W notraiijosd otrfavljamo poročilo tov« MALEKKOVA - List je na IO straneh List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca d egli i Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO glasilo i:oNr\iSTi(xi: partije s.t.o. V prihodnji številki bomo objavili govor tovariša BERIJE na kongresu K P ZSSR ^OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 206 TRST, SOBOTA 18. OKTOBRA 1952. CENA 30 LIR ZAKLJUČIL SE JE XIX. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE SOVJETSKE ZVEZE Tov. Stalin je govoril na kongresu in nakazal vsem demokratom smeri borbe in zmage 'Obstoje vsi pogoji, da lahko predvidevamo uspeh in zmago bratskih partij onih držav, kjer še vlada kapitalizem ”- V imenu jugoslovanskih revolucionarnih emigrantov je na kongresu spregovoril tov. Popivoda, ki so ga delegati stoje pozdravili z navdušeno in nepopisno manifestacijo solidarnosti ian \ n, S kS> ja? Vp, MOSKVA — V torek zvečer gpi !e je zaključil XIX. kongres komunistične partije Sov j elle zveze. Pred zaključkom <0ngresa je govoril tov. Stalin oliiifi so ga delegati pozdravili z 'Mikan,sko manifestacijo lju-- ' ^Zni in simpatije. Govor tov. palina .objavljamo v celo-ti. a govor je neprecenljive važ-V 'osti prav posebno za komu-'jstične in delavske partije kabalističnega dela sveta, ker iz njega dajo črpati izkuš-'ie za nadaljnjo borbo proti špitalističnii ureditvi. Tovariši! Dovolite mi, da v imenu na-kongresa izrazim zahvalo Nm bratskim partijam, ka-n rih predstavniki so počastili kongres s svojo prisotno- ', dan zasedanja je bil po- ^ f i/ fn uradni otvoritvi novega % in izvolitvi novega pred- ’ jff ^'ka. To mesto je zasedel l° fii '®dčan Pearson. Istočasno se ji ^Qàeio delo komisije za sesta-jii’ i Revnega reda. Brez odpora Z°i/ i'*° vpisano na dnevni red ef fi Znanje vojne v Koreji. Proti J> ,5u maroškega in tuniškega '»S Vanja se je postavil franco->/■ predstavnik, ki ni hotel pri- 1 v°vati razpravljanju o vpi-‘rltir«°b tej priliki se je pokazal v e ! svoji luči spor med Francijo I ^A. Dočim je ameriška vlada ^ prejšnjem zasedanju podprla it Q°sko zahtevo, naj se maro-i tuniško vprašanje ne vpiše' |j , 'pevni red, je sedaj spremevi svoje stališče. Zaradi tega ., Q°sko uradno javno mnenje ^ It" ZDA. Ta primer nam služi P°kat, da se med Francijo in tj Poostrujejo naspotja, ker ,jl v; ameriška vlada izpodriniti j, c°ze iz njihovih kolonij. V0*'! vpisu avstrijskega vpra-S Pa se je postavil tov. Gro-/ \°’ ki je dejal, da spada v intenco sveta zananjih mini-' ^ L ^ da se avstrijsko vpraša- 9 aflko v najkrajšem času reši, :j,\ Vhodne velesile uveljavijo \bn° pogodbo z Italijo in u-J %pJa STO. ^ So iznenadenje poleg ame- riške spremenitve stališče glede maroškega in tuniškega vprašanja predstavlja nenadna Acheso-nova odločitev, da ne bo govoril pred OZN in da se bo le pozneje priglasil k besedi. Ta odločitev je zelo komentirana v krogih OZN. Vsi poudarjajo, da se s tekstom Achesonovega govora niso strinjate ostale dežele, ker je Acheson hotel postaviti Severno Korejo in Kitajsko pre ultimatum. Ker nobeden ni hotel odstopiti od svojega stališča, se Acheson ni priglasil k besedi. Vsekakor to pomeni, da je mnogo dežel, ki nočejo iti po poti ameriških pustolovcev in se upirajo ameriški politiki usile», ker je prenevarna. Zasedanje se nadaljuje. kršitev mirovne pogodbe, ki jo bodo izvedli z volitvami 7. decembra, je Petek dejal, da z razširitvijo jugoslovanskih zakonov «potrjujemo našo povezanost s Titovo' Jugoslavijo. In če že razširjamo jugoslovansko zakonodajo, potem naj bo tudi naše delo enako jugoslovanskemu.... Mislim, da bi bilo umestno, če bi bil dan volitev v LRS tudi dan naših volitev. S tem bi tudi odgovorili tistim, kj imajo letošnje volitve v anglo-ameriški coni za italijanske volitve, in še enkrat manifestirali NASO ODLOČNOST V BORBI ZA SOCIALISTIČNO TITOVO JUGOSLAVIJO». Beltram pa je bil iše jasnejši od Petka ker ni hotel -da bi komu ostal kak dvom o izvajanju priključitve cone B k Jugoslaviji. Dejal je: «Nam je pripadla visoka čast, da izrazimo voljo in težnje našega prebivalstva s pred. logom, da naj se upravne volitve TEGA DELA JUGOSLOVANSKE ZEMLJE vršijo istega dne kot volitve v LR Sloveniji. Opravili smo to dolžnost z velikim zadoščenjem, ker v nas še vedno živi spomin na žrtve in gorje, ki jih je prestalo prebivalstvo koprskega okraja v borbi proti o-kupatorju, da si izvojuje pravico, da živi svobodno in ZDRUŽENO Z JUGOSLOVANSKO DOMOVINO. Bližnje volitve nam omogočajo, da ma. nilestiramo, ko gremo na volišča skupno Z OSTALIMI O-KRAJI SLOVENIJE, SVOJO NERAZDRUŽLJIVO ENOTNOST Z JUGOSLAVIJO». Zanimivo je dejstvo, da «Primorski dnevnik» ni objavil teh besed Julija Beltrama, ker so preveč jasne in ponovno v zelo jasni obliki razkrinkujejo titofašistične. aneksionistične težnje in zahteve. S svojim ▲ MEHIKANCI UBILI druga dva ujetnika molkom, je «Primorski» potrdil, da so Beltramove besede v nasprotju s težnjami in željami prebivalstva cone A in B STO in da celo sami titovski pristaši v coni A nočejo slišati o priključitvi cone B k Jugoslaviji, ki daje De Gaspe-riju še večje pravice za priključevanje cone A k Italiji. Stališče «Primorskega» je zelo značilno, ker nam potrjuje, da titovci vodijo dve politiki na STO: eno za cono A in drugo volitvami v Sloveniji. Res pa je, da še ni prišlo do uradne odločitve, ker so kršitev mirovne pogodbe titofašistični hie-rarhi «predlagali» Stamatovi-ču. Mi pa vemo, da je ta «predlog» le vnaprej pripravljen manever, ki naj bi prikazal titovce kot nekake «demokrate». Starnatovič pa bo prav gotovo pohitel in v najkrajšem času ugodi-l «želji» Beltrama in Petka. Ob teh nečuvenih izjavah bi za cono B in da jim je večkrat moralo vsakemu človeku posta- zelo nerodno zaradi izjav njihovih janičarjev iz cone B. Italijanska agencija «Ansa» pravi, da je že prišlo do odločitve o razpisu upravnih volitev v coni B vzporedno z ti jasno, da titofašisti izvajajo člene londonskega sporazuma in da se striktno držijo linije, ki .so jo Zahodne velesile določile že januarja t. 1. v Lizboni. Nihče ne more več dvomiti v zlonamernost titofašistov, ki so se domenili z anglo-ameri-škimi imperialisti, da se 'bo v najkrajšem, času izvedlo barantanje na podlagi zloglasnih Ion. donskih sklepov. Ta nov korak dalje k priključitvi cone B k Jugoslaviji, ki je ne smatrajo več kot tako, marveč kot okraj «v sklopu vseh ostalih okrajev Slovenije», oz. «okrajev Hrvatske», predstavlja potrditev naših obtožb o nevarnosti barantanja na podlagi londonskega sporazuma. S tem .dejstvom se je tudi potrdilo, da so bile resnične naše trditve, da Tito ni bil le obveščen o londonski konferenci in: o njenih sklepih, martfeč da je pri sestavljanju te provo- Oblasti morajo pereče vprašanje V O ■ O resiti vrtcev OAI svojevrstno pojmuje vprašanje podpore revnim družinam PEKING — Zvedelo se je, da so 13. in 14. oktobra Amerika nei ranili v koncentracijskem, taborišču na otoku. Kože-du 11 kitajskih in korejskih ujetnikov. V koncentracijskem taborišču na otoku Cežu pa so v sredo ubili dva kitajska ujetnika. Amerikanci se tudi tokrat izgovarjajo, da so se ujetniki «vedli nesramno do straž taborišča» in da so zato vojaki «morali» streljali proti ujetnikom. Takih in podobnih opravičil se niso posluževali niti nacisti, ko so morili ljudi. A-merikancf niso, niti toliko inteligentni in iniciativni, da bi dobili boljše izgovore. Proti tem novim zločinom ameriških gangsterjev so v Z otvoritvijo novega šolskega leta se ponovno postavlja pred matere, prav posebno pred tiste ki delajo u tovarnah, uradih ali privatno, vprašanje, kdo bo v Ca. su njihove odsotnosti pažil na njihove otroke, ko pa v njihovem okraju ni otroškega vrtca ati pa je obstoječi pretesen, da bi lahko sprejel vse otroke okraja. Ta pomanjkljivost ne otežuje le življenja mater, marveč škodi tudi razvoju in predšolski pripravi otrok. To