepne ure od Din 38*- naprej zapestne ure od Din 70*- naprej Blaga|nl$ka cena tudi pri plačilu na obroke Ker je danes -vse kontingentirano, si moramo zasigurati jamstvo recipročnih prireditev s strani Avstrijcev. Čisti računi so pogoj dobremu prijateljstvu tudi v turizmu. 2. Avstrijci veljajo za trezne in praktične tujsko prometne politike. Iz prakse vemo, da reflektirajo na naše goste in prav tako na našo propagandno podporo za njih kraje. Tudi poznamo Avstrijce kot ljudi, ki kvitirajo usluge s protiuslu-gami. Kako je v tem oziru v praksi, pričajo njihovi tujsko prometni biroji, kjer ni dobiti niti enega jugoslovanskega .reklamnega prospekta v izložbah, dočim so naši biroji natrpani z njihovimi edicijami. Brez komentarja z željo, da bi prišlo i * teni pogledu do potrebnega preokreta! 3. Naši turistični kraji ne dotira.io do-voljno jugoslov. konzulata v Celovcu s svojimi propagandnimi izdanji. je velik nedostatek, ki onemogoča informativno, odnosno propagandno službo. Kdor še ni, naj nujno pošlje vstrezno množino propagandnega materiala imenovanemu konzulatu (Klagenfurt, Villacher-Strasse). 4. Avstrijci se cesto izgovarjajo, češ, od vas Jugoslovanov, ni dobiti ničesar, pa tudi propagandnega materiala ne. često niti na izrecno zahtevo. Temu naj bi od-pomagala centrala »Putnika« v Beogradu. ki je poklicana, da preskrbuje iriozem ske potniške biroje s takim materialom. Tam, kjer ima »Putnik« svoje inozemske zastopnike, pa je distribucija propagandnega materiala .samoumevna in enostavna dolžnost, le kontrolirati bi bilo, če se material svrhi primerno uporablja. Stanje našega vinogradništva REFERAT PREDSEDNIKA G. LOVRA PETO V AR JA NA SEDMEM KONGRESU SLOVENSKIH VINOGRADNIKOV V ORMOŽU. Naše gospodarske zahteve in uaše stališče naj bodo predmet mojo kratke razprave. Obravnavati hočem predvsem razmere v dravski banovini, in kolikor je v boljše razumevanje teh potrebno, tudi razmere v celi naši državi. če razdelimo naša vinogradna področ-> v. dva dela, to je med tiste, ki v neposredni bližini lahko svoj pridelek vnovčijo doma v svoji okolici in tiste, ki v neposredni bližini nimajo ne konzumnega centra ne dobrih tržišč, tako vidimo, da spadajo v prvi del Dolenjsko, Bizeljsko, Belokrajina, šmarski, celjski, konjiški in srez Maribor desni breg. Vsi ti okoliši gravitirajo v velike ali večje konzumne centre, kakor je Ljubljana, Gorenjsko, Celje, rudarski revirji in Maribor. Ker je vinogradna ploskva v teh okoliših manjša, se uporabi tudi velik del pridelka doma. Ti okoliši imajo skupaj 12.000 ha vinogradov. Drugi del pa obstoji iz srezov Maribor levi breg, to so v glavnem Slovenske gorice, Ljutomer, Ptuj in Dolnja Lendava z istotako okoli 12.000 ha. Formiranje cen je približno po vsej banovini enako. Toda v prvem delu je vnovče-vanje lažje, mnogokrat direktnejše. V drugem delu pa je prodaja sama brez ozira na ceno težavnejša, mnogokrat sko raj nemogoča. Naša vinorodna ploskev se je v zadnjih letih znatno razširila, in sicer od 19.710 ha v letu 1929 na 24.225 ha v letu 1933., od leta 1934. nam pa statistični podatki še niso na razpolago. Pridelek v naši banovini se je v zadnjih 5 letih gibal v sledečih množinah: leta 1929 19.710 ha 236.805 hi, povprečno 12 hi; leta 1930 21.133 ha 361.362 hi, povprečno 17 hi: leta 1931 23.310 ha 493.687 hi. povprečno 21.50 hi; leta 1932 23.833 ha 559.133 lil, povprečno 23 hi; leta 1933 24.225 ha 270.470 hi, povprečno 11.40 hi. V letu 1934. je bil pridelek približno isti, kakor leta 1933., t. j. prav tako majhen. Poglejmo za isto razdobje še Številke glede vinogradov v vsej državi, ki se stalno več ali manj širijo: leta 1929 izkazuje statistika 181.288 ha, 1930 183.530 ha. 1931 190.095 ha. 1932 191.728 ha, 1933 194.901 ha, vendar pa ne v toliki meri, kakor v dravski banovini. Poglejmo pa statistične podatke 'še za nekaj let nazaj in bomo videli, da se je vinorodna ploskva v naši državi povečala od 165.420 ha v letu 1924. na 194.901 ha v letu 1933., vsled tega moramo računati z znatnim povečanjem produkcije. Č-e pogledamo pridelek vina v tem razdobju vidimo, da smo pridelali v letu: 1924 2,918.257 lil, povprečno na ha 17.6 5. Naše slabe ceste so popolnoma zasenčene od visokovrednih avstrijskih cest. V interesu našega avtomobilskega turizma bodi izrečen tudi na tem mestu resen memento, da je skrajni čas, seči po radikalni odpomoči. 6. Po vzoru pri Korošcih bi bilo tudi pri nas prilagoditi nekatere kmetijske pridobitne panoge potrebam tujskega prometa. Tako bi morala živinoreja z mlekarstvom forsirati večji konsum kislega in sladkega mleka (namesto sladoledov), masla in raznih cenenih sirov; naše sadjarstvo bi moralo postaviti na trg več ranega sadja, da se zadosti potrebam poletne tujsko prometne sezone in s tem omeji uvoz iz inozemstva, nadalje bi bilo pripravljati več brezalkoholnih pijač za mladino in one, ki segajo zdaj po raznih dvomljivih umetnih osvežujočih pijačah itd. 7. Naloga bližnje bodočnosti mora biti da dobe naši obmejni organi službi in u-gledu države primerne uradne hi stanovanjske prostore. Da spadajo na mejo le taktni, jezikovno podkovani, korektni, popolnoma zanesljivi organi, katerih u-radovanje bodi hitro, uslužno a vendar dostojanstveno, je samoumevno. 8. Gostišča ob meji naj bi bila povsod vzor reda, higienske ureditve in tudi o-bratno-tehničnega poslovanja. 9. Zaradi poslovne orientacije bi morala naša turistična javnost stalno zasledovati gibanje cen v sosednem inozemstvu. Iz ozirov na konkurenco se mi zde važne zlasti cene gostišč, če vsporeja- hl; 1925 4,097.412 hi, povprečno na ha 23 hi; 1926 2,911.885 hi, povprečno na ha 16.6 hi; 1927 2,854.767 lil, povprečno na ha 16 hi; 192S 4,318.437 hi, povprečno na ha 24.4 lil; 1929 2,909.913 lil, povprečno na ha 16.2 hi; 1930 4,016.121 lil, povprečno na ha 21.8 hi; 1931 4,493.669 hi, povprečno na ha 22.5 hi; 1932 4,387.138 lil, povprečno na ha 22.8 lil; 1933 2,852.705 hi, povprečno na ha 14.6 hi. Povprečni donos v teh 10 letih je v državi 19.6 lil na ha. Povprečni donos v državi za leta 1929—1933 pa jc 19 hi na ha, med tem ko je za dravsko banovino povprečni letni donos le 17 hi. Zanimivo pa je za nas posebno še, če pogledamo, kako izgleda v naših konkurenčnih banovinah, in sicer: primorski, donavski in zadnjem času moravski. Povprečni letni pridelek je bil v razdobju 1929—1933 v primorski banovini 18 lil, v donavski banovini 19.50 lil in v moravski banovini pa 22 h!. Tako izkazuje statistika, mi pa dobro vemo, da je pridelek v teh banovinah mnogo večji, mnogokrat doseže tudi 100 hi na ha in še več. Pomislimo, da je v Banatu in Sremu posajeno na oralu 8000 do 9000 trsov, a pri nas le dobrih 4500, skoraj enako pa je v Župi in še drugje. Tam je rodovitnost zemlje povsem drugačna kot pri nas, v mnogih primerih se tam zemlja obdela z živino, vremenske in klimatič-ne prilike so mnogo boljše. Pridemo dc zaključka, da se vrši naš 'boj za obstanek pod zelo neenakimi pogoji. Če upoštevamo, da naš vinski pridelek nObeno, tudi v najboljšem letu, ne zadostuje za uporabo v naši banovini, po tem je gotovo čudno, da imamo skoraj vsako leto prodajno krizo, to se pravi, da svojega pridelka ne moremo vnovčiti. Glavni vzrok je, da naš vinski konzument nima lokalnega patriotizma. V mnogih primerih manjka, častne izjeme so tukaj, tudi vinskim trgovcem in gostilničarjem lokalni patriotizem. Malo je takih, ki upoštevajo, da ostane denar doma. če ga da domačemu vinogradniku. Vinogradnik da takoj denar v cirkulacijo, zaposli delavca, obrtnika, kupuje od trgovca, vse to poživi splošni promet. Vsi ti so potem zopet boljši gosti gostilničarja. Še, zadruge, ki bi naj pomagale našemu kmetu, izvažajo banačana in dalmatinca. Če bi to upoštevali naši posredniki med vinogradnikom in konsumentom, ter kupovali in razpečavali domače vino, bi naglo prenehale vse pritožbe proti točenju pod vejo, s petliterskim prodajanjem itd. Vinogradnik je prisiljen k samopomoči, zaman čaka doma kupca, a ■mo n. pr. naše današnje cene gostišč z onimi v Avstriji, vidimo, da je penzija v Avstriji po 14—18 šil. za naše pojme in kupno moč zelo visoka, toda pozabiti ne smemo, da se oficielnih cen ne drže prestrogo, na drugi strani pa je res, da se dobi v Koroški enoposteljna soba z vsem komfortoni vštevši tekočo hladno in toplo vodo že za 2.50 šil., dočim je dobiti enoposteljno sobo brez komforta v planinskih krajih, ob Baškem jezeru, v Železni Kapli itd. celo za 1.50, popolno penzijo pa za 3.— šil. dnevno. Kakor sledi iz tega, je predvsem nivo minimalnih cen ix) Koroškem tak, da zasluži pozornosti in razmišljanja; morda nam bo potem tudi jasno, zakaj v Koroški toliko gostov iz neke severne države, ki so znani po svoji štednji in ekonomizaciji izdatkov. 10. Nekaj, kar bi zaslužilo več pozornosti in kritičnega obravnavanja, to je naš propagandni material. Ne gre zgolj za to, da so te vrste edicije praktične, pregledne in grafično tehnično na višini; enako važno je, da so vsebinsko resnične, brez zopernih pretiravanj, ter končno, da so poceni. 11. Več pažnje bo treba za naprej posvetiti tudi zunanjemu licu tujsko prometnih krajev, zlasti gostiščem, privatnim hišam, pa tudi vsem javnim zgradbam, parkom, potom itd. Vse naj bi dihalo življenja, toplote, ljubke privlačno-1 sti; zato več cvetja, rož in zelenja in več harmonije v kompozijio in tone barv! I nima kruha, da preživi svojo družino. Naša zahteva je zato, spraviti predvsem domače vino v promet. Dokler bo večina gostilničarjev tako brezbrižna in brezobzirna glede na to, kako domači vinogradniki 'propadajo, pa prodajajo mnogokrat najslabša vina, ki jih kje v kakih predelih države dobijo, tako dolgo bomo primorani zahtevati najširša pooblastila za samopomoč, to je direktno prodajo konzumentu! Panoga kmetijstva, ki zahteva največjih investicij, letno največje obdelovalne stroške, je vinogradništvo. Vseeno pa je naš pridelek vina tisti, ki naj prenese vse obremenitve, ki naj finansira samouprave in banovine. Naš klic ne more prenehati, da se mora obremenitev v obliki trošarine na vino končno odpraviti. Dokler pa se dobijo težki milijoni direktno od vina, bi se naj pomagalo vinogradnikom iz teli dohodkov. Vinogradnik je danes brez vsakega kredita. Vzdrževanje na oral ga stane na leto najmanj 2500 Din, vse to mora dati predujmoma in ri-skirati, da ta kapital izgubi, če pride toča, mraz, bolezni in drugo. Če tega denarja nima, mu je kratkomalo nemogoče obdelati vinograd ali pa ga mora slabo obdelati, kar se žal že danes mnogokrat zgodi. Moramo toraj zahtevati, da se nam omogoči cenejša dobava galice in dobiti kratkoročne cenene kredite vsaj za dobaivo najnujnejšega materijala, ki ga med letom rabimo. Danes stojimo pred obnovo vinogradov. Vsekakor ie potrebna javna pomoč, da se bo lahko obnova izvršila. Drugače bo mnogo, mnogo vinogradov ostalo neobnovljenih in ljudje, bodo brez vsake eksistence. Slišali smo o nameri določitve cen glede pšenice in koruze. Zvišanje cen glede pšenice in koruze nas bi stalo v dravski banovini okrog 60 milijonov. Velik del te vsote bi plačali mi vinogradniki, ki kupujemo kruh. Privoščimo vsakemu boljšo eksistenco, rešitev vprašanja pa ne sme biti enostranska. Če se bodo določevale kmetijskim pridelkom cene, ki nam naj nudijo rentabilnost, mora biti pred prvimi pridelki tudi vino; to je zahteva, od katere mi nikakor ne moremo odstopiti. Dne 1. t. m. se je vršila v Nišu 14. ledna letna skupščina Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije, ki ima tudi v Mariboru eno svojih najmočnejših podružnic. V nizu velikega ptevila občnih zborov raznih gospodarskih in socialnih institucij in organizacij bi tudi ta ‘etn.i skupščina morda niti ne padla toliko v oči, ako bi je jarko ne obeleževala dva momenta: prvič dejstvo, ki ga doznajemo iz poročil Zvezne uprave na občnem zboru, da je danes v 206 podružnicah Zveze v vsej državi včlanjenih okrog 120-000 državnih, banovinskih in avtonomnih uslužbencev, cd skupnega števila približno 248.000, torej skoro polovica; drugič pa, da se je na tej skupščini mogočno pojavila solidarnost med celokupnim zadružništvom Jugoslavije in Bolgarije. Na niški skupščini so bili zastopani kot gostje tudi štirje oficieln; predstavniki vsega bolgarskega zadružništva, ki združuje Janes v 12.002 zadrugah- nad 800.000 zadružnikov ir. nac< 16 milijard levov zadružnega premoženja. Ni namen pričujočega članka, predoče-vati številke. Vendar pa zaradi boljšega razumevanja podčrtamo veliki razvoj, ki ga zaznamuje zadružna organizacija državnih, banovinskih in avtonomnih nameščencev, koje cilj je izboljšanje ekonomskega položaja nad četrt milijona ljudi v državi z njihovimi rodbinami vred. V 15. letih se je ta zadružna organizacija razmahnila v 92 nabavljalnih, 97 kreditnih, 12 stanovanjskih in 5 proizvajalnih zadrug. Samo v 1. 1934. je naraslo skupno število zadrug od 187 na 206. Zanimivo je — in tudi to izhaja iz poročila uprave — da je uradniško zadruž-! ništvo najbolj razvito v dravski banovini, ki prednjači v vsej državi na področji Celokupnega zadružnega gibanja. Tako so n. pr. vse nabavljalne zadruge v Vinogradniki smo povsod slabo zastopani, povsod v manjšini. Naši tovariši -z drugih kmetijskih panog zelo radi poz®* bijo na kmečko solidarnost in naše interese proti svojini zapostavljajo. Ko b° prišlo do ustanovitve kmetijskih zborni^ in do tega mora v najkrajšem času p.flt" morajo biti pri teh zbornicah samostojni vinogradniški odseki, zakonito ustanov-Ijeni. Letos je bil zemljiški davek na vinograde znižan za 20°/", toda le za vinograde na krševitih tleh. Bijemo najtežji bol za svoj obstoj. A na nas se je pozabil Zahtevamo, da se to popravi. Omeniti Pa moramo tudi škodo, ki nam jo je povzročil mraz 1. in 2. maja in ki znaša v vsel banovini težke milijone. Izvoz vina stalno pada. posebno P3 izvoz y naši banovini. Radi priznamo, da nas izvoz vina rešiti ne more. zalite' varno pa, da se pri vseh trgovskih P°' godbah vino bolj upošteva, kakor se J6 do sedaj, ker vsaka izvožena množina i5 za nas dobra. Z vprašanjem glede zaščite kmeta se še vedno delajo novi poizkusi, vprašanj0 se ne likvidira. Naše zadružne zveze s« sestavile predlog, po katerem so zadruž' ni dolžniki mnogo na slabšem ko drugi' To vprašanje se naj združi z vprašanjem naših denarnih zavodov, naj se oboje' stransko na znosljiv način reši in to najkrajšem času. Mi smo na šestem občnem zboru sestavili resolucijo, v kateri smo formuli' rali svoje zahteve, tako rekoč po starei? pregovoru zelo pozno ob 12. uri. Če s* nam te izpolnijo, bodemo vzdržali dalje-drugače pa bomo propadli, mi in z nanv vsi viničarji in delavci. A naši lepi vins^ griči bodo samevali in sanjali osvoji nek' datlji slavi. Naše zahteve bodo upoštevali sigurne-je, če bo naša organizacija močna. Vsakdo, ki ima vsaj kos vinograda v dravsk banovini, naj bo borben član našega vinarskega društva. Kadar bomo vsi organizirani, ne bo nam treba prositi — temveč samo zahtevati. Le na ta način bomo imeli uspehe, le na ta način- boni0 preživeli težke čase in dočakali boljših-Le organizirani bomo upoštevani! Slot'" jači, nesloga tlači. V slogi je moč! vsej državi v 1. 