pomanjkljivost prav posebno občutijo slovenski otroci, ki imajo največje težave z vrtci in ki so zaradi tega velikokrat prisiljeni, da se poslužijo italijanskih vrtcev, kar pa zelo škoduje njihovi narodni časti in o-sebnosti. Matere Zgornje Kolonje na primer, ako hočejo poslati svoje malčke v slovenski otroški vrtec, jih morajo spremljati do Sv. Ivana, kar pa predstavlja nemali strošek, ker se morajo poslužiti dveh tramvajskih Unij. Ako pa no čejo imeti toliko stroškov, mo-Pam Mun Džomu protestirali rajo 40 minut pešačiti. Oblasti ljudski oficirji, ki vzdržujejo zvezo, z ameriškimi oficirji. Na fronti so se nadaljevali boji na področju «Griča belega konja» in «Griča trikotnika». Amerikanci že deset dni skušajo dokončno zavzeti ta dva položaja. Zato 'pa so osredotočili na tem področju veliko število edinic. Njihovo topništvo noč in dan obstreljuje ljudske položaje. Kljub velikanskim silam pa Amerikanci ne morejo iztrgati iz korejskih in kitajskih rok niti pedi zemlje. V nekaterih točkah so se interventisti in južni Korejci morali celo umakniti zaradi odločnega odpora ljudskih čet in močnega topniškega ognja. so po drugi strani brez prave utemeljitve odbile prošnjo 30 slovenskih mater, ki so še pred otvoritvijo novega šolskega poslopja v Zgornji Kolonji podpisale prošnjo, naj se otvori poleg Italijanskega tudi slovenski vrtec. Jasno je, da se ne more mimo dejstva pristranosti v pogledu slovenskih otroških vrtcev. Dovolj je, da si ogledamo stavbe, v katerih so nastanjeni slovenski otroški vrtci v Skednju, pri Sv. Ani, Sv. Ivanu, v Križu itd., kjer otroci zaradi pretesnih in pomanjkljivih prostorov nimajo vseh potrebnih pogojev za razvedrilo in učenje, dočim živijo italijanski otroci v istih okrajih v mnogo boljših razmerah. Tu naj navedemo tudi primer neke podpore potrebne matere iz Ricmanj, ki mora spremljati svojega otročička v otroški vrtec pri Dom ju in je zato zaprosila na «Opera Asili Infantili», naj ji dajo podporo za avtobusnt stroške. Na ustanovi pa so ji na prošnjo odgovorili: «pošlijite svojega otroka v italijanski vrtec pa vam bomo pomagali». Vse to nam dokazuje, da se hoče na en ali drugi način vplivati na slovenske matere Ce je položaj slovenskih vrtcev zelo resen, ni rečeno, da se nahajajo italijanski vrtci v najboljših razmerah. 'Na Skoljetu so ŽV’ več časa pričakovali na otvoritev vrtca, ki je bil več let zaseden po brezdomcih, v ta vrtec bi morali zahajati otroci Skoljeta Zgornje in Spodnje Kolonje, ul. F. Severo, ul. Giulia do Javnega vrta, t. j. zelo obsežnega mestnega predela, medtem ko je prostora za le 150 otrok. Zato pa so morali že prve dni zaključiti vpisovanje, tako da zaposlena mati petih otrok se ga ni mogla poslužiti. To je na spošno situacija otroških vrtcev, slovenskih prav posebno, v mestu in po vaseh tržaške občine. Za izboljšanje tega stanja se zavzemajo demokratične organzicaije in prav posebno SHPZ in ZDZ zato, da se vsem otrokom nudi možnost posečanja otroških vrtcev. V. H. kacije in izdelovanju sklepov neposredno sodeloval. Zato postaja razumljivo, zakaj Tito ni protestiral proti sklepam in zakaj ni hotel hrupa, ko so v Trst prišli rimski birokrati. V tej zvezi je izredne važnosti nastop tov. Gromika na zasedanju OIZN, na katerem se je odločno uprl vpisu avstrijskega vprašanja v dnevni red in izjavil, da je to vprašanje povezano z rešitvijo tržaškega vprašanja. Podčrtal je, da Sovjetska zveza «noče, da bi Avstrija postala novo Svobodno tržaško ozemlje» in da je zato potrebna takojšnja uveljavitev mirovne pogodbe z Ialijo, ustanavitev STO. Le potem se bo lahko govorilo o Avstriji Sovjetsko stališče ni le pravno upravičeno, marveč predstavlja najboljši dokaz, da-Sovjetska zveza ne more dopustiti kršitve mirovne pogodbe z Italijo, ki predvideva ustanovitev STO. To je pač najboljši icdgovor raznim Beltramom in Petkom, ki skušajo iti preko volje in težnje prebival, stva STO Prebivalstvo STO ne more dopuščati, da si razni slamnati možje beograjske vlade prisvajajo v imenu svojega gospodarja ozemlja, ki niso njihova in ne morje biti njihova. Prav tako ne more dopustiti, da bi se zaradi tega poglobila razdvojenost STO, da se cona A loči od cone B in da si obe coni požreta Tito in De Gasperi. Naj se proti najnovejšemu 'titofašističnemu ukrepu dvigne proest prebivalstva. Nevarnost je večja, kot si jo zamišljamo. Gre za življenje ali smrt STO. Grobarji so že na delu. Ali bomo dopustili, da nas zasujejo z zemljo? S. NOVAK visnost naroda iznad vsega. Sedaj pa ni niti sledu več o narodnostnih načelih; danes buržoazija prodaja pravico in neodvisnost naroda za dolarje. Zastava narodne neodvisnosti in narodne suverenosti je bila vržena v morje in ni dvoma, da boste morali to zastavo dvigniti vi ter jo ponesti naprej, vi, predstavniki komunističnih in demokratičnih partij, če hočete biti rodoljubi svoje države, če hočete biti vodilna sila naroda. Ni več druge sile, ki bi mogla dvigniti in nesti naprej to zastavo. (Ploskanje). Takšen je današnji položaj. Razume se, da morajo ta dejstva olajšati delo komunističnim in demokratičnim partijam, ki še niso dosegle oblasti. Zaradi tega obstoje vsi pogoji, da lahko predvidevamo uspeh in zmago bratskih partij onih držav, kjer še vlada kapitalizem. (Veliki aplavzi). Živele naše bratske partije! (Ploskanje). Dolgo življenje in zdravje voditeljem bratskih partij! — (Ploskanje). Živel mir med narodi! (Ploskanje). Doli netilci vojne! (Ploskanje). * * * V petek popoldne je podal svoje poročilo tov. Hruščjov, ki je govoril o organizacijskih vprašanjih. V soboto, nedeljo, ponedeljek in torek se je nadaljevala diskusija in so bile sprejete številne resolucije o političnih jn organizacijskih vprašanjih. Sprejeta je bila tudi resolucija o preimenovanju Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) v. Komunistično partijo Sovjetske zveze. Resolucija pravi, da je naziv «bolj-ševiški» nastal za časa borbe proti menjševikom na kongresu partije leta 1903. Sedaj ko menjševikov ni več, ni več potrebno, da se dvojni naziv «komunistična1» in «boljševiška» ohrani. Pridevnik «boljševiški» je nastal v določeni zgodovinski dobi in ne predstavlja nič drugega kot dvojnik pridevnika «komunističen». Zato pa se ohrani ime «Komunistična partija», ker je s tem najbolj- še označena stranka, ki v-odi deželo v komunizem. Sprejet je bil tudi sklep o imenovanju komisije, ki bo popravila program partije, ki je bil sprejet 1919, ker so nekatere točke že bile uresničene, druge pa so potrebne popravka zaradi sprememb v notranjem in zunanjem položaju. Prav tako je bil tudi spre-je nov statut Komunistične partije Sovjetske zveze, Zadnje dnj kongresa so prinesli svoje pozdrave ševilni predstavniki bratskih komunističnih in delavskih partij. Med njimi je prišel na govorniški oder tudi tov. Pero Popivoda, ki je pozdravil kongres v imenu revolucionarnih emigrantov. Njegov pozdravni govor je kongres sprejel z nepopisnim- navdušenjem in z velikansko manifestacijo simpatije. Ko je zaključil govor so delegati vstali in ga pozdra. vili z viharnim ploskanjem. Njegov govor bomo v celoti objavili v prihodnjih številkah našega lista. Izvoljen je bil tudi novi Centralni komite, ki šteje 125 članov. Po govoru tov. Stalina je kongres zaključil tov. Vasiljevski. Delegati so se razšli, prepevajoč staro in vedno novo bojno pesem revolucionarjev «Internacionalo». Danes seja CK KP Za danes, v soboto 18. t. m. ob 17 se sklicuje seja Centralnega komiteja KP STO, ki bo na partijskem sedežu. Dnevni red vsebuje poročilo tovarišice Laure Weissove o «borbi za mir v sedanji situaciji» in razno. Vsi tovariši so dolžni prisostvovati ali pa opravičiti svojo odsotnost. Iran prekinil odnose z Anglijo TEHERAN — Mosadek je po radiu Teheran izjavil, da je iranska vlada sklenila prekiniti diplomatske odnose z vlado Velike Britanije. Odločitev je padla, ko je britanska vlada zavrnila iranske predloge za rešitev petrolejskega spora. OD TEDNA PETEK, 10. oktobra: Francoske policijske oblasti so aretirale generalnega tajnika CGT Le Leape zaradi njegovega 'Stališča proti vojni v Indokini — Notranji minister Bavarske je izjavil, da ameriške oblasti v Nemčiji plačujejo in organizirajo nacistične bande, ki nameravajo likvidirati nekatere najvidnejše komunistične in socialdemokratske voditelje SOBOTA. 