1934. izdale članom blaga za 187,042.573.75 Din,, od tega. zadruge v dravski banovini za 72,876.083.51 Din-Kreditne uradniške zadruge so izdale posojil v iznosu 70,654.642.39 Din, od tega zadruge v dravski ban. 11,280.506.31 Din- Ako k vsemu temu pridružimo še podatke, ki so jih na svojih občnih zborih tekom letošnjega leta že iznesle razne zveze kmetijskih, obrtnih in drugih zadrug širom vse države, lahko ugotovimo eno: velik del našega naroda je danes organiziran v neštevilnih kreditnih, produktivnih, nabavljalnih, živinorejskih zdravstvenih in drugih zadrugah. Vse te zadružne organizacije reprezentirajo danes ogromne milijarde narodnega premoženja, obenem pa so nosilec nove svetovne gospodarske ideologije, ki ima na* logo, da na razvalinah kapitalističnega gospodarskega sistema in kot protiutež proti utopističnemu kolektivizmu ustvari nov zadružni gospodarski sistem. Tn-kar je zadružništvo vsega sveta, in zla* sti pri nas v Jugoslaviji, ustvarilo dose-daj, so samo prve male etape v borbi proti vsemogočnemu velekapitalu. A g°' tovo je da tvori dane« zadružništvo osmo velesilo sveta. Samo oni, ki stoje okameneli in zakrknjeni v preteklosti in si zapirajo oči prei' nujnim razvojem svetovnega ekonomskega in socialnega življenja, ne morejo ali nočejo tega razumeti in se vživeti v novo dobo, katere razvoj so pospešile svetovna vojna in njene strašne posledice. Kdor se danes, bodisi kot posameznik bodisi potoni kakšnih stanovskih organizacij še spušča v borbo proti za' družništvu, dokazuje, da je ali slep aJ’ gluh za velike dogodke okrog sebe, a.i pa si domišlja, da bo z zabavljanjem zavrl kolo časa. kakor Don Kihot, ki se je obesil na kolo vetrnega mlina, pa se J® kolo z njim vred sukalo naprej- V. S- Naša osma velesila OB ZBOROVANJU ZVEZE NABAVLJALNIH ZADRUG DRŽAVNIH USLUŽBENCEV. Zborovanje učiteljev slovenjeMk striškega okraja ZANIMIVO REFERIRANJE TOV. VRANCA. Dobro uro hoda iz Sl. Bistrice leži v romantičnem zatišju vas Venčeselj. Tja so v četrtek 6. t. m. pohiteli zborovat u-čitelij slovenjebistriškega okraja. Zanimivo je, da je bilo prvič učiteljsko zborovanje- tu zgoraj, čeprav obstoja društvo že nad 60 let. . Kljub slabemu vremenu je bila udeležba prav lepa. Predsednik Miloš Tajnik je poleg starih znancev tovarišev pozdravil predvsem preglednika tov. Vranca. ki je bil imenovan za preglednika šol Maribor desni breg, tudi za drugo poletje ■ in novo tovarišico Podržajevo Justino - Poljskave. Dobrodošlico je nato ‘zrekel aomači upravitelj tov. Povh z željo, da bi odnesli iz tega podpohorske-Sa kraja čimboljše vtise. Predsednik je nato podal kratko situacijsko poročilo. Zlasti je povdaril dva važna dogodka: izvolitev dveh slov. tovarišev za poslanca, ki bosta v odločilnem trenotku zastopala naše interese in velik pomen zbližanju bratov Bolgarov 'n Jugoslovanov, ki ga vrši učiteljstvo Pfltom naše pesmi. Obravnavali so se dalje najvažnejši dopisi, tako glede udeležbe na pedagoškem tečaju v Mariboru, glede zaščite članstva, vrnitve stanarine Pripravnikom itd. Učiteljstvo naj sc drži gesla »Svoji k svojim« ter se naj pri vseh naročbah poslužuje svojih stanovskih u-stanov. r1 Za tem je šolski preglednik tov. Vrane Poročal o svojem novem okvirnem učnem načrtu narodnih šol, ki ima poleg drugega to prednost, da združuje višjo >n nižjo narodno šolo in upošteva tudi Podeželske šole. Med poročilo je vpletel tudi svoje vtise iz zadnjega zborovanja. Uvodoma je dal nekaj osnovnih misli glede rta današnji šolski pedagoški svet: Kot je danes v vseh področjih, tako v Politi lem, gospodarskerii itd., nekaj nestalnega. varirai' -ga, tako lavira nekako tudi šolstvo; Kar je bilo včeraj zveličavno, je danes že lahko manjvredno in zavrženo in obratno. Prav so imeli tisti, ki so trdilf, da bo šele pofbm nove družbe ustvarjena nova šola. Kajti življenje- g. Ivan Tomažič je stopil prejšnji mesec po 361etih službovanja v pokoj. Z njim se je odtegnila neposrednemu šolskemu delu v Mariboru ena najmarkant-nejših osebnosti med slovenskim učiteljstvom. Nadzornik Tomažič se je udejstvoval pred prevratom kot učitelj, gospodarstvenik, stanovski borec za pravice učiteljstva, pa tudi kot borec za Sokolstvo in Ciril-Metodovo družbo v ljutomerskem srezu. Po prevratu pa so ga tedanji voditelji mladega slovenskega šolstva poklicali z mnogimi drugimi narodnimi učitelji in učiteljicami vred v Maribor in mu poverili vodstvo III. deške osnovne šole. Vse svoje sile je posvetil g. Tomažič od tedaj naprej mariborskemu šolstvu, najprej kot upravitelj III. deške osn. šole, kjer je bilo treba v težavnih razmerah orati ledino in vzgajati v povojnih letih podivjano mladež v zavedne Jugoslova-ne, nato pa, ker je bil poklican na se od-govornejše nadzorniško mesto, je posvetil vse svoje sile celotnemu šolstvu njemu podrejenega sreza. Posebno pri srcu so mu bili obmejni kraji. Da s’e je šolstvo v obmejnih krajih dvignilo povsod na dostojna višino, da se je vzbudila in okrepila narodna zavest v najbolj ogroženih in zapuščenih krajih, vse to je v glavnem zasluga nadzornika Tomažiča, ki se m strašil nobenega truda, ako je šlo za obmejno šolstvo, ki mu je bilo tolikanj pri srcu. Nadzor. Tomažič pa ni osredotočil Pažnje samo gojitvi narodne zavesti, u-smerjal je neopazno, a odločno celotno šolsko delo učiteljstva, dobro se zavedajoč, da se odpirajo danes vzgoji nova pota,'da je obnova vse naše vzgoje nujno potrebna. Svoje naziranje. da je treba vodi šolo in ne obratno. In ta nova družba je že na obzorju. Vzgojiti hoče v človeku nekaj samostojnega in ne lutkarskega. Idočemo življenjsko šolo, kar upošteva deloma tudi novi šol. zakon. Jako se zahteva glede otroka aktivno sodelovanje, glede, učr.3 snovi n a koncentracijo. Ta koncentracija pa naj ne bo sama gola vez med posameznimi predmeti, ampak naj ima takozvaui strnjeni pouk tudi neko ozadje, idejno podlago. Novejši pedagogi imenujejo to idejno koncentracijo pedagoško simfonijo. Dosedanji učni načrti izražajo napram zakonu nekakšno anomalijo. Okvirni načrt tovariša Vranca po upošteva vse zakonske predpise, na drugi strani pa odgovarja vsestransko y smislu delavnih načel moderne šole. Njegov načrt, ki se naslanja na sodobno gledanje pri pedagoškem in metodičnem delu v osnovni šoli, je učiteljstvo toplo pozdravilo, z željo, da bi se pouk po njem čimprej usmeril. Kot preglednik je dal sledeče nasvete: vezani pouk naj se prenese v aktivnoso-delovanje otrok, vzgojni moment naj bo v ospredju. Iz nekaj otipljivih primerov se je učiteljstvo seznanilo, kako sc u-spešno uveljavlja moderno usmerjeni pouk v studenški šoli, kjer so za to seveda ugodne razmere. Svoj zanimiv referat je zaključil z željo, naj skupno prispevamo, da ustvarimo jugoslov. otrokom boljšo bodočnost. Predsednik in učiteljstvo se mu je za zanimiva stvarna izvajanja primerno zahvalilo. Po zborovanju je učiteljstvo počastilo spomin narodnega buditelja dr. Josipa Vošnjaka, ki je pokopan na tamošnjem pokopališču in je poteklo lani ravno 100 let njegovega rojstva. Predsednik, njegov rojak, je imel ob tej priliki lep spominski govor, zbrano učiteljstvo pa je med rosenjem dežja zapelo »Vigred...« To zborovanje izven mestnega prahu je ponovno dokazalo, da se učiteljstvo, sicer vezano na štiri stene, v prosti naravi najboljše počuti. Vez. med tovariši se na takih zborovanjih trdnejše pove- popraviti vse naše stare nazore o vzgoji, ) da je treba gledati na vzgojo otrok z vidikov sodobnega vzgojeslovja in duše-slovja, ker se bo potem tudi vzgoja končno le prilagodila zahtevam rtovega časa, kakor so se morale prilagoditi tudi vse druge vede sodobnosti novim izkušnjam, potrebam in zahtevam, je znal vcepiti nadzornik Tomažič vsemu njemu podrejenemu učiteljstvu in dosegel,da se je tudi vedno držalo njegovih navodil. Mariborsko učiteljstvo, katerega je ta nenavadni odhod nadzornika Tomažiča globoko zadel, ga je imenovalo na svojem društvenem zborovanju 22. V. t. 1. za prvega častnega člana svojega društva in mu s tem dalo najvišje priznanje, katerega mu more dati. Da še posebno počasti svojega priljubljenega dolgoletnega nadzornika, je sklenilo, da mu izroči diplomo častnega članstva na posebnem slavnostnem zborovanju. Za ta dogodek je pohitelo mariborsko učiteljstvo v četrtek 6. t. m. skoraj polnoštevilno v osrčje Slovenskih goric, v prelepo Sv. Trojico, kjer je prav pred tremi leti šentienarsko učiteljsko društvo izročilo slavljencu diplomo svojega častnega član stva. V tamošnji šoli se je vršilo slavnostno zborovanje, pri katerem je izročil predsednik mariborskega učit. društva Ciril Hočevar slavljencu z lepim nagovorom, ki je tolmačil čustva vsega u-čiteljstva, okusno izdelano diplomo, ki simbolično spominja na ono njegovo delo za obmejno šolstvo. Slavljencu so ča-stitali in se mu zahvaljevali še šol. upravitelj Hren, šolska uprav. A r a č 5 č e-va in učitelja Cibič in Jakop ec. — Vsem se je zahvalil slavljenec, ki je, skromen kakor vedno, poudarjal, da je storil samo ono, kar mu je velevala dolžnost,. ki tudi sedaj, ni hotel sam sebi pri- znati tega, kar so mu priznali'že da-vno vsi drugi, da je storil mnogo več, da je storil vse, kar je mogel. Po končanem slavnostnem zborovanju se je podalo učiteljstvo v prijazni Golobov hram, kjer je bilo postreženo s tipično slovenjegoriško pozornostjo in gostoljubnostjo. Vse prenaglo so minevale ure v prelepi Sv. Trojici, med petjem, godbo, smehom in Šaljivimi napitnicami vedno vedremu slavljencu, ki je vtisnil tudi temu delu izleta pečat , svoje prijazne in dobrotne notranjosti, je prišel mnogo prehitro čas, ko je bilo ffeba nazaj v Maribor. Mariborskemu učiteljstvu pa je sladila trpko slovo zavest, da slavljenca ne izgubi, saj ostane med nami, saj bo še naprej delal za procvit slovenskega šolstva, saj lahko malokdo tako upravičeno kakor on vzklikne s Cankarjem: »Starost, kako si še daleč!' za katerega naj dispanzer posluje. Prostori za dispanz.. v ptujski bolnišnici niso na razpolago, pač pa bo to iša-nje takoj rešeno, čim se bo pričelo z gradnjo novega prizidka k bolnišnici. Proračun v ta n..men po banski upravi je že odobren. Ker more dispanzer prvega reda voditi le zdravnik-specialist, kar predvideva tudi novi osnutek zakona o vodstvu dispanzerjev, ni mogoče delati nobenih izjem. Pač pa je ligam glede izbere zdravnikov prosto dano in o tem odločajo same. Nato so navzoči prešli k sestavljanju proračuna dohodkov tega dispanzerja, ki izgleda, kakor sledi: Mestna občina ptujska prispeva 13.000 Din, ostale občine v okr .u 4000 Din, industrija in trgovina 7500 Din, krajevna protituberku-lozna liga 2000 Din, Narodna protituber-kulozna liga 10.000 Din ter OUZD v Ljubljani 10.000 Din, in bi torej znašali skupni dohodki 46.500 Din, s čimer bi dispanzer vsaj ob pričetku lahko shajal, to pa seveda le, ako bi imel svoj sedež v ptujski bolnišnici. Končno so se navzoči zedinili, da naj bi dispanzer posloval ne samo za mesto Ptuj in širšo okolico, temveč bo dispanzer deloval za celotni ptujski politični okraj. Dokler prostori v novem prizidku k bolnišnici niso na razpolago, se b- izposlovalo dovoljenje od OUZD v Ljubljani, da se smejo začasno uporabljati ambulantni prostori ptujske ekspoziture OUZD. Da se čim preje prične s poslovanjem dispanzerja, se povabijo vsi prispevni Či-nitelji, da takoj prično s plačevanjem prispevkov. S tem smo dobili v Ptuju zaželjeni protituberkulozni dispanzer, da nam bo mogoče voditi borbo proti tuberkulozi kot sovražnici človeštva. ampak je zasluga tudi njegove obrti. Bil je izboren in naraven, kakor doma v svoji gostilni, njegova sestra Cilka (s. Konradova) je bila tudi tokrat igralsko in pevsko na višini, kakor običajno. Starega mežnarja je igral prosvetar br. Kolar naravno in z globokim občutjem; igralsko in pevsko je bil izboren, saj je moral več točk ponavljati. Posebno lepa je bila senca med dr. Henrikom (br. Mence-jem) in njim. Liziko je igrala s. Poharjeva. Razume sc, da v našo in tudi svojo popolno zadovoljnost. Njen partner, br. Domanjko, nas je prijetno presenetil; vidi sc, da še ni popolnoma uglajen (saj je bil to šele njegov drugi nastop), vendar se je potrudil in nas je pevsko prav zadovoljil. Posebno posrečen se nam je ponovno predstavil br. Urbanič (profesor Artur) s svojo ženo Irmo (s. Nagode). Ta vloga mu jo res »prirasla k srcu« ter je bila poleg Krofa (br. Krajnca), če ne najlepša, pa vsaj najhvaležnejša. Nastopilo je tudi nekaj naših domačih deklet, posebno sta se odlikovali ss. Pogorelčni-kova in Krajnčeva, ki sta se pevsko dobro odrezali. Želimo, da bi ju videli še cesto na odru. Med njima je bil kakor doma g. Tarkuš (vloga Lenclja). Pa vaškega biriča Lipa (br. Bratuša) bi morali videti! No, kadar bo gorelo v Marenbergu, bomo gasilce pustili kar pri miru, saj nam bo on porok, da bo šlo vse v redu. Pa v ostalem — le tako naprej od uspeha do uspeha! Bil je lep praznik prosvetnega dela, kateremu je prisostvovalo številno občinstvo iz sosednih krajev. Po igri se je razvil prijeten družabni večer, na katerem so spregovorili br. Mencej, prosvetar br. Kolar in g. Podgornik. Pri opereti so sodelovali tudi člani ostalih naših narodnih in kulturnih društev pod geslom: V slogi je moč! Stane Terčak. Ptuj za narodno zdravstvo USTANOVITEV PROTITUBERKULOZNEGA DISPANZERJA ZA PTUJSKI OKRAJ. V zvezi z ustanovitvijo Doma za tuberkulozne bolnike je postalo aktualno tudi vprašanje ustanovitve protituber-kuloznega dispanzerja, ki je v tesni zvezi z akcijo za pobijanje tuberkuloze. V ta namen se je vršil sestanek merodajnih činiteljev v uradnih prostorih na mestnem magistratu, da prouči to važno vprašanje. Sestanku so prisostvovali: banovinski referent za pobijanje tuberkuloze dr. Neubauer, ravnatelj OUZD v Ljubljani dr. Bohinjec, okrajni sanitetni referent dr. Vrečko, banovinski zdravnik dr. Mrgole, zdravnik OUZD dr. Blanke, šef sanatorija Ruskega rdečega križa v Vurbergu dr. Okolokulak, primarij ptujske bolnišnice dr. Kuhar, ravnatelj Kreditne banke v Ptuju Meglič, bančni uradnik Milič kot blagajnika krajevne Protituberkulozne lige, upravitelj