11. oktobra: Voditelj PSI Nenni je imel daljši razgovor z De Gasperijem in mu poročal o rezultatih njegovega potovanja v ZSSR; Nenni je dokazal De Gasperiju potrebo po izboljšanju odnosov med Italijo in ZS SR — Ker so milanske policijske oblasti dovolile fašistom neko manifestacijo ob prisotnosti vojnih zločincev Grazianija in Bor-gheseja, se je v Milanu vršila enotna polurna splošna stavka — Val stavk je zajel Francijo po aretaciji generalnega tajnika CG T Le I.eapa; celo klerikalni sindikati so protestirali proti temu policijskemu ukrepu — V petih dneh so Amerikanči 405 krat kršili zračni prostor Kitajske — Tuniški domoljubi so napadli tuniško ŠAKAL PROTI ŠAKALU Na prvi strani «slov. Piccola» od 16. t. m. beremo naslov članka «Ofenziva na vsej črti», v katerem se je titofašistični pisunček ognjevito razjezil proti italijanskim iredentistom in njihovim iredentističnim manifestacijam. Pisunček nam pripoveduje, kako italijanski iredentisti zahtevajo cono A, cono B, Pulj, Reko, Lošinj, Zader itd., kar je popolnoma na liniji Mussolinija in raznih «Danunciad». V tem se s pisunčkom strinjamo, saj italijanski rek pravi, da «l’appetito vi en mangiando». Pisunček pa .se ne zaveda neke zelo važne zadevice. Zaveda se ne, da njegov protest ne velja niti počenega groša, ako človek .prebere drugi članek iste številke časopisa pod naslovom «Predlog poveljniku polk. Sta-matioviču: volitve naj bodo istočasno kot u LRS». Medtem ko pisunček protestira proti zahtevam italijanskih iredentistov, se njegov kolega sklicuje na besede Beltrama in Petka, s katerimi sta oba ta dva hierarha napravila isto, kar delajo italijanski iredentisti. Zahtevata zemljo, ki je 'bila s slovesnim podpisom in z mirovno pogodbo dodeljena Svobodnemu tržaške- mu ozemlju, t. j. državni tvorbi, ki je neodvisna od Italije in Jugoslavije. Zato se vprašujemo, kaj naj smatramo za linijo titofašistov: protest proti italijanskim iredentistom ali pa jugoslovanski iredentizem? Eden izključuje drugega. Ako si iredentist, dopuščaj tudi drugemu, da postane iredentist. Ako si proti iredentizmu, potem je treba, da obsodiš iredentizem z obeh strani. A titofašisti so gluhi, zelo gluhi, že od rojstva. Oni slišijo samo, kar delajo drugi. Njihovo stališče glede STO pa naj bi bilo vedno pravilno. Mi pa nismo tega mnenja. Protest proti italijanskim iredentistom ni nič drugega kot papirnata demagogija, s katero hočejo titofašisti prikrivati, da so italijanskim iredentistom prepustili vso cono A, t. j. 70.000 Slovencev POGUM PA TAK... «Slov. Piccolo» od 12. t. m. prinaša članek «Slov. poročevalca» pod naslovo «Ob obletnici koroškega plebiscita». Ne vemo, zakaj morajo biti ljudje tako nesramni, kot so titolašisti. Namesto da bi vneto prikrivaali svoje največje sramote, jih še razkazujejo javnosti. V tem članku se piše. kako je pred 32 leti zaradi terorja in izsiljevanj izpadel koroški plebiscit. Neka točka se takole glasi: «Naša želja je v tem, da se koroški problem uredi tako, kot je pač času primerno. Pri nas — in bržkone tudi pri vseh poštenih Korošcih — obstaja pripravljenost, da ne glede na žrtve podpremo težnjo do solida,mosti med svobodoljubnimi narodi». JVa ta način je «Slov. poročevalec» dal Korošcem razumeti, da se morajo zaradi višjih inte- resov podrediti sedanjemu stanju, da ne smejo protestirati proti raz narodalncmu početju avstrijskih oblasti, da morajo prav lepo kloniti pred vsakim zločinom itd. Na nekaj pa je «Slov. poročevalec» le pozabil, t. j. povedati, kako je beograjska vlada preko Kardelja prodala koroške Slovence Figi« in Anglo-amerikancem in kako je za to prejela v zameno par elektrarn in most čez Muro, ki ji je bil v tem zadnjem času izročen od angleškega feldmar-šala Slima. O vsem tem «Poročevalec» previdno molči. KAJ PA STEPINAC «Slov. Piccolo» že 'nekaj časa goni lajno proti tržaškemu škofu Santinu. Vse bi bilo prav, ako ne bi pozabljal na Stepin-ca, ki ga je titofašistična vlada izpustila na svobodo, ker so tako hoteli Anglo-Amerikan-ci in Vatikan. Pròti škofu Santinu, ki je blagoslavljal fašistične smrtonosne galjardete in pritiskal svoj «imprimatur» na molitve za «Camicie Nere», se zaganja; ni pa dvignil protesta, ko je titovska vlada izpustila zločinca, ki je skupno s Paveličem kriv za stotisoče, reci in piši stotisoče, ubojev v Jugoslaviji. radijsko postajo) v napadu je bilo ranjenih 6 francoskih vojakov — Bonnska vlada je morala potrditi, da ZDA oborožujejo, plačujejo in organizirajo nacistične tolpe v Nemčiji. NEDELJA, 12. oktobra: Proti fašistični manifestaciji, ki jo je policija dovolila, se je v Milanu vršila velikanska protifašistična manifestacija, na kateri so nastopili govorniki več strank: fašistična manifestacija je bila onemogočena; Oraziani in Borghese nista mogla niti priti v Milano PONEDELJEK: 13. oktobra: Prof. Olivo, ki je bil v Koreji z mednarodno preiskovalno komici-jo, ki se je prepričala o uporabi bakteriološkega orožja s strani Amerikancev, je na univerzi v Bologni poročal o svojem poslanstvu pred številnimi učenjaki — Zaključila se je v Pekingu 'konferenca miru; izvoljen je bil stalen odbor miru za Azijo in tihomorske dežele — 240.000 japonskih rudarjev je stopilo v stavko za mezdna izboljšanja — Ministrski predsednik nemške pokrajine As-sie je demantiral izjavo ameriškega generalnega štaba v Nemčiji, ki pravi, da Amerikanci ne plačujejo in dborožujejo nacističnih band; ministrski predsednik je z dokazi ovrgel ameriške trditve. TOREK. 14. oktobra: Italijanski ministrski svet je sprejel načela 0 volilnem zakonu, ki daje večjo vrednost demokristjanskim glasovom — Nagib je razpustil re-gentski svet in na njegovo mesto imenoval bratranca bivšega kralja princa Abdel Moneima — Vlada ZSSR je zavrnila ameriško protestno noto v zvezi z vprašanjem poslanika ZDA v Moskvi Kennana in potrdila svoje stališče o njegovem izigonu iz SZ. SREDA, 15. oktobra: Francosko poveljstvo je sporočilo, da so vietnamske ljudske sile zasedle 6 francoskih trdnjav v pokrajini Laos, na področju Ngialo; francoske čete se morajo povsod umikati pred ofenzivnimi akcijami 1 vietnamske osvobodilne ljudske ' vojske — Pinayeva vlada je preko pariškega vojaškega sodišča zahtevala odvzem parlamentarne imunitete Duclosu in štirim drugim komunističnim voditeljem, ČETRTEK. 16. oktobra: V pismu, ki ga je Kirn Ir Sen naslovil gen. Clarku, se pravi, da Amerikanci nosijo pred svetom odgovornost za prekinitev pogajanj za premirje — V pokrajini Ngialo v Laosu je v teku na področju 160 km ofenziva vietnamske ljudfke vojske: v kratkem se pričakuje osvoboditev mesta Ngialo Tržaški komunisti in demokrati so svečano proslavili XIX. kongres KP ZSSR Na proslavi sta govorila tov. Vidali in Bernetičeva - Nastop godbe Rinaldi, recitatorjev in pevskega zbora iz Križa - Udeleženci proslave so poslali pozdravno brzojavko kongresu v Moskvo Tržaški komunisti in demokrati so v nedeljo v Kinu ob morju svečano proslavili XIX. kongres Komunistične partije ZSSR. Dvorana je bila pretesna in ni mogla sprejeti vsega občinstva, ki se je za to priliko zbralo v Domu pristaniških delavcev. Proslave se je udeležil ves Centralni komite KP STO ter zastopstvo tržaške federacije PSI. Po otvoritvenih besedah tov. Gaspe-rinija je zaigrala godba Rinaldi himno- ZSSR, nato pa sta tov. Justo Košuta in Di tka Giraldi recitirala Prisego Leninu in Majakovskega pesem «Partija». Za tem pa je stopila na govorniški oder tov. Marina, ki je govorila v slovenščini. V svojem govoru je podčrtala važnost XIX. kongresa VKP-b, zgodovinske etape pri izgradnji socializma v ZSSR ter njen postopni prehod v komunizem. Ožigosala je titovsko bando, ki je s svojim izdajstvom odtrgala jugoslovanske narode od bratskega objema ostalih slovanskih narodov in vseh svobodoljubnih narodov sveta ter Jugoslavijo ponovno pahnila v tabor imperialistov in netilcev vojne. Iz njenega govora povzemamo naslednje: «Mi Slovenci z velikim zaupanjem gledamo v deželo socializma in miru, v ZSSR. V njeni partiji gledamo pionirja v borbi za dosego srečne bodočnosti. Od nje se učimo, kako je treba voditi pravo borbo Tudi mi Slovenci smo se bo-in si zagotoviti gotovo zmago rili za iste cilje kot narodi ZSSR in ostali svobodoljubni narodi sveta. Toda peščica izdajalcev je uničila vse naše pridobitve. Gospodarski ukrepi titovske bande povzročajo vedno večjo bedo med našimi brati v Jugoslaviji in obnavljajo kapitalizem. Titovska banda neprestano veča vojne priprave. 