ekspoziture OUZD v Ptuju Vadnjal ter mestni župan Jerše, ki je sestanek otvo-ril in razpravo vodil. Župan Jerše kot predsednik krajevne Protituberkulozne lige v Ptuju je navzočim obrazložil delo, želje ter stremljenje tukajšnje Protituberkulozne lige in odbora za postavitev spomenika našemu velikemu kralju Aleksandru 1., ki namerava postaviti v ta namen poseben oddelek za tuberkulozne bolnike v ptujski bolnišnici. Banovinski referent dr. Neubauer je obrazložil delo ostalih že obstoječih dispanzerjev v dravski banovini, kakor tudi podčrtal važnejša vprašanja, ki ..so bistvene važnosti za vsak novo se snujoči protituberkulozni dispanzer, in sicer je treba predvsem rešiti najprej sledeča vprašanja: 1, prostor, kje naj ima dispanzer svoj sedež, 2. vodstvo dispanzerja, 3. sredstva za vzdržavanje dispanzerja in 4. teritorij, «1 Opereta „Mežnarjeva lizika na marenberškem sokolskem odru Malo je društev v mariborski sokolski župi, ki bi že v letošnjem poslovnem letu imela tako lepe uspehe, kakor ma-renberško sokolsko društvo, pa bodisi v telovadnici, kjer je nedavna akademija; pokazala velik napredek vseh oddelkov, kakor tudi v javnosti s kulturnim in narodnoobrambnim delom. Knjižnica Sokola je pridobila 250 novih knjig. Narodnoobrambni odbor, ki je obenem tudi gradbeni odbor za postavitev Sokolskega doma Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja, je zbral v kratkih 5 mesecih okoli 100.000 Din. Pa tudi prosvetni odbor je vso našo javnost ob meji v soboto in nedeljo 11. in 12. maja zelo prijetno presenetil z opereto »Mežnarjeva Lizika«, obakrat pri polni dvorani, posebno v nedeljo, ko so bili vsi prostori razprodani. Je to prva opereta, ki se je igrala v Marenbergu. Režijo je vodil br. Franjo Mencej, glasbene točke pa g. Franc Podgornik. Scenerijo za opereto je napravil br. Domanjko po načrtih br. prosvet. Kolarja. Nastopil je skoraj ves sokolski gledališki kader, od naše stare garde »birta« br. Janka Cizeja do naših novih moči, ki so se prvič vrtele po naših sokolskih deskah in upam,' da ne zadnjič. Kritika vseli navzočih jo bila laskava, tako da je res težko povedati, kdo je bil najboljši, kajti vsi brez izjeme so rešili svoje vloge v* splošno zadovoljstvo. Seveda se pozna starejšim igralcem dobra šola, saj so nekateri med njimi nastopili že preko 60-krat na našem odru. Med te naše stebre in najboljše igralce spada »birt« Janko Cizej. Da je svojo vlogo rešil tako dobro, menda ni samo njegova zasluga, Pomembna prireditev pri Sv. Trobci SLOVO MARIBORSKEGA UC1TELJS VA OD NADZORNIKA IVANA TOMA- ŽICA. . Dolgoletni sreski šolski nadzornik za Maribor mesto in srez Maribor levi breg Kulturne vesti Piariborske kulturne beležke KONCERTNI NASTOPI »ŠKRJANČKOV« IZ RAČ, GLASBENE ŠOLE »DRAVE« IN SEPTETA BRATOV ŽIVKOV. 1. Raški »Škrjančki« so nas obiskali. Nastopili so v dvorani kina »Apolo« s koncertnim sporedom, s kakršnim bi se rad marsikdo ponašal. Zborovodja junaške mladinske pevske družinice, ki šteje okoli 30 mladih pevcev in pevk, učitelj Zorn ie zajel v koncertni spored vso lepoto naše narodne pesmi, ki je zvenela iz teh mladih, svežih grl. Izvzemši uvodno Tomčevo himno PJS ter zaključno Tom-čsvo »Obmejno« je bilo v programu 18 narodnih pesmi iz najrazličnejših pokrajin naše južnoslovanske zemlje. Trem bolgarskim kolednim (Sobrali mi sa, Stankin ta hubost, Stanenine) v priredbi M. Tajčeviča je sledilo pet goriških (Sonce gre za goro. Fotelje, Jesen, Drež-niška in Črni kos) ter po ena koroška (N’ mau čez izaro), štajerska (Pomlad) In prekmurska (Zima) v Adamičevi vešči obdelavi. V drugem koncertnem delu so bile nekatere težje * skladbe, kjer je že tehnika krepko prišla do veljave. To velja zlasti za Papandopulove priredbe kragujevške »Bistr: vode«, medmurske »Doletel je sivi sokol«', hrv.-zagorske Kiša pada« in južnosrbske »Da fino, vino crveno«. Ob zaključku so sledile še tržaška humorna »Če ledih stana«, belo-krajnska nežna »Jezusu pušeljček« in ljubka »Jelena ziblje Jezusa« v narodnem besedilu in umetni kompoziciji. nem mestu pesem Ruže Lucije Peteli-, najnovejšega mesečnika Naša žena- Mladi zbor poje disciplinirano, sigurno, živahno. Dekleta prevladujejo v glasovnem oziru. Pojo na pamet in z nekim toplim zanosom, ki še učinkovitejše uveljavlja dragocenost mladih grl. Nepremično zro v svojega učitelja in pevskega voditelja g, Zorna, ki .'e z mariborskim uspehom lahko zadovoljen. Pomen takšnih koncertov ni samo v odkrivanju in ohranjanju naše narodne pesmi, ampak udi v vzgojni strani, kjer se mladina .nema in vzpodbuja k vztrajnemu šola-lju na področju pevske kulture. Naši raški »škrjančki« imajo za seboj že lepo število uspelih koncertov na Dravskem lolju. M. Tildi glasbena šola »Drave« je zaključila svoje letošnje sezonsko delovanje z avno produkcijo svojih gojencev, ki so orvi večer v nepregledni vrstitvi najrazličnejših skladb pokazali vse tisto zna-,ije v petju, pa tudi uporabi glasbenih nstrumentov, da je treba izreči najtop-"ejše priznanje ne samo zglednim violinskim, odnosno klavirskim šolam gdč. 3eiserjeve, ge. Vrabčeve ter gg. Druzo-viča, Severja in Mohorka, marveč tudi .neti ambiciji in veselju ter navdušeni tbranosti tega nadarjenega glasbenega laraščaja. Drugi veder javne produkcije Jne 1. junija v veliki dvorani Narodnega Joma je bil zamišljen kot spominska pri reditev v počastitev spomina velikega »ralja Zedinitelja. Po uvodnih zgoščenih jesedah artističnega vodje prof. H. Dru-roviča je sledilo izvajanje z resnobnostjo prireditvenega smisla združenih ■.kladb, ki jim je vseskozi vtisnjen pečat mrobnega prevzetja in svečane pretres-jivosti. Izvajanje se je izvzemši pri Mozartovi ^Molitvi«, kjer je dirigiral g. Mohorko, vršilo pod vodstvom prof. H. Druzoviča. Uvodoma je šolski zbor ljubko in zbrano odpel Vilharjev »Oče naš«, lato pa so se eno, dvo in četveroglasni violinski zbor, oziroma godalni orkester ->b spremljavi klavirja, odnosno harmonija uveljavili v gladkem, dobro všola-■lem podajanju Chopinove »Žalne koračnice«, Gluckove »Religiozne koračnice«, adlotnka iz Sattnerjevega oratorija »As-sumptio«, Mozartove »Molitve«, Viotti-ieve »Žalne koračnice«, Lebanove »Molitve«, Foersterjeve »O, Gospod« ter Tiindlovega »Larga« in Beethovenove >Žalne koračnice«. Zlasti slednji dve skladbi bi glede tehnično izbrušene reprodukcije lahko spadali v vsak okvir solidne koncertne prireditve. Nadarje-lost in 'vigranost so pokazali s svojim sodelovanjem pri harmoniju, odnosno ilavirju Dragica Živkova, Wiestaler, (aiser, Lah, Frelih in Hifbl. produkcijo dokazala ne samo svojo upravičenost, ampak se je pri tem izkazal še važen socialni moment, saj omogoča ta zavod uvajanje in spopolnjevanje na torišču glasbe tudi sinovom in hčerkam socialno nižje stoječih staršev. To estetsko in glasbeno oblikovanje mladine bo nedvomno prineslo lepe in razveseljive kulturne sadove. IH. Nekaj svojevrstnega je pojav, da se šest bratov združi v pevski zbor in z uspehom nastopa na koncertih, ki so po izvajanju in skladbenem izboru na visoki umetniški stopnji. Septet šestih bratov Živko, ki se ji je zaradi dopolnitve septeta priključil basist Ivan Kovačič, je takšna svojevrstnost. Septet je na svojem koncertu v sredo zvečer v mali kazinski dvorani z ubrano, smotrno in pretehtano izvajanim koncertnim sporedom opravičil in utrdil svoj sloves, ki si ga je pridobil zlasti na svojih letošnjih nastopih v Slov. Bistrici, Poljčanah, Brežicah, Slovenjgradcu, Celju, Šoštanju in Ptuju. Glasbeno občinstvo, ki je prisostvovalo koncertu, je prisluhnilo tem izšolanim in v čvrsto celoto povezanim glasovom z zavzeto občutenostjo in slastjo. V prvem' delti koncertnega sporeda so bili zastopani starejši in novejši skladatelji (Adamič, Mirk, Dev, Ravnik), drugi del pa so okupirale narodne pesmi. V prvem delu je zaradi svoje resnobne svečanosti ter svojskega stila v kompoziciji in tehniki posebno ugajala Mirkova »Srce — roža«, v drugem delu, z devetimi narodnimi pesmimi, prirejenimi po Mokranicu, Adamiču, Tajčeviču, Šoncu, Devu, Maroltu, Žepiču in Mirku pa je stopil v ospredje zanimanja »Regiment po cesti gre« v Adamičevi obdelavi in osmih variantah, ob katerih se je navzlic modernizirani kompoziciji in dokajšnjih stilnih odmikih od narodnih napevov, razodela melodična neizčrpnost in bogastvo .naše narodne pesmi. Septet bratov Živkov ima v našem odličnem skladatelju in glasbeniku V. Mirku svojega verodostojnega in strokovnjaškega mentorja, ki je tej korajžni pevski sedmorici vlil nekaj svojskega in posebnega. Steber zbora ie brat Avgust, ki je ves čas dominiral in vodil s svojim toplim, liričnim in mehkim tenorjem. Bla-gozveneča in tudi v viških jasna sta pr va tenorja bratov Lojzeta in Janka. Vinkov in Srečkov prvi bas se je v zboru prav krepko uveljavljal, Albinov in Kovačičev drugi bas pa se odlikuje po svoji prodornosti navzdol in navzgor. Bil je lep umetniški-večer, ki so ga mariborski glasbo ljubeči publiki pripravili požrtvovalni ter v svojem umetniškem snovanju priznanja in pohvale vredni bratje Živkovi. —c. Monumeitta artis slovenicae. Osmi snopič prve knjige, ki je te dni izšel, je posvečen upodabljanju svetih treh kraljev v slovenskem srednjeveškem slikarstvu. Pisatelj dela dr. Fr. Stele je napisal uvodno študijo o tej motivki, ki je kakor ves tekst objavljena tudi v francoščini. Nato slede na najfinejšem papirju krasne enobarvne reprodukcije slik: Sv. Primož nad Kamnikom, slika sv. treh kraljev (1520), Marija Gradec pri Laškem, del slike sv. treh kraljev (1526), Sv. Primož nad Kamnikom, del slike sv. treh kraljev (1520), Sv. Miklavž nad Ca-dramom, del slike sv. treh kraljev (sreda XIV. stoletja), Mače, levi del slike sv. treh kraljev (1467), Mače, desni del slike (1467), Vrzdenec, del slike sv. treh kraljev (začetek XV. stoletja). Sv. Primož nad Kamnikom, del slike sv. treh kraljev (okoli 1. 1520), Krtina, del slike sv. treh kraljev (okoli 1460), Sv. Marija na Škrilju pri Bernu, levi del slike sv. treh •kraljev (1474), ista, desni del slike, in Mače, drugi kralj v sliki sv. treh kraljev (1467). »Monumenta artis slovenicae« izdaja Akademska založba v Ljubljani v snopičih in bo prva knjiga zaključena le tos jeseni. Ženski svet. Junijska številka »Ženskega sveta«, naše najbolj razširjene slo- nove »Materi«, ki kaže lep napredek v zadnjem času dobro še uveljavljajoče, pesnice. Drugi pesniški’ prispevek je pa »Prošnja« mlade pesnice Grete Relibau-erjeve. Maša Slavčeva nadaljuje svoj roman »Pod dalmatinskim solncem«. lika Vaštetova pa objavlja odlomek iz romana o Prešernu »Up sreče onstran groba v prsih hrani«. Branko Šalamun je prispeval črtico »Slika iz velemesta«, Blanca Fabry je opisala Elerio Marothv-Šoltešovo« (s sliko), P. Hočevarjeva pa je napisala poročilo o predavanju Božene Neumannove »Žena in novinarstvo«. Nadalje objavlja A. B. sestavek »Za našo žensko pravico«, sledita pa »Književnost in umetnost« ter »Obzornik«. Kot prilogi sta priloženi reviji »Naš dom« in »Naša žena« s krojno polo. Naša žena. Letošnja tretja številka objavlja poleg modnega blaga z mnogo*, številnimi ilustracijami še rosebne s-* stavke: Našim naročnicam. Pletena Kopalna obleka, Modno poro iio, poroči'9 o Razstavi »Žena in obrt na ljubljanskem velesejmu junija 1935 itd, -Rev'-0 izdaja »Ženski svet« v Ljubljani. Misel in delo. Vsebina devete števil'"-•kulturne in socialne revije Misel in d-* lo«. ki izhaja v Ljubljani: Sloga (uredništvo), Fr. Veber: Branislav PctronijcvL, Obzornik: Joscf Pilsudski (L, S Š.)--^ boljšo organizacijo Evrope (dr. B Vet* čon). Albert Masnata: Nat’-onalitec et deralisme (L. Č.). Higicns' n stran mladinskih javnih.nastopov (Z. • in Po oinla-dinskem kongresu (U). a ptatnicob so »Drobtine«. »Misel in delo« izh?-'® vsak mesec, urejuje jo pa štiričlansk' uredniški odbor. Zanimivosti iz ameriškega parlamenta NOVI ZAKONI IN UREDBE, KI JIH PREDLAGAJO ZASTOPNIKI NARODA Narod voli poslance, da ga zastopajo v parlamentu in na najvišjih mestih, kjer se kujejo zakoni in uredbe. V vsakem parlamentu pa je nekaj poslancev, ki se odlikujejo po svojih energičnih zahtevah, po daru govora, nekaj pa je tudi takih, ki vzbujajo v parlamentu smeh, čim od-pro usta. V originalnosti predlogov pa prav, gotovo prednjačijo zastopniki ameriškega naroda. V zvezni državici Maine v Severni Ameriki je neki narodni poslanec predložil parlamentu predlog, iz katerega je že na prvi pogled razvidno, da je velik sovražnik glasbe. Zahteval je od parlamenta posebno zakonsko uredbo, po kateri bi se naj postopalo s pihači na saksofon po zakonu podobno kakor s delo-mrzneži, lenuhi in postopači in bi se vsakega kaznovalo najmanj z 90 dni zapora. Pred kalifornijskim parlamentom leži že delj časa zakonski osnutek nekega narodnega poslanca, po katerem naj bi država izdatno financielno podprla vse rokoborce in jih uvrstila v kader državnih uradnikov ter jim priznala vse ugodnosti, ki jih uživajo državni nameščenci. Nekemu narodnemu poslancu v ra ni bila tako velika, pač pa se je narodni poslanec hotel prikupiti svoji žern in je zato predložil parlamentu zakonski predlog, po katerem ne bi i#mela nobena plesalka nastopati več gola in po katerem naj bi se vsaka, ki bi se pregrešila, kaznovala najmanj z letom dni zapora-Med duhovitimi zastopniki ameriškega naroda pa se odlikuje zlasti narodna poslanka ga. Hutkinsova. Pričela je mrziti svoje politične tovariše in sploh vS* moške in ie. .predložila parlamentu n* redbo. po kateri naj' bi vlada prepovedala vsem poročenim poslancem jemati s seboj v prestolnico svoje žene. prepovedala naj bi poslancem iskati ženske družbe in naj bi se vsak poslanec, ki se zaloti'v ženski družbi, prvič občutno kaznoval. če bi se pa pregrešil, drugič, na! bi se razrešil poslanske časti. Ko je gospa Hutkinsova predložila omenjeni o-snutek, je hastaTa pri zasedanju v parlamentu'prava revolucija. Neki poslanec pa je zahteval od 'vlade, naj bi"strogo kaznovala vse pristaše raznih nudističnih organizacij, ly kvarijo moralo Združenih držav Severne Amerike. Iz vsega se vidi. da tudi ameriški na* državi Montana pa so se strašno zame- I rodni poslanci mnogo mislijo na to. kak0 rile nage plesalke. Verjetno je, da zame- I bi — pomagali svojemu narodu. Glasbena šola »Drave« ie s to javno venske ženske revije, ohiavlia na uvod- Cerkveni zvon v pregnanstvu Vrhovni svet ljudskih komisarjev v Ukrajini je žrtvoval 135.000 rubljev za obnovitev nekdanje Zofijine katedrale v Kievu. Zofijina katedrala je eden najveličastnejših spomenikov ruske arhitekture in hrani mnoga umetniška dela iz 11. in 12. stoletja. Mozaiki in razne freske so edinstvene na vsem