76 odst. državnega proračuna Jugoslavije je namenjenega v vojne s vrhe. Vojna posojila anglo - ameriških imperialistov so Jugoslavijo spremenila v pravo kolonijo in vojno oporišče netilcev vojne. Titovska klika je na ukaz Dobro je treba razumeti dve dejstvi: t. da je stvar komunizma največja stvar v zgodovini človeštva, ker bo komunizem dokončno odpravil razrede, rešil vse človeštvo ter dvignil človeško družbo do take stopnje sreče, ki ni bila še nikdar dosežena v zgodovini človeštva; 2. da je stvar komunizma najbolj težavna stvar v zgodovini človeštva, ker mora komunizem premagati izredno močnega sovražnika, to je razred izkoriščevalcev, kakor tudi vse njegove vplive, tradicije in običaje, ki jih razred uporablja za nadoblast nad človeštvom. Komunistična partija je gotova, da bo ,dosegla zmago ker se povezuje s proletariatom in najširšimi množicami izkoriščanih in zatiranih, z uvajanjem strategije in taktike marksizma-leninizma v smeri revolucionarne borbe ljudskih množic ter razvijajoč družbo k velikemu cilju komunizma. To je mogoče, ker se zgodovinski proces socialnega razvoja človeštva razvija h komunistični družbi; ker so u vrstah proletariata in izkoriščanih ter zatiranih množic največje revolucionarne sile, ki lahko — če so mobilizirane, združene in organizirane — porazijo vse reakcionarne sile izkoriščevalskih razredov in propadajoči svetovni kapitalizem, in ker sta Komunistična partija in proletariat sili, ki se razvijata in stalno naraščata. Nepremagljivo pa je le to, kar se razvija in narašča. Komunizem je že dosegel zmago na eni šestini zemeljske površine, to je v Sovjetski zvezi; Komunistična gibanja so v vseh deželah sveta v procesu naglega naraščanja in razvoja. Stvar komunizma je postala mogočna in nepremagljiva sila. Da dosežemo zmago, moramo voditi vztrajno in odločno borbo ne samo proti vladajočim razredom, marveč tudi proti njihovim vplivom, nazadnjaški mentaliteti in proti vsem tistim težkočam, ki ovirajo zavednost in enotnost množic v njihovi borbi. Ti vplivi so obstajali še pred razvojem revolucionarnih sil in bodo obstajali še dolgo časa po zmagi revolucije. Lenin je predvideval in analiziral te težkoče v dolgi in težki borbi, ki jo mora voditi proletariat v socialistični revoluciji, in tudi pozneje, ko je že prevzel oblast za organiziranje nove družbe. V raznih deželah mora proletariat prekoračiti različne stopnje razvoja in poraziti različne sovražnike, predno doseže komunizem. svojih gospodarjev odpravila in poteptala ustavo, ki je bila sprejeta leta 1946, ker je vsebovala demokratična načela. Vsi novi ukrepi so naperjeni proti osnovnim življenjskim interesom delovnih mno žic. Vzporedno z vsem tem pa titovska klika militaiizira in fašistizira deželo; prit e ja šte vilne procese proti najboljšim sinovom Jugoslavije, proti komunistom, ki nočejo upogniti hrbtenice pred izdajalci. Jugoslovanski komunisti gradijo novo komunistično partijo, partijo ki temelji na internacionali-stičnih principih in ljubezni do SZ voditeljice in učiteljice». Manifestanti so govor tov. Marine sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem. Nato je stopil na govorniški oder tov. Vidali, ki je orisal pomen in važnost XIX. kongresa Komunistične partije ZSSR ter čas, v katerem se ta vrši. Koj za tem je prešel k o risu mednarodnega političnega položaja, vojnega položaj v Koreji, kako imperialisti mili-tarizirajo industrijo in ustvarjajo v svetu vojno psihozo. Z druge strani pa je prikazal, kako vsa sovjetska politika teži za tem, da ustvari novo, srečnejše življenje na svetu. Stalinski peletni plani odpirajo veličastne perspektive pred sovjetskimi delovnimi ljudmi. S-Z si želi miru; kajti ona ve, da se v miru lahko rešijo vsa vprašanja. Nato je na podrobnejši na čin orisal posledice -oborože- tih 1952-53 pa bodo potrosile 58,2 milijardi ali 74 -odst. celotnega proračuna. Velika Britanija je v tem času povišala svoj proračun za vojne potrebščine -od 17 odst. na 40 odst. celotnega državnega proračuna; Francija potrosi 40 odst. proračuna, da o ubogi Italiji in Jugoslaviji niti ne govorimo. In vse to se dela samo zato, da bi se pripravi napad na S:Z! Nato je tov. Vidali govoril o težkih gospodarskih razmerah v Trstu, o krizi v ladjedelnicah, v mali in srednji indu- striji, o naraščanju bede, širjenju brezposelnosti in o spreminjanju našega mesta v strateško bazo imperialistov. Za tem pa je prešel na oris razmer, v katerih živi sovjetski delavcev, o njegovi življenjski ravni, -o- njegovi svetli in gotovi bodočnosti, o tamkajšnjih plačah in stroških za življenjske potrebščine; škrat ka: o uspehih socializma v 35. letih svojega obstoja. Kljub temu, da so fašistični napadalci za časa zadnje vojne uničili 66 odst. industrije, si je SZ POSLEDICE TITOVSKE PROTINARODNE POLITIKE SfoHsoči brezposelnih delavcev v Jugoslaviji Leta 1950. je bilo 250.000 brezposelnih, leta 1951. pa se je tem pridružilo še 141.390 ljudi - V prvih šestih mesecih tega leta so samo v Osijeku odpustili 8.000 delavcev Nadaljevanje na 4. strani V sedanji Jugoslaviji, ki jo je titofašistična tolpa spremenila v kolonijo in oporišče ameriških vojnih hujskačev, se delavski razred in širše delovne množice nahajajo v neverjetno težkem položaju. Zaradi izdajalske politike ti-tofašisiične klike, ki je po u-kazu svojih ameriških gospodarjev napotila gospodarstvo dežele na vojni tir, se je v Jugoslaviji naglo zmanjšala civilna proizvodnja, na stotine podjetij je prekinilo delo in je bilo na desettisoče delavcev vrženih na cesto. Brezposelnost, ta stalni spremljevalec in bič delovnih množic v kapitalističnih deželah je v Jugoslaviji zavzela množični značaj. Ker se ameriški monopolisti vedno bolj polaščajo jugoslovanskega gospodarstva, postaja vedno težji položaj jugoslovanskih delovnih ljudi in se vedno bolj povečuje brezposelnost. Tako je, n. pr. šte- šalo 1950 250.000 ljudi. 