svetu. Ko so pregledovali strokovnjaki katedrami arhiv, so našli mnogo doslej še nepoznanih dokumentov, ki govore o naseljevanju Sibirije po ruskih carjih. Med dokumenti so tudi našli popis prvih sibirskih pregnancev. Med r.jimi pa je tudi ime nekega zvona v Moskvi, ki je bil pregnan v Sibirijo. Cerkveni zvon je doletela kazen zato, ker so z njim zvonili, ko so ubijali carjeviča Dimitrija, brata carja Fedorja L, drugega sina Ivana Groznega. Zaradi umora carjeviča Dimitrija je bilo tedaj izgnanih v Sibirijo nad 500 oseb, med njimi pa tudi cerkveni zvon, s katerim so zvonili na dan njegove usmrtitve. Zanimive prerokbe diplomatov Predsednik angleške vlade Macdonald je sprejel nekega dne znano vedeževalko, ki mu je prerokovala bodočnost tako-le: Na položaju predsednika angleške vlade boste ostali točno do 5. junija. Macdonald, ki je po rodu sin siromašnega Škotskega ribiča, je trdno veroval besedam vedeževalke. Angleškim časnikarjem je nekoč celo zaupal, da mu je. ko je bil še mlad, neka vedeževalka prerokovala, da bo postal najmogočnejši človek v angleškem kraljestvu, takoj za kraljem, čeprav je bil le skromen učitelj, je vendar verjel prerokovanju, ki se je v resnici tudi izpolnilo. Nekoč pa mu je neka vedeževalka prerokovala, da ne bo nikoli več zasedel ministrskega stola, čim neha biti minister. Toda Macdonald je bil ootem , trikrat predsednik vlade in ie ostal na visokem položaju skupno 7 let. Tako torej bila realnost sijajneišu od prerok* be znane škotske vedeževalke Razstava cenzure Že od nekdaj obstoja na svetu cenzura-Pri nas jo precej občutijo na svoji koži uredništva najrazličnejših tiskov. Sicer pa ni na svetu države, kjer ne bi bilo cer zure za tisk. Znamenita je bila cenzura rimske kurije, ki je dala na indeks vsi* dela, ki jih je smatrala, da so protiverska in da rušijo moralo rimskokatoliške cerkve. Navadno pa je tako. da se cenzura v raznih državah ravna po načelih-ki jih zastopajo vladajoče stranke. Pred kratkim je bila v Newyorku otvorjena zanimiva razstava knjig, ki so bile keda.i cenzurirane. Med cenzuriranimi knjigami sta tudi pohujŠljivi knjigi »Aliče. Čudež na zemlji« in »Andersenove pripovedke«. Raztreseni orotv^'. Profesor pri gledališki blagajni-»Gospodična, dajte mi brž . vstopnico za ložo, na vlak se mi mudi.« Ptui Kino. V soboto 8. t. m. ob 20. uri in na Binkoštno nedeljo in ponedeljek, obakrat ob 18.30 in 20.30 uri se predvaja fhh1 »Tarzan in njegova družica«. V glavni, vlogi Jony \Veissmuller in Maurcen O-Sullivan. Sokolstvo V četrtkovi številki je bil pomotoma objavljen datum okrožnih zletov in nastopa združenih društev v Slivnici. Okrožni zlet v Murski Soboti in y ^u" stanju ter društveni nastop v Slivnici v nedeljo 16. t. m. in ne 9. t. m. kakor 10 bilo to pomotoma naaavijuno. Afc&onse Pf«-«- GREH ZE/VE RjOMAtt 96 Toda na (a obupni krik. ki je odjeknil Jad livadami, se nt genila nobena glava, in kosci so dalje ostali mirni, kakor tasti kipi okoli njih. Dejali bi, da je postal ta krik v gradu Ž£? tako vsakdanji, da ga Negovi prebivalci niti slišali niso več. Ko je predrl skozi visoka in napol zaprta °kna malega salona z zelenimi svetlimi zavesami v kotu palače, se je vendar nenadoma pretrgal pogovor med voj-vodo d’ Alcantaro in sodnikom Delcrou-som, ki sta že nekaj časa tam razpravljala. »Slišite, moj dragi, to je nekaj strašnega!... Po tistem jutru, ko je kljub vsem našim prizadevanjem dala odpreti »Fantome”, kjer je zagledala svojega sina na mrtvaškem odru z mrliškim obrazom, razjedenim od gola_.ii, ni vojvodinja spregovorila nobene besede več in ni nikogar več spoznala: in ta njen žalostni krik, ki ga kdaj pa kdaj slišite, je še edino, kar je ostalo živega v njej. In tako. glejte, živim v tem naslanjaču nirtvoudnika med tistim mrličem in to blaznico... Vi pa mi še prihajate pripovedoval, da boste izpustili iz zapora °nega zločinca in mi onemogočili maščevanje, še zadnje moje veselje!« Njegove paralitične oči, to ognjišče njegovega živčnega življenja, so se iskrile od jeze, dočim se je sodnik ves zmeden trudil, da bi se s pripovedovanjem vseh mogočih nelogičnosti opravičil. Gospod vojvoda gotovo ne more dvomiti o njegovi dobri volji... izdal je nalog, da ga še tisti večer zaprejo... že tri dni je v samotni celici... in vendar, nič, nobenega uspeha. »Igra se z vami, vi pa. nimate moči,« je mrmral general. »Toda nasprotno, dragi vojvoda... zdi se, da naravnost hote obremenjuje in govori proti sebi. imam že dokaze, da je prišel šele v ponedeljek zjutraj, torej šele dva dni po umoru... In med tem ko se mi na tej strani* sled izmika, odkrivam drugo, mnogo trdnejšo, kjer se vse ujema, ura, dan, povodi, poročila mojih agentov, anonimna pisma, ki jih prejemam ...« Delcrous je obmolknil, ker je zagledal na polodprtih vratih perona senco nekega sluge. , »Kdo je tam? Dejal sem, da ne smete nikogar pustiti...« je zaklical general s svojim poveljniškim glasom. Prestrašeni sluga je izginil. Namesto njega se je po- javila na steklu vrat neka velika senca! »Oprostite, gospod vojvoda!« »Ah, to ste vi, Sautecoeur?« Delcrous se je naglo, a tiho približal generalu: »Prosim vas, sprejmite tega človeka; nadaljevala bova potem, ko boste že govorili z njim.« General je skomignil -z rameni in mu pokazal tapecirana vrata, ki so spajala salon s sprejemnico: »Skrijte se (ja, pokličem vas.« In obrnjen proti peronu: »Vstopite, Eugene!« Indijanec je bil tako mršav, sključen in noge so mu tako klecale, da se je zdelo, ko da je pravkar vstal po dolgi bolezni. Tmdi njegov glas je izgubil prejšnjo moč, dasi se je trudil govoriti krepko in stopati ravno, ker je stal pred svojim gospodarjem v svečani obleki in z orožjem: »Gospod vojvoda,« je dejal stoje in obrnjen proti zavesi, »prišel sem, da vas poprosim, da sprejmete mojo odpoved.« »Zakaj?« »Moj sin odhaja z ženo v Ameriko: prosita me, naj ju spremim tja; pa šele takrat, ko... ko uredim svoj račun s pravico.« Vojvoda se je pričel vznemirjeno vrteti na naslanjaču: »S pravico? Kaj se ti je zgodilo?« »Nekaj strašnega.« »Povej pa vendar!« »Ne vem, če bom mogel,« je dejal lo- gar čisto tiho. Naslonil se je na peč in je ves tako trepetal, da mu je cev čez ramo obešene puške udarjala ob mra-mor. Moral se je zopet vzravnati, da je mogel pripovedovati vojvodi svojo zgodbo. V noči preteklega petka mu je bilo ukazano, da sodeluje pri pogonu na divje lovce; vračajoč se okoli dveh zjutraj domov, je opazil, kako je komaj dva koraka od njega skočil neki človek z okna njegove hiše na dvorišče Eremita-ge. Bilo je precej temno. Misli! je. da je tat: ustrelil je in ga zadel, a ko se je približal, da vidi, kdo je ... Sirov glas mu je presekal besedo: »Lažeš.« Logar se je na to žalitev vzravnal: »General!« »Pravim ti še enkrat, da lažeš. Nisi tako in zato ubil princa. To vem, vem, kaj si stori!, vem tako dobro, ko da sem tvoja vest; hočem pa slišati od tebe samega. Govori torej... ali ne, čakaj!« In zaklical je glasno: »Delcrous!« Ko je Indijanec videl vstopiti corbei. skega sodnika, dostojanstvenega in uradnega, pred katerim je stal že večkrat pri razpravah proti divjim lovcem, je čutil, da se mu kolena šibe, kakor da nru že rabelj stavi roko na ramo: »Torej na pot, pojdi!