1951, nečuvenemu t. j. v času, ko se je povezala tekma v oboroževanju in se je okrepil položaj ameriških kapitalistov, se je to število po podatkih titovskega lista «Ekonomska politika», povečalo še za 141.390 enot. Titofašistične oblasti neusmiljeno mečejo na cesto na tisoče delavcev, jih obsojajo na lakoto, bedo in pomanjkanje. Samo v Osijeku so titofašisti v prvih šestih mesecih tega leta odpustili 8000 delavcev od celokupnega števila 25.000 zaposlenih ljudi, t. j. enega na vsake tri delavce. V istem času je lesno-industrijsko podjetje «Slavonija» odpustilo 1034 delavcev. V istem razmerju titofašisti odpuščajo delavce tudi v drugih industrijskih centrih Jugoslavije: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Zenici, Boru itd. Titofašistične oblasti, ravnatelji in uprave podjetij odpu- vilo brezposelnih in delno i ščajo predvsem delavce, ki dvi-brezposelnih v Jugoslaviji zna-1 gajo svoj glas protesta proti NEIZBEŽNA PROTISLOVJA V KAPITALISTIČNEM SISTEMU Zakaj Tito in De Gasperi stegujeta roke nad Trstom vanja in pripravljanja na novo vojno, kako vse to manjša nabavno moč ustvarja nove krize. ZDA so v letih 1937-38, potrosile 1 milijardo dolarjev, odnosno 14 -odst. svojega proračuna v vojne namene, v le- V celi vrsti protislovij, ki obstajajo med kapitalističnimi državami, je protislovje med Italijo in Jugoslavijo brez dvoma eno izmed najglobljih in zavzema večkrat hrupne oblike politične napetosti, ki se izraža tudi v žaljivih izbruhih med voditeljema vlad v Beogradu in Rimu. Balkan in še posebno Jugoslavija sta bila do 1939. leta skoro nemotena rezerva francoskih, belgijskih, angleških in ameriških kapitalistov. Nemško prodiranje pa se je utrdilo do take mere, da je leta 1941. uspelo nemški peti koloni polastiti se vseh vlad na Balkanu, izvzemši Grčijo. Italija pa je s svoje strani postavila nadoblast nad Albanijo. Italijanska gospodarska ek-spanzivnost (imperializem) pa se je okrepila tudi v Jugoslaviji. Ljubljanska pokrajina je bila priključena k Italiji skupno z dalmatinsko obalo, dočim so Nemci sami odkazali Italiji privilegiran položaj v Hrvatski, kjer je prišel na prestol «kralj Aimo-ne», to je Duca di Spoleto iz rodbine Savojcev, čeprav ni bil nikdar kronan. V letih 1941-1943 so se odprle za italijanski kapitalizem na Balkanu široke možnosti. Albanija, dalmatinska obala, Slovenija 'h dobila položaje v Afriki in Za- Hrvatska so bile priključene. Črna Goru in Grčija zasedeni in v Bolgariji se je kralj Boris poročil s hčerjo Viktorija Emanuela III. Surovine in kmetijski pridelki so se enostavno plenili m s tem se je začela kazati bodoča nadoblast italijanskega kapitalizma na Balkanu, čeprav ob soudeležbi Nemcev. Danes se lahko vidi, da so bili ti izgledi za italijanski kapitalizem docela «stvarni». In še posebno če pomislimo, da je Churchill slutil pretečo nevarnost za angleške položaje in je prav iz tega razloga poslal svojega sina Randolpha k Titu, da ga še pred koncem vojne pridobi za angleško stvar. Zaradi tega tudi danes obstaja kar Se tiče Balkana neko italijansko-angleško protislovje. » V zvezi z današnjim mednarodnim položajem so se zaostrila tudi protislovja med Italijo in Jugoslavijo in ne more tudi biti drugače. Ce so veliki angleški, ameriški in francoski kapitalizmi izgubili prostrana tržišča Kitajske in Vzhodne Evrope, je po drugi strani izgubila Italija use svoje inozemsko tržišče in ne more niti misliti, da bi si lahko zopet pri- ti odni Evropi. Zaradi tega se mora usmerjati k ponovni osvojitvi balkanskega tržišča. Italija si prizadeva, da bi imela na Balkanu čimprej proste roke, ali pa vsaj ko bi se končala napadaina vojna proti ZSSR, o kateri si ustvarja italijanski kapitalizem varljive utvare o zmagi imperialističnega tabora. Na ta način bi Italija spremenila Balkan v svoje izločno tržišče in bi dobivala osnovne surovine, kot les, baker in druge rudnine ter poljske pridelke, vse to seveda po nizki ceni. Tega se prav dobro zavedajo Tito in nov vodilni kapitalistični razred v Jugoslaviji, ki se drži na oblasti edino le s fašistično diktaturo, opirajočo se na državni kapitalizem. Titonoče italijanskega vmešavanja na Balkanu, ker hoče biti edini gospodovalec. Značilno je pri tem nasilno stališče, ki ga je zavzela «Borba» ob priliki procesa, ki se je vršil v Tirani proti skupini italijanskih vohunov, kateri so izvajali sabotaže proti al banski ljudski republiki. «Borba» je rezko pribila, da Italija mora pustiti Albanijo v miru, ker ji več ne pripada z ozirom na dejstvo, da je to bal- UREDN1ŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE DELA" GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36. SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI Naši svetovalci zahtevajo gradnjo obalne ceste Tržič-Gradež Demokristjanski volilni stroj je odločil, da bodo povišali davek na kmečke vozove GORICA — V torek je bila seja pokrajinskega sveta za go-riško pokrajino. Na njej so razpravljali o številnih vprašanjih, med katere spada tudi načrt gradnje -nove obalne ceste iz Tržiča v Gradež. Načrt predvideva, da bo cesta stala okrog 588 milijonov lir. Kot je znano, namerava vlada prispevati le 240 milijonov lir, ostalih 318 milijonov lir pa naj bi prispevale zainteresirane občine. Znano pa je, da so zainteie. sirane občine defititarne in bi ne zmogle težkega bremena. Zato je predsednik pokrajinskega sveta na torkovi seji predlagal, naj bi od države nakazani denar uporabili v druge manjše namene, načrt ceste pa naj bi ponovno postavili od stran. Proti temu predlogu je nastopil voditelj naše skupine tov. Poletto. ki je med drugim podčrtal veliko važnost, ki jo ima nova cesta za razvoj goriškega gospodarstva in zahteval, naj se čim prej prične z deli. Njemu se je pridružil tudi svetovalec tov. Bergamas, ki je poudaril, da je nova cesta silno potrebna, saj je važno poljedelsko področje imenovano Fossalcn popolnoma odrezano od velikih prometnih žil. Trditvam naših tovarišev sta se pridružila tudi dva demokristjanska svetovalca. Končno so sklenili, da se razpravljanje o tej zadevi prenese na sejo, ki bo 25. t. m. ga demokristjana izglasoval sklep, da se podvoji davek na vozove. S tem bodo prizadeti zlasti srednji in mali kmetje in to tembolj, ker so občine zaradi uravnovešanja svojih proračunov znatno povečale občinske davke. Prav tako je demokristjanska večina izglasovala sklep, da se podaljša konvencija, po kateri upravlja goriško gluhonemnico meka verska organizacija. Naša skupina je predlagala odgoditev sklepa do prihodnje seje, tako da b; ji bila dana možnost, da zadevo temeljito preuči. Zakaj je Ribi ukinil proge? GORICA — Pretekli ponedeljek je avtobusno podjetje Ribi, t. j. edino -avtobusno podjetje, ki ima monopol nad go-riški-m mestom, nenadoma ukinilo avtobusno progo št. 5, ki je vezala mesto s pokopališčem in letališčem ter progo št. 8, ki je vezala šentpetersko cono in -blok na državni meji pri Rdeči hiši s Pevmo. Ukinitev zvez je podjetje utemeljilo z izgovorom, da progi nista bili rentabilni. zaradi česar so najbolj prizadeti delavci, ki se dnevno vozijo na delo in ki se v zimskem in deževnem vremenu ne morejo posluževati koles. Nezadovoljstvo je tem večje, ker je vsem meščanom znano, da je podjetje Ribi deležno znatnih ugodnosti, ki mu jih nudi prosta coma. Za tem je glasovalni stroj demokristjanov, kljub opoziciji naših svetovalcev Poletta, Bergamasa in Toroša ter ene- Zaradi tega so šle na občino delegacije žena, ki so protestirale proti ukinitvi "zlasti v tej sezoni. Kot je znano, se nahajata v omenjenih krajih, ki so jih vezale avtobusne pro ge s središčem mesta, poleg pokopališča in letališča še dve bolnici in ena tovarna konzerv, Vse kaže, da se za tem sklepom skriva še nekaj drugega, namreč odpusti z dela. Kot je znano preidejo podjetja, ki zaposlujejo nad 25 uslužbencev, v kategorijo «avtoferrotram-vierijev», ki seveda imajo znatno višje plače,nego uslužbenci pri navadnem avtobusnem podjetju Polegi tega -obstaja še nek drugi vzrok ukinitve. Podjetje namreč hoče ponovno zvišati cene vožnji, pa četudi jo je zvišalo že za 100 odst. To je praktično že pričelo uvajati. V ponedeljek je povišalo cene kartam za 10 voženj vzorca A, in sicer od 150 -na 175 lir, vzorca B pa od 200 na 225 lir. S tem so ponovno prizadeti pred. vsem delavci in študenti, ki se v glavnem poslužujejo -omenjenih voznih kart. Pričakujemo kaj bo občinska uprava ukrenila v zvezi s temi vprašanji-. Nov nadzornih KPI VIDEM — Tov. Felice Giovanni je imenovan za deželnega nadzornika KPI za Furlanijo in Goriško. Želimo mu obilo uspeha pri novem delu! V nedeljo so ustanovili Zvezo povratnikov iz Jugoslavije V nedeljo so v Ronkih uradno ustanovili Zvezo povratnikov in -beguncev iz Jugoslavije. Ustanovnemu sestanku je prisostvovalo 70 zainteresiranih -oseb. Namen Zveze je, da združi vse povratnike in be-gunce iz Jugoslavije in zahteva zaščito njihovih pravic. Zato imajo vanjo prosti vstop pripadniki raznih narodnosti. Ronk, Gergoiet Ivan iz Ronk, Trevisam Giuseppe in Bello-barbich Riccardo tudi iz Tržiča. Zahtevala bo, naj fašistične oblasti v Jugoslaviji povrnejo razne prispevke, ki so jih povratniki morali plačati v Jugoslaviji, med katere .spada tudi obvezno državno posojilo, nadalje povračilo škode, ki so jo povratniki utrpeli, odškodnino za kazni, ki so jim jih po krivici naprtili jugoslovanski fašisti ter odškodnino za prestane ječe in mučenja. Prav tako bo Zveza zahtevala pravično ravnanje tukajšnjih oblasti s prizadetimi. Na sestanku je bil ustanovljen pokrajinski odbor, ki sestoji iz naslednjih članov: Franco Aldo in Buttignon- Angelo iz Tržiča, Russian Dante iz Gradiške, Cornar Ang-elo iz Proslava 60 letnice PSI v Krminu KRMIN — Preteklo nedeljo so krminski socialisti proslavili 60 letnico ustanovitve socialistične stranke Italije. Slavnostni govor na proslavi je imel poslanec Lucio Luzzatto, ki je obenem podtajnik glavnega odbora stranke. V svojem govoru je podčrtal zlasti potrebo enotnosti vsega delavskega razreda in to posebno v teh časih, ko je tako -ogrožena demokracija. V imenu KPI je socialiste pozdravil tov. Spessot iz Krmina. Sklenjeno je tudi 'bilo, da se bo v vsaki občini imenoval po en zaupnik, ki bo imel nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev občinskega odbora. Začasni sedež organizacije je pri Zvezi partizanov v Tržiču, kamor se lahko obrnejo vsi interesenti. Pozdravljamo novo organizacijo ter ji želimo -obilo uspeha pri njenem delu! SMRTNA NESREČA PRI ŠTIVANU TRZi-C — V torek dopoldne .sta mladinca Gos Eligio in Piz. zignacco Antonio iz Tržiča nabirala staro železo na bojnih poljih v bližini Stivano. Medtem, ko .sta kopala, je nenadoma eksplodirala granata in 17-letnega Gosa ubila, Rizzigli,acca pa težje ranila. Gos je bil brezposeln in si je z nabiranjem zaslužil kako liro. Zapustil je -mater, ki je tudi brezposelna. Kot smo izvedeli, je tokrat nabiral železo zato, da si zasluži 2.000 'lir za vpis v neko večerno šolo. kanska država in torej po vsei pravici pripadajoča... titofašistič-nemu imperiju. V srdito borbo med italijanskim monopolističnim kapitalizmom in jugoslovanskim državnim kapitalizmom pa se še vključujejo an-glo-ameriška protislovja, ki so tudi zelo močna. V Italiji so sicer šibkejša, ker je pač že vse podrejeno Američanom, so pa ostrejša v Jugoslaviji, kjer imata obe anglosaksonski deželi velike investicije in močne politične položaje. V tem globokem italijansko-ju-goslovanskem protislovju je Trst izvirajoči, postranski problem, čeprav ga hoče prikazati propaganda obeh vlad, kot bistvenega in življenjsko važnega. Tita in De Gasperija ne briga rešitev tržaškega vprašanja v cilju, da bi mesto končno zaživelo normalno življenje in da bt se zagotovilo prebivalstvu blagostanje in mir. Oba stegujeta roke nad Trstom z namenom, da bi prišla na la način do ključnega položaja za nadoblast nad Balkanom. Ce bi se Trst priključil italijanski državi, ki je v rokah kapitalizma, postane lahko samo mostišče za ekspanzijo na Balkan, kot je to bilo v preteklosti. Tito, ki se tega dobro zaveda, je pripravljen prepustiti Trst Italiji, kar je tudi večkrat v svojih govorih javno ponovil. Hoče pa imeti jamstva v smislu, da bi Trst ne služil za prodiranje italijanskega gospodarstva v Jugoslavijo, posebno kar se tiče kontrole nad tržaškim pristaniščem. Na žalost pa je Trst, zaradi italijansko-jugoslovanskih protislovij v resnici glavna žrtev. Svobodno tržaška ozemlje ni še-združeno in je brez izgledov gospodarskega razvoja. Italijansko-jugoslovanskega protislovja ni mogoče zaceliti, ker je to zakon v odnosih med kapitalističnimi državami, kot sta Italija in Jugoslavija. Celo izdatni pritiski in intervencije ameriške in angleške vlade pri Titu in De Gasperiju niso uspele rešiti spora med obema atlantskima hlapcema. Povečanje gospodarske krize, ki se naglo širi v kapitalističnem svetu, bo še bolj poostrilo spor, kateri je danes bolj viden, kot je bil pred letom dni. A. F. kapitalističnemu izkoriščanju in nezakonitosti, proti vojni in ameriškim za-sužnjevalcem. Da bi povečali izkoriščanje delavskega razreda do skrajnosti, titofašisti mečejo na cesto takozvane «nerentabilne osebe», t. j. starejše delavce, vojne invalide, žene in predvsem nosne žene in one. ki dojijo otroke. Samo v Beogradu je sedaj preko 20.000 brezposelnih žena. Celo titovski tisk se mora baviti z vprašanjem množične ženske brezposelnosti. Zagrebški list «Glas rada» je 26. junija t. 1. pisal, da žene tvorijo 60 odst. celokupnega števila brezposelnih. Brezposelne so predvsem matere z malimi 'otroki, vdove, bolne žene, ki jim je plača e-dini dohodek. Isti list obvešča, da je ravnateljstvo podjetja «Povrčar» iz Osijeka vrglo na cesto Marijo Bečarevič, ki je bila en mesec pred porodom, ravnateljstvo vojne tovarne pi je odpustilo Rozalijo Carkovič, ki je. bila v istem stanju, itd. List «Partijski radnik» piše, da je bilo v dveh mesecih odpuščenih iz gostinskih podjetij Srbije 270 žena z malimi, otroki. Po nedavni reorganizaciji krajevnih «ljudskih odborov» je ostalo brez dela 24.000 nameščencev. Vedno večje izseljevanje kmetov iz jugoslovanskih vasi vodi k naraščanju vrst armade brezposelnih. Celo po uradnih titovskih podatkih je samo letos 246.000 kmetijskih delavcev moralo oditi iz dežele v mesto, da si poiščejo zaposlitev. Da bi uzakonila samovoljo kapitalistov in njihovih oprič-nikov nad delovnimi ljudmi, je zločinska titova tolpa ameriških agentov izdala odredbo o «začasnem odpuščanju delavcev», ki daje neomejeno pravico voditeljem podjetij da po svojem uvidevanju odpuščajo z dela nezaželene in «nerentabilne» delavce in nameščence, ne da bi se posvetovali ali pa predhodno sporazumeli s sindikalnimi organi zacijami. Stotine tisočev brezposelnih brez nobenih sredstev za življenje in številni tudi brez stre. he nad glavo so obsojene od ti-tofašističnega režima, da u-mrejo -od lakote. Takozvana -odredba o «materialnem zavarovanju delavcev in nameščencev, ki se ne nahajajo v delovnih odnosih», po kateri naj bi brezposelni baje prejemali pomoč, ne predstavlja drugega kot licemerno demagogijo ti-tofašistov. Celo po titovskih uradnih podatkih prejema mi-zerno pomoč na podlagi omenjene odredbe le 4.4 odst. brezposelnih v Srbiji, 4,95 odst. na Hrvatskem, 2,7 odst v Bosn-' in Terceg-ovini in 1,8 o-lsi. v Makedoniji. To pomeni, da so stotine 'brezposelnih z družino vred prepuščene na milost in nemilost usode. Vrste brezposelnih v Jugoslaviji vsako leto dopolnjuje veliko število mladine, ki je v letih, v kalerin bi morala delati, toda ne najde dela. Dela ne morejo najti niti mladinci, ki so dokončali študije. Brezposelni jugoslovanski delavci vedo, da se bo njihov položaj izboljšal le s strmoglavljenjem zasovraženega titovskega režima. Armada brezposelnih v Jugoslaviji je mogočna sila, ki se upira -kliki Tita-Rankoviča, kapitalističnemu sistemu in kolonialnemu suženjstvu naše dežele. Borba proti podlim titofaši-stičnim izdajalcem, ki so se polastili oblasti v deželi, je. stvar vseh delovnih ljudi Jugoslavije, tako zaposlenih, kot brezposelna- n ih, je stvar delavcev in meščencev, kmetov in vojakov je stvar vsega ljudstva. LJ. KAH1NJA SpA&Uùd pa pade-zetfu KROdLJK V nedeljo popoldne je šl° mnogo naših vaščanov na prireditev op priliki «tenti8 novega spomenika padlim v Domju. l u.ai naši vaščani so čutni dolžnost, da se poklonijo spominu najboljših Sino v, ki so darovali svoja življenja za svobodo in s reco narodov in za mir v svetu, io je pa si.no jeziio titovske Kolovodje. iNeka znana titoV--Ka atKti-vista iz Donne st je veiiko prizadevala za to ua bi -odvrnila ljudi od proslave. Ker pa ji t,. ni u speto je postala bema. Nekemu tovarišu iz naše vasice, k' ga je srečala na poti v Do-mjo, je rekla: «Kam se t* tako mudi? Ali gres v cirkus k D-om.ju?» Tako torej, za titofašist6 1 2 je proslava padlih borce? Pose cirkus. Da ni to izrečeno karffto-sk tak-o-le tjavendan, imamo- ne- “Sl-ai šteto dokazov. Toda mi ji*1 vprašujemo: Kdo je pregnal tujega zavojevalca iz naš® zemlje, če ne naši partizani-Oni so se žrtvovali za ideale, ki jih je izdala nesrečna 'Ospc vso «zan obor »v s 'ader la. F iev atei; čaja, *aše i, tc 'iean iv s e. Uost. Qok( Ulja in 194 raia late: e gos ! le iasn 1 in »j A *i dc in o fašistična klika, ki se dane’ tevar šopiri v Jugoslaviji in kjlr§d vzdržuje številne agente, W vodijo razdiralno delo tudi med našim ljudstvom na STO-Ta banda počenja pravcat1 cirkus. Za take izraze kot ga Je izrekla dolinska titofašisti3 pa naj jih bo sram! Vaščan iz Krogelj tmisms Samatorci se pritožujejo' da je sedanja občinska upra' va popolnoma pozabila nanj® m da torej zanemarja dolžn0' sti, ki jih ima do- njih. Va' škega občinskega -svetovale8 v vasi še niso videli. Prejšnja občinska upra?8 je vsako jesen, preden Je nastavila čuvaja za vinogra-de, vprašala za nasvet ?a' šč-ane, koga naj se postavi-Letos pa -se to ni zgodilo. Q'°' črnska uprava ga je ,imen°'PRP task o !«la halje Sa -Kr ji kar a de 'čaja sicer ma ■ivi, krati ho v Hne «le v '°gim kgoi lave 'iih l-Pritc ‘Uda »v v '«kat 'ga z Nbi: vala kar na svojo roko in v8' ščani niso niti vedeli, kdo ie prav za prav ta človek. Zat° vaščani vprašujejo, zakaj -s6 ni upoštevala stara navadi Prejšnja uprava je pričel8 z raznimi deli v vasi. Mu drugim je pričela širiti Poti' Sedaj -so vsa ta d.ela prek1' njena, kljub temu da nls0 še dokončana. Kanalizacija v vasi še urejena. Vaščani morajo -sato skrbeti za urejanje odtočni11 naprav. Josipu Grudnu Je voda vdrla v klet zaradi neU' rejene kanalizacije po vasi-Ob poti med glavno cest0 in vasjo (v bližini gostiln6' so vojaška vozila že pred m6-seči porušila zid. Kameni6 še vedno leži na poti. Nihče 56 ne zmeni da b-i ga odstrani1 kljub temu da ovira pror»eB zlasti avtobuse, ki vozijo vas. V vasi je skupno 9 obe® stnih luči. Od teh 3 že doli-časa ne svetijo. - Pred par meseci je SELA' odpelala mnogo kamenja, L je služilo kot ograja pri Ja' rdečega kamna. Danes je Pr6' pad neograjen in predst-avU8 resno nevarnost zlasti za_zl vino. Kd‘o- drugi je dolž8 poskrbeti za ograditev če 11 občinska uprava? Tudi streha vaške cerkv nujno potrebuje popravil8' Na to vprašanje je opoz°r[ občinsko upravo tudi svet8 valeč Pirc na zadnji seji činskega sveta. Prejšnja občinska uprava poskrbela za ureditev ceste smeri proti Trnovici. Za‘, bi morala sedanja uprava tervenirati pri nabrežins občinski upravi, naj uredi ce sto od občinske meje dah, To je le nekaj probleto'1 ,oV’ ki zgovorno potrjujejo, da sedanja uprava v Zgod1 ika res ne briga za S amatore0 ne za težave in potrebe OJ nih prebivalcev. * vs; Ived 1 na Olja Po s 1ČI1 o f6e. ‘iške Jlstei Čilih 8ti. s 5tite\ :lajai ‘-Eni tače čodo 'Več Ozne 'čt>e »ttà» 'Hi» ka s Ples To >st: lev i Ne. Odi . ked; Ootre isti ZA VSAKEGA NEKAJ.. «MILOSTNO» OBDAROVANI KRVNIK BALKANSKI TRIKOT ODGOVOR NA PODLO P0DTIKANJE“PRIM0RSKEGADNEVNIKA,, DELAVKE V PODGORI so dosegle veliko zmago «Primorski dnevnik» nam je v sredo posvetil kratek uvodnik. Polemiziral je v zvezi s zadnjimi dogodki u podgorski predilnici, o katerih smo pisali v zadnji številki našega Usta. Tedaj smo napisali, da je zmaga v predilnici prva velika zmaga, do katere je prišlo po zaslugi kompaktnosti delavk. Vodstvo predilnic je bilo namreč prisiljeno ponovno sprejeti na delo 100 odpuščenih delavk. -«Primorski» pa sedaj trdi, da to ni zmaga in da je nemogoče govoriti o zmagi, ko pa je še 500 delavk brez dela. Seveda so te trditve mastno zabeljene z demagogijo, Vprašujemo «Primorski dnevnik»; mar bi bilo bolje, da bt poleg 500 brezposelnih delavk stale tudi one, ki so se ponovno vrnile na delo? Ali ni morda delna zmaga res velikega pomena, če pomislimo na vzorno kompakt- nost vseh delavk in na solidarnost vsega delavskega razreda na Goriškem? Mar ni vse to gotova podlaga za vse nadaljnje borbe, ki jih bodo bojevale goriške delavke za dokončno zmago, za sprejem na delo vseh 600 delavk, za uvedbo enournega opoldanskega odmora in za ugoditev vseh drugih upravičenih zahtev, ki so jih predložile vodstvu predilnice!? Ker pa je «Primorski» že tako «čvrst», naj nam odgovori, zakaj ni hotel župan v Sovodnjah, ki je tltovec, zavzeti stališča v prid 600 prizadetim delavkam? Zakaj je izjavil, da ta zadeva «ne spada v kompetenco občinskega sveta»!? Vedno smo bili mnenja, da so industrijci in agrarski magnatje ukazali titofašistom, naj se posta, vijo proti interesom goriških delavk. Danes imamo o tem še en konkreten dokazi Titojašisti uvajajo sistem ubijanja ljudi na električnih stolicah, ki jih prejemajo iz Amerike. Ameriški imperialisti us tv m j ili1 vojaško zavezništvo med M0-1 Tl> (Po časopisnih vesteh) stično Jugoslavijo, reakcloJ11^. Turčijo in monarhojašistično ^ tifa j čijo v obliki «Balkanskega lfldbudo finansiranje s stra io- ERp-a jn VU pa so i-mele za- cilj le navadno spekulacijo •Ukazanimi fondi. Primer No pri družbi «Maglierie Astine» in nekaj drugih àstici je pri tovarni Gaslini se izkazale kot izvedene * vsakega kriterija. Poznej. «Vedba novih davčnih breki" k na proizvodnjo semenske is° olja ter drugi ukrepi, ki so .Pospeševali Američani, so 'čno privedli do zapore to rili 'če. Tudi otvoritev indurite cone v Žavijah ni ime-i'stega uspeha, ki bi v drugih pogojih me mogel za ati. Slo je večinoma za pre-hitev podjetji, ki so že prej jtgjala v industrijski coni lENT, DILFI in druge) ter Začetek drugih aktivnosti, -kodo lahko zagotovila delo Nč 2.200 delavcem. 'šžne tržaške zavarovalne ^be «Riunione Adriatica di "rta» in «Assicurazioni Ge 'ali» se že več časa pripravo na premestitev glavnega eŽa svojega delovanja v ve-Bnesta Italijanske republi-To izvajajo s postopnimi ^estitvami uradov, funkcio-|ičv in poslov v tamkajšnje «že. čdi italijanska vlada, ki je «Sedah sicer zelo občutljiva Utrebe Trsta, gre v resnici isti poti, kar se tiče pod-,i Pod njeno kontrolo. Tr i sedeži paroplovnih družb Ud Triestino», «Adriatica» 'Italia» se že več let borijo .j poskusom premestitve o-V in poslov v Genovo, Be-ade 'vki V soboto zjutraj so stavkali v,si pristaniški delavci. Kakor je znano, se merodajne oblasti niso do danes niti najmanj pobrigale, da bi prišlo do zadovoljive rešitve nujnejših problemov pristali iščnikov, kot n. pr. vprašanja pokojnine ter vključitve začasnih delavcev v pristaniške družbe. Pristaniščniki so dali do sedaj zadosten dokaz discipliniranosti in čuta odgovornosti. Merodajni krogi, ki bi morali rešiti njihove probleme, pa niso pokazali nikakega razumevanja in zaradi tega jo povsem naravno, da je potrpežljivost prizadetih dosegla svoj vrhunec. *** Udruženje industijcev je te dni sporočilo sindikalnima organizacijama, da namerava ravnateljstvo CRDA odpustiti 199 nameščencev, to je delavcev in u-radnikov, ki so dosegli starostno dobo za upokojitev. Tržaški arzenal pa jih bo odpustil 30, ki so presegli 67 let starosti. Obe podjetji se obvezujeta, da jim bosta izplačali, razen normalne odpravnine še posebno nagrado. Ravnateljstvo CRDA pa se obvezuje, da bo zaposlilo gotovo število vajencev. Dejstvo pa je, da kljub obljubam o izrednih nagradah in vsej odpravnini, odpuščeni stari delavci gotovo ne bodo mogli rešiti s tem težkega življenjskega -problema. ZOPET SO ZAČELI Z MIL JAMI Titovci pripravljajo teren xa svetovalen Watt o Slovenski «Piccolo», ki se vzdr- žuje z žulji oropanih jugoslovanskih narodov, je te dni sprožil kampanjo laži in sikajočih izpadov proti komunistični občinski upravi v Miljah. Očividno je, da hoče s tem pripraviti teren tito-fašističnemu svetovalcu Vatti, ki se bo lahko na prihodnjem občinskem zasedanju štrokoustil o «potrebah» slovenskih vasi. Kar se pa tiče vseh potreb bodisi slovenskih kakor tudi italijanskih vasi miljske občine, je tito fašistična zalega lahko povsem mirna, ker za to skrbi in bo vedno skrbela naša demokratična uprava. Titojašisti očividno iščejo dlako v jajcu, nočejo pa videti in priznati tega, kar je občinska uprava do sedaj napravila. S svojo demagogijo bi hoteli, da bi naša uprava uresničila volilni program, ki je bil začrtan za štiri leta (potrebe občine niso majhne)... v treh mesecih. Sv. Barbara bo imela svojo novo slovensko in italijansko brez titovskega blebetanja v pra- šolo in tudi oba vrtca in to tudi , , 1 zno. «Genio Civile» pripravlja zadevni načrt in za prvi obrok del je bilo že odobrenih 10 milijonov lir. Kàr se pa tiče cest, se «Piccolo» nesramno laže, ko trdi, da jih občina ne vzdržuje redno. V miljski občini se vršijo sezonska popravila cest kot v vseh ostalih občinah. Tudi v Zgoniku in Repentabru menda nimajo ducate'cestarjev, ki bi noč in dan popravljali ceste. Se par besed titovškemu lažnivcu, ki trdi da uprava vodovoda zavlačuje desetine prošenj za napeljavo vode o hiše. «Piccolova» trditev je popolnoma iz trte izvita. V dveh mesecih je bilo napravljenih nad 200 napeljav vode v hiše. Občina ima ves interes, da se te prošnje hitro rešijo, ker se na ta način razbremenjuje stroška za uporabo vode na javnih pipah. Toliko v vednost titofašističnim lažnivim obrekovalcem in njihovemu privesku v občinskem svetu, da si bo lahko prihranil nepotrebno mlaenje prazne slame. Pionirji z Roccia v PD «Ce- Podlonjerci gostujejo v buiec». «Tomažič». V nedeljo 26. t. m. bodo pionirji z Roco-la gostovali ob 18. uri ipri Magdaleni v PD «Ce-bulec» s svojim slovensko-ita-lijanskim sporedom. Nastopil-i bodo s tremi igrami, deklamacijami, petjem in plesom. Pri uprizoritvi 27. 9. doma v Rogo iu so imeli lep uspeh in prepričanj smo, da 'bodo ugajali tudi malim tovarišem pri Magdaleni. Pridite vsi! PD «Haas» - Skoljet sklicuje za vse tovarišice in tovariše, ki imajo veselje do petja ter bi radi sodelovali v novo ustanovljenem mešanem pevskem zboru, sestanek, ki bo v četrtek dne 23. t. m. ob 20 uri v društvenih prostorih v ul. dello Scoglio štev. 107. Odbor. PD «Slovanski dom» v Elerjih vabi vse svoje članstvo na občni zbor, ki bo v -sredo 22. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih. Pred občnim zborom bo zanimivo predavanje o Sovjetski zvezi. Pridite vsi! V soboto 25. t. m. gostuje prosvetno društvo «Zvezda» s Podlonjerja v PD «Tomažiču» s svojim pestrim -sporedom. Kdor -si želi prijetne zabave naj ne zamudi prilike. PD «Ivan Vojko» v Gabrovcu. V nedeljo-, 2-6. t. m. popoldne bosta gostovala -dramska skupina in pevski oktet s Proseka v Gabrovcu. Nastopili bodo z «Venčkom narodnih» in z enodejanko- «Snubač», pevski oktet pa bo zapel več lepih pesmi. Vabimo vse Gabrovčane na to lepo prireditev. Elerci so bili na Goriškem. Prejšnjo nedeljo 12. t. m. so Elerci s svojim zborom, ki ga vodi tov. Loredan, obiskali go-riške Slovence v Gorici, Revmi, Podgori in Standrežu, kjer so prepevali svoje lepe slovenske pesmi. Gostovanje je vodil pred» sednik PD «Slovanski dom» tov. Eler, udeležila sta se tega zanimivega Kulturno-prosvethega izleta tudi tov. Košuta, ki je med posameznimi točkami recitiral po- pij , tov. Gombač, ki je s šaljivim pripovedovanjem zabaval izletnike in druge številne poslušalce. V Pevmi se je zahvalil za obisk tov. Valentinčič ter povabil na čimprejšnje svidenje, kar mu je predsednik Eler obljubil, v Podgori pa je pozdravil goste tov. Kodermac. Priporočljivo bi bilo, da bi te vrste izlete posnemali tudi ostali naši zbori. V Kinu ob morju na svečani proslavi XIX. Kongresa KP SZ so z uspehom sodelovali člani Ljudskega odra z zbornimi recitacijami in poseben uspeh je dosegel tudi pevski zbor «Vesna» iz Križa pod vodstvom tov. Žerjala. Omeniti moramo, 'da je zbor posebno s tem novim nastopom pokazal velik napredek v svoji zmogljivosti, kar Je bilo splošno mnenje vseh mnogoštevilnih poslušalcev, * * * Ljudski oder čestita priljubljenemu članu tov. Dragu Gorupu, ki je te dni uspešno položil zrelostne izpite velike mature na slovenski realni gimnaziji v Trstu. Pridružuje se tudi odbor membne pesmi naših pesnikov, in I SHPZ in uredništvo «Dela». *** Pri eksploziji destilacijskega aparata se je v petek prejšnjega tedna v delavnici ACEGAT-a v ul. Broletto smrtno ponesrečil 35-letni kemik dr. Costantino Za-lacosta, stanujoč v ul. Giulia 45. Pri eksooziji je -nesrečnega kemika oblila kislina, ki mu je v hipu razjedla obleko in ga težko opekla po vsem telesu. *** V soboto zjutraj je vlak povozil v tovarni ILVA 63-letnega Antona Cumina iz ul. Don Bosco. V trenutku, ko je hotel prekoračiti železniški tir, je privozil vlak, ki ga Cumin ni mogel opaziti, ker je bil pokrit z dežnim plaščem. Zdravnik RK, ki je takoj prihitel na knaj nesreče, je lahko samo ugotovil smrt. *** V nedeljo zvečer se je med spanjem zadušila 2-letna Anna Cini, hčerka Walter j a Cinija. člana urada ameriškega -političnega -svetovalca. Starši so jo položili v posteljo okrog 19. ure. Ko so jo prišli pogledat nekaj ur pozneje, je ubogi otrok že izdihnil. *** Avtobus podjetja «Autovie Carsiche», ki vozi na progi Trst-Mačkovlje, je v torek zašel s ceste. Nesreča se je pripetila v bližini -obmejnega b-ioka -št. 14. V avtobusu, ki ga je vozil šofer Peter Stanovič je bilo 37 potnikov. Na srečo pa sta odnesla lažje poškodbe samo dva potnika *** V bližini obmejnega bloka št. 2 se je istega dne smrtno ponesrečil pri pobiranju starega železa 17-letni Egidio Gos, dočim je 33-Iet-ni Antonio Pizi-gnacco za-dobil težke poškodbe. Nesrečo je povzročila bomba, ki se je razpočila čim jo je začel Gos razstavljati. NOGOMET 8 I. KATEGORIJA: Skedenj ' ’ zenal, na igrišču v Baljunc.yre v 8.30; Frausin - Vesna, na is igrišču ob 10.30; Primorje P-! ta*ir Rozandra, v Nabrežini ob epros Proleter - Sv. M'arko, v BoljJ,, . ob 13.30; Rojan - Opčine, na $ ,tu igrišču ob 15.15; Pristaniščih1 jbolj,-Costalunga, v Trebčah ob l0.j II. KATEGORIJA: Union - edsta brežina, v Trebčah ob 13.30; če - čebulec, na istem igrišč^ : 15.15; Aurora - Staro pristan1, tbj j v Nabrežini ob 15; Greta ' u zand-ra B, v Trebčah ob 8.45- u na KOŠARKA ' »h r 1. MOŠKA KATEGORIJA: 1 ’ naldi - )Sv. Alojz, na igrici m Skednju -ob 9; Magdalena - ? „ denj, na istem igrišču ob ”, P'e5c Pristaniščniki - Frausin, na ‘Nji i šču Skoljeta ob 11.15. II. MOŠKA KATEGORIJA:j' Svc itoli n - Tovarna strojev, na 5 f Ijetu ob 9; Sv. Marko - VOM.,, °v Si Sv. Alojzu ob 9; Inter - Ske,, Irti, c sr. mujiu VkJ V, 11HCI ^ iJ B, istoiam ob 11.15; Aquilc' Skedenj C, v Aquileji ob 16. « ZENSKA KATEGORIJ A:...Prem clona Marko - Sv. Alojz, v Skednji -10.15; Vesna - Frausin, na 5 0yne Ijetu ob 10.15; Inter - Skedenj.,, idsfa-Sv. Alojzu -ob 10.15; Aquile.i Pristaniščniki, v Aquileji ob 1 ti po 0 de. vremenskih in prometnih nei lik, nikakor ne zmorejo. V Medji vasi manjka voda Ufi V Medji vasi se pritožni krači da voda primanjkuje že **®jj ij; ja' časa v enem delu vasi. P N0’. prihajajo s strani tistih ? to žin, ki stanujejo v predel*1.', 'U Vd si, kjer so postavljene S't* ske cevi, napeljane iz 1 vojr vodovodne cevi. ^ >ret. Zaradi primanjkovanja , de, se morajo prizadete j " e žine posluževati precej to : ’ $ ljene pipe. Iz tega razlog3enjst' de na račun občinske up'-|,i 'k na tudi marsikatera kritika i*1 h-oS(,j mentar. • [Q -....---- ------------:»i Odgovorni urednik ^iujo RUDOLF BLAŽIČ (Bjag1' boliti- Založništvo «DELA» - ‘'»u-uiuLVU \t UCjL-iT^" .n Tiska tip. RIVA, Torrebia»^ Dovoljenje AIS Zavarujte se proti mrazu zato nabavile si pri USJIVEBSALTECiSl^ ŠTEDILNIKE -r* Pra ŠTEDILNIKE NA PLIN IN DRV* Hoja PEČI NA PLIN IN PIBIGAS ELEKTRIČNE PEČI Najboljše znamke po najugodnejših plačilnih pogojih UKIVERSALTECIBICA Korzo Garibaldi 4, lei. 41-243 Ulica Istria 13, lei. 94-465 de 'tstv-o «riški >i j: ne ‘1qo ; v. ; u i *«lah ^ U Svski ti). E Nne lH, h z, K ieij iz tePul N =, V p* *8o b