« Njegova lica so prebledela in se zgrbančila. Nikoli ni mislil, da se bo vse tako naglo izvršilo. (Se bo nadaljevalo.) Krava pred sodiščem Nobena redkost ni bila v srednjem veku. da so morale pred sodnike tudi živali, Ta običaj je baziral na naredbi sv. Pisma stare zaveze, in sicer po načelu: »Oko za oko, zob za zob!« ki je veljalo tudi za živali. Če je na primer krava kosa usmrtila, je morala biti ubita. V srednjem veku je zabeleženih' več primerov, ko so bili na smrt obsojeni praš;či, konji in druge živali. Neki ruski kmet na Kav- kazu je celo tožil svojo kravo, da mu daje premalo mleka. Krava je morala pred sodnike in ker se ni mogla sama zagovarjati, so ji dodelili branitelja. Njen lastnik tožitelj jo je pred sodniki zelo ogorčen obtoževal, ker mu daje premalo mleka in je zahteval strogo kazen. Svojo klijentinjo pa je odločno branil zagovornik in trdil, da ni ničesar kriva, marveč je kriv vsega lastnik tožitelj sam, ker je ž njo silno slabo ravnal in jo preslabo kr- mil. Zaradi slabe krme pa mu krava ni mogla dajati zaželjene količine mleka. Sodišče je bilo istega mnenja in je kravo osvobodilo vsake krivde, lastniku pa je naročilo, da jo mora dobro krmiti, če hoče, da bo dajala zaželjeno količino mleka. Človeški glas se spreminja. Nek ameriški list je priobčil pred kratkim znanstveno razpravo, po kateri se človeški glas skozi veke vedno me- nja. Po strokovnjakovem mnenju je bil nekdaj človeški glas zelo visok, danes pa je vedno globlji in so že bolj redki izvrstni.tenorji. Danes je med pevci — po njegovem mnenju — največ baritonistov, a čez neko dobo let bomo vsi moški — basisti. Nič pa nam ne pove uče-^ njak, kako je z ženskim glasom? Zdi se, da je ženski glas na stalni višini, odkar je Bog ustvaril prvo ženo in da bo na tej višini ostal. Vse se tudi Kodakovi Bahy-Brownie! samo Ko pa je tako lepa ta mala kamera, ki stane Snemanje dobrih in mičnih slik s to kamero je prava igrača. Zaradi tako nizke nabavne cene se zdaj pač lahko vsak bavi s foto-sportom. Vsak ioto-trgovec bo Vam najpriročnejše razkazal 75- KODAK BABY-BROWNIE Ta elegantna kamera ima lep format slike 4 X 6’5 cm. Uporabljajte vedno KODAK ali PAT H E s katerimi boste dosegii dobre pr^nslke FILME Razno JOS TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska Ul. 16, tel 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloza motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah POZOR! Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitete: Dvakrat na teden morske ribe. bržoli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim Pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din 8—. Opolo in belo po Din 10.— Dobro štajersko vino po r*in Gostilna »Rotovž« A. 'jcel. Maribor. Rotovški trč S. 1416 PREDELAVO MADRAC doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 2049 CENENA BIRMSKA DARILA dobite pri zlatarju Avgustu Jahn-u, Stolna ul. 2. Prosim oglejte si mojo zalogo. Nova dela in popravila po najnižHh cenah. 21S2 Na binkoštno nedeljo in ponedeljek VRTNI KONCERT v gostilni »Novi svet«, Studenci. 2560 CENJENIM DAMAM NAZNANJAM. da izvršujem vsa v šiviljsko stroko spadajoča dela po ugodnih cenah. Vljudno se priporoča damski modni salon, Maistrova ul. 17. 2492 VINOTOČ CURK. Vinarje, otvorjen. ____________2513 KOVAČEVO UČILIŠČE Maribor, Krekova 6. Počit5 niški tečaji od 1. julija do 31-avgusta 1935: Strojepisje, trg. računstvo, knjigovodstvo, do-pisje itd. Nemščina, konverzacija in pravopis. Letni tečaji oNovi sviet* v ShKteaplhv 2572 Sobo odda SOBO opremljeno ali prazno, oddam dvema ženskama. Koroščeva ul. 6-11, vrata 8. 2523 OPREMLJENO SOLNČNO SOBO s prostim vhodom oddani. — Tattenbachova ul. 19-1, vrata 5. 2558 Od now piki 1935 opeka vseh vrst v neomejeni množini zopet takoj dobavljiva! 1Ž1 M! Opaka za žtedljivi način 2idanta: Veleformatna votla zidna opeka „Votlen]ak“ v 6 kratnl velikosti navadne zidne opeke Lahke medstenske ploSee „POROUTH“ vseh vrst opekarnalajterSberg F. Derwuschek Koiakl pri Mariboru Teleion 2018 2526 SOBO s prostim vhodom, opremljeno ali prazno oddam takoj. Vojašniška ul. 5-1. Krajger, desno. 2566 LEPO SOBO oddam, prazno ali opremljeno, boljši osebi. Miklošičeva 2-III vrata 7. Sprejmem tudi dve gospodični za Din 390,— mesečno na stanovanje in hrano. 2571 SOBO s hrano oddam gospodu. Vr-banova 28. pritličje, desno. 2573 Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci, Frankopa-norv&~ul«-£. 25^3 STANOVANJE dve sobi in kuhinja, ali soba in kuhinja in .sobo s štedilnikom oddam s 1. julijem. Poizve se v Jurčičevi ulici 8, Tezno. 2516 LEPO SOLNČNO STANOVANJE 2 sobi, kuhinja, elektrika, svetlo, plin oddam s 1. julijem. Vprašati v lekarni Alba' neže, Frankopanova ul. IS. 2541 STANOVANJE NA POBREŽJU soba in kuhinja, oddam. Aleksandrova cesta 99. 2546 SOLNČNO STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam s 1. julijem pošteni stranki. Benet, Dravska 10. 2550 TRI SOBE IN KUHINJO oddam. Šramel, Tržaška c. 1. zraven gostilne 2ohar. 2^5c GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Lešnik, Aleksandrova cesta 64. 2563 SOSTANOVALEC se sprejme na stanovanje, Koroščeva ul. 2, dvorišče. 2568 STANOVANJE. soba s kuhinjo se odda rednemu plačniku. Otroci niso ovira! Vprašati v gostilni »Pri jelenu«, Taborssa ul S. _____________2570_____________ Sprejmem solidno GOSPODIČNO, sostanovalko s hrano. Aleksandrova c. 64, vrata 6. 2581 GOSPODA sprejmem na dobro domačo hrano, lepo stanovanje, pose> ben vhod. Vsa eskrba Din 500.—. Tattenbachova IS. pritličje 2. 3583 3 BOLJŠE DELAVCE ali železničarje. Poseben vhod Vprašati Strassmajerjeva 3-b. 2585 SOBO IN KUHINJO oddam takoj ali s 15. junijem za Din 260.— mesečno. ItftiRo Lasič, Tržaška c. 98-a. 2S86 Poceni s-preitncni na staooiBa-^iije in dobro lirarro__________ Kupujte svoje po* trebiflne prlnaMi inserentitki Službo dobi TKALCI IN TKALKE se iščejo za takoj za Beograd. Samo sposobne moči, ki so že delale umetno sviio (crepe de Chine, saten itd). Zaslužek dober, mesto stal* no. Ponudbe z referencami na Beograd, poštni predal 414.___________________ 2465 kuharico” sprejme s 1. julijem Andrej Oset, Glavni trs ^'3-111. Predstaviti se od 12.—14. ure. ____________25U____________ GOSPODJE z lepim nastopom za obisk strank v mestu Mariboru in okolici dobe, pri nas trajno službo. Prednost poznanstvo, obvladanje tudi nemškega jezika, vestnost in poštenost. Takojšnje oferte pod »Fiksum« ti a upravo.____________2520 Spomnite se CMD Zgubljeno OOTIČNA OSEBA, ki je našla v nedeljo v Vinarski ulici jopico, se prosi, da bi jo .oddala v upravi lista. i 2535 Vinotoč Lochert- Bojane od danes silvanec liter 2543 Din «>•- Icupujem vozne in klavne konje po najvišjih dnevnih cenah. JOS. KELLER prot. trgovec s konji MARIBOR 2589 Ostiikova kislina po konkurenčni ceni, kakor dnevno sveži kvas na zalogi pri tvrdki M. Vrhunc, Maistrova ul. 17 2548 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din * Sprejema hranilne yloge na knjižice in nb tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje !!!!!!!!!! m p ris O S t £ , pFGJ d r e i e iti a ln na *•*«««raeun Podružnica: CELJE jutnonajerska nramimea P I C J c m o najugodnejšem obrestovanju rwmHw»vu. w i-- izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate!i' ” vodnik: RAD1V0J REHAR v Maribora. Tiska Mariborska liskama d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora