Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota IS. marca 1957 Štev. 59. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din I Oglasi po cenikn / Oglase (prejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA lil II IIIIIMIII ——————— Danes opolnoči jo v smislu znanih sklepov stopil v veljavo sporazum glede kontrole španskih meja, ki je bila glede izvajanja že dvakrat preložena. Zanimiva je tehnična stran izvedbe kontrole, ki ni lahka stvar. Osnova organizacije kontrole, kakršne še ni bilo v svetovni zgodovini je sledeča: nadzorstvo kopnih meja je razdeljena v zone vzdolž francoske, portugalske in gibraltarske (britanske) meje. V prvi zoni (francoski) vrši kontrolo 130 nevtralnih nadzornikov, v drugi (portugalski) 130 nadzornikov (izključno britanskih), v tretji pa pet nevtralnih nadzornikov. Pomorska kontrola pa je zamišljena na treh osnovah: a) kontrola v pristaniščih, odkoder plujejo parniki v Španijo. Seveda bo ta kontrola precej nepopolna, ker ne bo mogel mednarodni kontrolni urad poslati svojih organov v vse luke, iz katerih odhajajo parniki v Španijo. b) Določena kontrolna pristanišča. Anglija si je v teku svetovne vojne pridobila v tem oziru precej dragocenih izkušenj. Angleški strokovnjaki dobro vedo, kako težko je preiskovati parnike na visokem morju. Že tedaj se je povsem uveljavila metod a, da se pžtmik, ki ga je treba pregledati, spravi v gotovo pristanišče, kjer se potem ta kontrola lahko z največjo temeljitostjo izvede. Ta m c tort a je obveljala tudi sedaj in so se določila med drugim kot kontrolna pristanišča, kamor naj se spravijo sumljivi parniki. Tako je določeno gibraltarsko pristanišče za parnike, ki prihajajo v Sredozemsko morje, Palermo, Orati in Marseille za parnike, ki prihajajo iz Črnega ftiorja ali pa Sueškega prekopa. Parniki vseh pri kontroli sodelujočih držav so dobili nalog, da se pred plutjem v španske vode ustavijo v enem teh pristanišč, kjer bo vršila svoje funkcije posebna Mednarodna kontrolna oblast. Na vsakem takšnem parniku bodo trije kontrolni častniki, ki se bodo vkrcali v navedenih in drugih kontrolnih pristaniščih, 111 ki imajo pravico točnega pregleda, če Se na parniku ne nahajajo morda vojni Prostovoljci ali vojn«! material. c) Kontroja vzdolž španske obale. V svrlio so se po sovjetski in portugalski udpovedi določile štiri pomorske kontrol-'le zone. Britanske vojne ladje bodo nadzorovale severno Špansko obal od francoske meje do rta Pusto, francoske od rta Pusto do portugalske meje, nadalje .balo Španskega Maroka ter otoka Mal-°!co Jn Ibiza, nemške jugovzhodno obal rt rta Gapa do rta Oropcsa, italijanske •j,u °d rta Oropcsa do francoske meje. . ako je n> pr. zona, ki jo bo nadzirala j^rnčija, dolga okoli 370 km. V tem kon-°lneni odseku so Cartagena, Alicante Valencia. Kako bo z uspehi te kontrole? Mnenja ni'1 . ovnjakov so zelo različna. So med 'nii optimisti, so pa tudi pesimisti, ki / nujejo. da bo ta kontrola povzročila ‘ večje zmešnjave, saj je v vsem tem n°go pomanjkljivosti. Tako so n. pr. iz-t0reti kontrole Kanarsk. otoki, za ka-s‘e sta Francija in Anglija, ki dobro ve-tet T tamnSnic nemške mahinacije, zah-Vr.V! ! kontfol()’ Pa Je zadeva radi preji' demrnih Me v splavala po vodi. , 1^"utrofa je namreč tudi tlraKa reč. Za-jjjj1 so jo dvakrat morali odložiti? Kerni Berlinske skrbi radi avstrijske preorientacije Nova tvorba v podonavskem bazenu: Češkoslovaška - Avstrija - Madžarska BERLIN, 13. marca. Havas poroča: Gotovi nemški politični krogi kažejo gotovo vznemirjenost radi nove avstrijske politične orientacije v smislu zbli-žanja Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske, da bi se tako v podonavskem bazenu ustvarila nova politična in gospodarska formacija. V zvezi s tem se navaja tudi načrt, po katerem obišče avstrijski državni podtajnik zunanjega ml nistrstva Guido Schmidt Pariz in Lorden. »Berliner Tagblatt« ugotavlja, da se ti glasovi vsebolj ponavljajo in da je treba opozoriti Češkoslovaško, da ne goji preuranjenih nad radi Madžarske, k; se menda ne bo odrekla svojim zahtevam glede gotovih teritorijev ob severni meji. isti list povdarja, da ne dopuščajo bilateralne pogodbe, kakor jih ie bila Avstrija podpisala v teku zadnjih let, zlasti Rimske protokole, tako lahke izmenjave politične orientacije.« HUukidska fuAivddska uisaka sala s hantam md zteitia v ztak 8ofotki MADRID, 13. marca. Havas poroča: Odbor za obrambo Madrida sporoča, da so republikanski odredi v vseučiliščni četrti s pomočjo močnih eksplozivov uničili zgradbo visoke poljedeljske šole, ki je bila doslej v rokah francovcev. V ruševinah je našlo smrt mnogo francovcev, zakopanega pa je bilo tudi veliko vojnega materiala. Napad francovcev, podprt z močnimi laškimi odredi se nadaljuje v sineri. Guadalajare. Republikanske čete, podporte po letalstvu in topništvu, nudijo močan odpor. PARIZ, 13. marca. Havas poroča: Gospa Tabouis piše v »Oeuvreu« v zvezi s španskimi dogodki: «Izpovedbe ujetih laških oficirjev nudijo jasen dokaz o tem, Umesi fttati antifašista** RIM, 13. marca. Pred izrednim sodiščem za zaščito države je bilo več obrav nav proti nekaterim protifašističnim skupinam. Tisk ne objavlja teh obsodb, ki se Stedazetoskc matte m ideie tnotje da je poslala Italija v Španijo redne čete in ne samo fašistov prostovoljcev. Potem takem je položaj zelo jasen. Vladne čete vršijo protinapade z veliko požrtvovalnostjo. Toda, če se bo načelo nevmeša-vanja uveljavljalo samo proti njim in če jim bodo prepovedali celo nakupovanje orožja, potem ne bo mogla očividno va-lencijska vlada več dolgo vzdržati.« — »Petit Journal« pa piše med drugim, kakor zatrjujejo, da bo od uspeha ali ne-uspeva najnovejše ofenzive generala Franca odvisen zaključek drž. vojne. List se vprašuje, da ni način, s katerim se postopa v vprašanju nevmešavanja in nadzorstva, baš tak, da bi omogočil uspeh ofenzive frankovcev. držijo v največji tajnosti, doznava pase da je bil med drugim obsojen dr. Paulo Fazani, ki je bil obsojen na 22 let težke ječe. LONDON, 13. marca. Havas poroča: V zvezi z Mussolinijevim potovanjem v Afriko piše »Manchester Guardian«: Mussolini se je podal na to inšpekcijsko potovanje kot osvojitelj Etiopije ter oznanjevalec nekega varuštva nad izlamom. le njegova ambicija, da bi Italiji priborili v Sredozemlju premoč. Medtem pa, ko skuša ta cilj doseči z utrjevanjem posameznih italijanskih otokov in pošiljanjem čet v Španijo, ne bi smel pozabiti, da ima Sredozemlje dve glavni obali. — Morda podpira Mussolini gotove akcije v tiemija odfwmt& udi MtpaiMpa pakta španskem Maroku in v francoskem Tunisu. Med domačini italijanskih severo-afriških kolonij se vrši gotova propaganda, ki prihaja tudi med arabsko prebivalstvo, ki se nahaja pod britanskim gospo-dstvom. Sedanji Mussolinijev obisk v Mibiji bo vse, ki imajo interes na tem, da o tem razmišljajo, spomnil na to, da ni več Egipt izoliran po morjih in puščavah. Italijani so dosegli uspeh ob Rdečem morju in upajo sedaj na uspehe tudi v Sredozemskem morju. *?j so , - sporazuma radi financiranja. Celo-Wi”n 'etni stroSk:' se namreč računajo na An h'1' *ll,,tnv' ^6% bi prispevala 1 Francija. Rusija. Italija in Nemost' bi ostalih 20% odpadlo na žiii ^fžave, ki bi pristopile k spora- Najv*?čje težave gredo na naslov nclic, ki noče plačati v devizah, tnar- BERLIN, 13. marca. Zunanji minister von Neurath je izročil angleškemu poslaniku v Berlinu Eriku Phipsu odgovor nemške vlade na noto angleške vlade meseca novembra lanskega leta v zadevi sklenitve novega zapadno evropskega varnostnega pakta, ki naj bi nadomestil locarnsko pogodbo, ki jo je Nemčija od- povedala. Vsebina odgovora bo objavljena v teku današnjega dne. Istočasno je nemški poslanik v Londonu von Ribbentrop izročil enako noto zunanjemu ministru Edenu. Iz Pariza poročajo, da vlada v tamošnjih političnih krogih velika skepsa glede nemške dobre volje. več v markah, katerih izvoz pa je prepovedan in bi za navedeni znesek hotela prodati svoje blago. Nevtralnostni odbor pa ni nikakšen zavod za kompenzacijske pošlo in se je položaj takoj kohipljciral, čim je izjavil zastopnik Sovjetske Rusi/:, da bo tudi Rusija plačala tako kakor Nemčija. Konkluzlje? Nedvomno bi morala ostati državljanska vojna na Pirenejskem polotoku izključno španska zadeva. Pa ni v škodo prestiža Španije ter splošno evropskega stanja, ki je od pričetka špan ske državljanske vojne sem v znamenju luekc napetosti in neštetih motenj. Ali bo kontrola kaj pomagala? Treba je vedeti, da se kontrola tiče izključno onih parnikov in ladij, ki pripadajo državam, ki so pristale na kontrolni sporazum. Je to torej neke vrste samokontrola v svrlio ugo tovitve, v koliko uvažujejo posamezne države prevzete nevtralne obveznosti. Ne razteza pa sc kontrola na španske ladje in parnike onih držav, ki niso soudeležene pri tem kontrolnem dogovoru. Semkaj spadajo tudi ladje vseh izven-evropskih držav. Ravno ta okolnost daje močno kombinacijsko orožje v roke onih, ki presojajo vso stvar bolj pesimistično. MORAJO BITI IZLOČENI. Ljublj. »Pohod« z dne 13. t. m. piše v zvezi z dr. Mačkovim člankom v »Selj. domu« pod naslovom »Niti klerikalizma, niti brezvestva«: »Ne gre za politiko, ki jo vodi danes dr. Maček v državnem oziru, gre za ono temeljno tezo, za katero se bori danes vsaka pametna in dosledna državna politika širom sveta, za katero se mora boriti zlasti državna politika vsake mlade nacijonalne države. In ta teza se glasi, da morajo biti izločeni iz poseganja v notranje razmere v državi, iz razvoja te notranje politike vsi oni elementi, ki nimajo svojega izvora v narodu samem, pa vsled tega tudi niso odgovorni izključno temu narodu za svoje delovanje. Kdor je v resnici veren, seveda ne veren v političnem smislu, ta bo soglašal z dr. Mačkom, ko pravi: Spoštuj svojega duhovnika, ko vrši svojo vzvišeno službo, ko propoveduje Božji nauk in oplemenituje ljudi zlasti danes, v teh težkih časih. Duhovnik pa. ki gre v politiko in seje kot političen delavec sovraštvo med narodom, ta ni več božji služabnik, ta ne zasluži nobenega spoštovanja, še manj pa onih privilegijev, ki mu jih daje njegov vzvišeni stan. Kajti tak duhovnik se pokaže sam nevrednega privilegijev, tak duhovnik je ponižal samega sebe, je pa ponižal s tem tudi ono veliko službo, kateri edini bi moral služiti in ki se izraža v divnem nauku Kristusa: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« DA SE ZNEBE OČITKA. »Del. pol.« piše-: »Da bodo laže kadili novim malikom ((gg. od bivše SLS) so menda pred nedavnim časom izjavili tudi, da »Slovenec« ni glasilo katoliške akcije — da se znebe očitka, da njihova pisarija in hujS'karija nasprotuje osnovnim načelom katoličainstva.« ŠIKANE. Šikaniranje slovenskih vernikov na Tr-žaškem se nadaljuje. Vedno z nova si omislijo načine, kako bi bolj razdražili in mučili naše ljudi v cerkvi. Še pred nedavnim so smeli vsaj ob nekaterih prilikah v Barkovljah naši pevci in pevke na kor in zapeti slovensko cerkveno pesem. Sedaj so jim vzeli še to pravico, tako da smejo le še v sami cerkvi peti, kjer so izpostavljeni napadom od strani fašistov. ZMANJŠAN DOBIČEK. Privilegirana agrarna banka objavlja v beograjskih »Službenih Novinah« svojo bilanco za preteklo leto. Čisti dobiček je bil lani za polovico manjši nego prejšnja leta. Izkazuje 18.1 mil. Din napram 34.4, 36.6, 38.8, 39.4, in 44.4 milj Din v letih od 1935 do 1931. PREPOVEDANO. »Kmečki list« poroča kc Grahova pri Cerknici, da so člani in članice Društva kmečkih fantov in deklet zdo razburjeni radi prepovedanega prikrojevalnega tečaja, za katerega se je prijavilo 17 kmečkih deklet. Prav tako je bila prepovedana tudi gledališka igra. ki jo je nameravalo prirediti društvo »Reje malih živali«. ŠEBOVA KNJIGA. Znana je takozvana afera s knjigo, ki io je napisal bivši češkoslovaški poslanik v Bukarešti Šeba, radi katere se je ne- St*!!?*® in drugi mrčes ki Uas nadleguje u UaSlb 9fanouon|ih uničuje Desinsekcijski odd. MP Orožnova ul. 2/1, Maribor lamfimo za diskretnost in uspeh tfUM&otsiu fitcšichti Za lepoto in prikupnost Maribora Menda ga ni nobenega od nas, ki ne bi bil še občutil, kako prijeten, dihanje olaj šujoč, prsi Širec je zrak, kadar izstopimo v Mariboru iz vlaka, prišedšega z juga. Primera z Meranom in častni naslov »ju-goslovenski Meran« za naš Maribor je splošno znan in tudi priznan. Tudi razvoj Maribora v tujsko prometno mesto in v »pensionopolis«, v zatočišče upokojencev, je vsak dan očitnejši. Mnogo se je že storilo za olepšavo in razvoj Maribora po prevratu, tako da ga ljudje, ki so ga poznali izpred prevrata, pa potem niso več bili tu, kar prepoznati ne morejo. In vendar bi bilo še marsikaj mogoče storiti, da bi postal Maribor še bolj meranski, še bolj tujsko prometni, še privlačnejši za upokojence iz vse Jugoslavije, Zato je potrebno, da vsak od nas gleda na to in pri vsaki priliki spodbuja gospoda župana in mestne svetnike, katerim je v prvi vrsti naložena skrb za njegovo povzdigo, da odstranijo, kar je v Mariboru nevšečnega, in napravijo vse, kar bi naše mesto napravilo še lepše in prikupnejše. Če pridemo iz severo-vzliodne strani v Maribor, nas na ustju Aleksandrove ceste kar ustavi neverjetna prikazen na oglu Kopališke ulice nasproti frančiškanski cerkvi. Da, to, kar se tu vidi, vpije in kriči. To mi bo pač pritrdil vsak Ma- davno od strani opozicije dvignil v bu-kareškem parlamentu velik prah. Radi te knjige se je čutila prizadeta tudi Poljska, češkoslovaški zunanji minister dr. Krefta se je včeraj v parlamentarnem zunanjepolitičnem odboru potem, ko je odklonil povratek Habsburžanov, dotaknil tudi Še bove knjige. Dejal je z ozirom na napad državnega podtajnika v poljskem zunanjem ministrstvu g. Szembeka, ki ga vsebuje navedena knjiga, da nič kaj ne dokazuje dobre volje ,če menijo varšavski krogi, češ da predstavlja ta Šebova knjiga uradno tolmačenje češkoslovaške zunanje politike. V Šebovi knjigi, ki je izključno zgodovinsko političnega pomena, ga mi stavka, ki bi se mogel smatrati kot Poljski sovražen. Pač pa so mnogi.poljski pisatelji, ki niso daleč od odgovornih cinlteljev, izdali več knjig, ki zagovarjajo razdrobitev Češkoslovaške. SOFIJA TRIUMFALNO SPREJEMA BEOGRAJSKE SOKOLE. Včeraj je prispelo v Sofijo pod vodstvom župnega staroste generala dr. Stajica 250 Sokolov in Sokolic beograjske župe. Sprejem v Sofiji je bil naravnost triumfalen. Vsa Sofija je bila okrašena z jugoslovenskimi in bolgarskimi zastavami, Ob pozdravu na kolodvoru sta se ge-merala Atanasov, predsednik bolgarskih Junakov, in dr. Stajic poljubila. Ogromna množica ljudi je pozdravila sprevod, v katerem so korakali Sokoli in Sokolice ter Junaki in Junakinje. riborčan in vsaka Mariborčanka. In nič manj, da je treba tu nekaj napraviti in sicer čim prej! Tisti paviljoni in za njimi tiste strašne stene s še strašnejšimi reklamami — to mora izginiti čimprej! Kako se naj ta stvar uredi, to je naloga poklicanih strokovnjakov. Drugi nebodigatreba je na Trgu Kralja Petra. Menda že dve leti je tega, odkar je tam občina postavila strašila, ki bi spadala morda na kako živinsko sejmišče, ne pa na mestni trg. Zakaj se neki ta trg ne uredi? Ali je res treba poslušati vsakogar toliko časa, da pretečejo leta? Tega trga se drži izredno mnogo rabljena Pobreška cesta, ki vodi na pokopališče in po kateri prihaja podeželje z jugo-vzhoda v Maribor. Ta cesta je zdaj, ko so podrli Turkovo hišo, pravo strašilo! Ali je res nemogoče odločiti se in storiti, kar se itak mora storiti? Naj bo za danes dovolj s strašili! Vsak do, ki ima v mestu opravka, se spotakne ob eno ali drugo in pač na nikogar ne napravljajo ugodnega vtisa. Druga stvar, ki me že več let bode v oči, so v gornjem, novem delu mesta, pa tudi v njegovem središču gole stene na hišah, ki čakajo na zidavo svojih sosed. Te stene so obupno puste m jih mo rebitna slepa okna ali celo reklama prav nič ne lepšajo. Ali se ne bi daio izredno olepšati in napraviti prikupne, čc bi bile porasle s plezalkami? Plezalke dajo spo. mladi in poleti za ok<> tako prikupno zelenje, s katerim se najmanjša sapica poigrava liki veterček z morsko gladino, jeseni pa imajo plezalke nebeško lepo sliko vseli odtenkov prelivajočih se barv, zelene, rdeče, rjave in rumene. Da, celo po zimi, ko jim lastje odpade, dajejo plezalke s svojimi stebli, vejami in vejicami razne bujne like na stenah. Samo poglejte v raznih letnih časih stene na vili gospoda Lavrenčiča v gornji Gosposki ulici ali stene sanatorija v isti ulici. Tu povsod rastejo plezalke, katerih botanično ime se glasi »auipelopsis Veitchi robusta«, to je požlahtnjena divja vinska trta, katero pa po svoji kakovosti in lepoti daleč prekaša. Še bolj pre kaša vajčevka navadni bršljan, ki ima kratke peclje iu na teh liste, ki pozimi ne odpadajo, dočini imajo vajčevkini listi 2—3 dm dolge peclje, da je med njimi in steno širok zračni prostor. Razen tega se njeni listi krijejo liki strešne opeke, ne prepuščajoč tako niti kapljice vlage od zunaj na steno, pozimi pa odpadejo, da je stena vso zimo popolnoma prosta in se lahko suši. To prednost ima torej vajčevka pred bršljanom in deloma tudi pred divjo vinsko trto, da je pod njenimi listi debela plast toplega zraka, ki zid suši, če je moker od temelja, in da ne pripušča niti kapljice vlage iz zraka na zid. To je treba javno povedati, ker se še tako pogosto dela vajčevki krivica,' češ, da je zid radi nje vlažen, dočim je ravno narobe res: moker zid se pod njo posuši. Kdor ne verjame, naj si pride ogledat zid, ki loči sanatorij v Gosposki ulici od gimnazije. Ta zid je bil pred leti, dokler ni bil poraščen z vajčevko. prava strahota. In danes? Mokre lise so pokrite, omet več ne odpada ali vsaj ne v taki meri, na mestu ogabnih lis in razpadlega oineta pa vidimo poleti zeleno zaveso, ki vzbuja naravnost dopadenje. Še nekaj straši v glavah nezaupljiv-cev, da je namreč vajčevka ugodno ko-tišče za mrčes vsake vrste. Tudi to ne drži! Vsi, ki imamo vajčevko po svojih stenah, bi gotovo že zdavnaj segli po nožu ali Škarjah in jiizpodrezali življetv sko žilo. če bi bilo to res. Vajčevka se spomladi ali jeseni sadi s potaknjenci, okoreninjenimi, pa tudi neokoreninjenimi, kakor se pač dobe, 1, v iznosu 1 „200.000.000.—. Narodna banka je podelila v preteklem letu 1„458,603.2S3 Din eskontn. kreditov. Po pokrajinah je bil celokupni kredit porazdeljen takole: Beograd s predvojno Srbijo Din 714,831.705.—, Hrvatska Din 481,066.736.—, Slovenija Din 118 mil. 712.854.—, ostale pokrajine Din 244 mil. Od lombardnih kreditov v iznosu Din 258,776.895.— je porabil Beograd 219 mil. 624.316 Din. 2iro promet je znašal 47 milijard dinarjev, kar kaže poživlje-nje v denarnem prometu. Bruto dobiček je znašal 122,414.904.37 Din, skupni izdatki 81,409.768.03 Din tako, da znaša čisti dobiček 41,005.136.34 dinarjev. Delničarji dobe dividendo v iznosu Din 400.— tako, da odpade na dividende 24,254.207.84 dinarjev. Država pa dobi po zakonu od čistega dobička Din 14,700.671.69. Rentabilnost delnic znaša pri tečaju Din 7.150.— 5.6 odst. »Ab<< f . _ . * Kozjaška. Tujec: »Tu na prhlem hodniku naj bi spal! Saj se mi utegne ponoči še udreti!« Oddajalec stanovanj: »Bodite bre/5 skrbi! Saj je pod hodnikom itak gnoj' uica<'. Jože Malenšek: la utevtaUaL dtd Nedolgo tega je iiuel znani sodelavec pok. gen. Maistra g. J. Malenšek izredno zanimivo predavanje o prevratnih dneh v Mariboru. Radi pomembne poučnosti predavanja, smo g. predavatelja naprosili za besedilo predavanja, ki ga bomo v sledečih podlistkih obelodanili. Prevrat v Mariboru sc je prav za prav začel zvečer 31. oktobra in sicer v Narodnem domu. Gostilniški prostori so bili takrat nabito polni Slovencev, posebno pa vojaštva. .Nastopili so različni govorniki, ki so imeli skrajno revo-iucijonarne in navdušene govore, ki so razpalili vojake tako, da so si začeli pripenjati narodne kokarde na čepice. To je trajalo približno do 11. ure ponoči. Nekateri oficirji in vojaštvo je nato odšlo, Na ulicah pa je prišlo do velikih demonstracij, ker je bil aretiran bivši vojni kurat Krušič in odpeljan v vojaške zapore v Dravsko vojašnico. Demonstranti, katere je vodil podporočnik Grač ner, so se takoj podali pred vojašnico in so ogorčeno zahtevali njegov izpust. Šele, ko je začelo leteti kamenje iu ko je bi la tamošnja straža razorožena, so ga izpustili. Vojaštvo je razbilo nato nemški kazino. Takratni stacijski poveljnik Ho-1 i k, ki je bil o tem obveščen, jc takoj alarmiral telefonično vse vojaštvo po kasarnah, a demonstranti so se med tem že poskrili. Patrulje so iskale posebno Gračnerja in Krušič a, ki pa sta bila že tudi na varnem V Narodnem domu pa smo obsedeli kap. V a u p o-t i č, R a k u š a Metod, L u k n c r Franjo, Šilih Gustav, Malenšek Lojze in jaz. Vaupotič nam jc sporočil, da moramo biti zjutraj, to jc l. novembra. vsi zbrani v vojašnici v Melju, ker se bo zgodilo nekaj zelo važnega. Kaj? Nam ni hotel povedati. Nato smo se podali še v kavarno »Meran«, kjer smo ostali približno do 1. ure zjutraj. Ko je odbila ura 12., smo vsi vstali ter zapeli himno »Lepa naša domovina«. Seveda so morali vstati tudi drugi gostje, med katerimi je bila večina Nemcev, ki so bili vsi zelo preplašeni. Zjutraj 1. novembra ob 7. uri smo bili že vsi točno zbrani v kasarni. Maister pa o tem ni bil obveščen in šele na odločno Vaupotičevo zahtevo so poslali ponj, Štacijski poveljnik H o I i k jc pozval k sebi samo štabne oficirje, ki so zbo- rovali v polkovni pisarni. Kaj se je zgodilo in razpravljalo tam, opisuje general Maister sam v zadružnem koledarju in v »Ilustracijah«. Pri kadru so bili takrat samo uajza-grizenejši nemški oficirji in le malo Slovencev, ker so bili ti večinoma na fronti. Od Slovencev so bili navzoči: Maister, Vaupotič, Rakuša Metod, D i e t z, L u k n e r, Š i I i h, M a-1 e n š e k Lojze in jaz. Vsi ti so bili večinoma na pol invalidi ter so imeli deloma dopust. Od Nemcev so bili navzoči: II o 1 i k, H u b e r, K o b i 1 a n s k y, S c h i -n e r e r, H i e r s t a n d, K r e m 1 i n g, K o t t r e, M a v r i č, II a k 1, K 6 • n i g s t e i n, S ti B 1 a n d, S m o 1 e, T e i c h t m a n, B i t te r c r in še nekateri drugi, katerih imena pa ne vem. Ko je general Maister opravil svoje v polkovni pisarni, je dal trobiti alarm, in vse moštvo se je zbralo na dvorišču. Tudi ti so se ločili med Ncmcc in Slovence. Nemce so poslali takoj domov, Slovence pa je general M a i s t e r zaprisegel. Nato je potegnil sabljo in zaklical: »Fantje, domovina vas še potrebuje, moja oblast sega od Špllja do Zidanega mosta«! Nemci so bili razjarjeni, očitali so nam veleizdajo. Posebno stotnika K r e ni' I i n g in K o t t r sta se repenčila-Mi smo jima pa zagrozili: če ne bosta mirna, bodeta odstranjena s silo. Gefle' ral Maister nam jc dal še nekatera navodila, postavil jc Vaupotiča za polkovne' ga komandanta in sc nato odpeljal v Cirilovo tiskarno, kjer je bil že zbran »Narodni s v e t« z dr. V e r * s t o v š k o m in dr. R o s i n o na čelu. . Mi smo pa šli na delo. Vaupotič jc da* Luknarju in meni nalog,' da morava P°* zapreti vse pisarne, iz katerih sc n’°' rajo odstraniti vsi Nemci. To sva tud« z veseljem storila. Luknar je to hit*0 opravil, a jaz sem imel težje stališ^6. Posebno polkovnik H u b c r se jc trdovratno upiral, in šele, ko sem mu zagrozil s pištolo, se je odstranil. Ta človek jc namreč imel vse p. v. oficirje n1 moštvo v evidenci. Bil je poleg Mavri*-* eden najbolj zagrizenih »slovenožrcev« Listine o tem je hotel vzeti seboj, Pa sem mu to nakano pravočasno preprečil. Grozil mi je tudi s »subordinaeno«, a jaz sem mu zabrusil v obraz, da nu ne poveljuje več, ampak »Narodni sv « v imenu katerega nastopam. Ko je vse to opravljeno, nas je v£“p0ctotBilg razdelil na posamezne oddclp. V M a riti o m, cfne T3. ni. 1937. —....... I 'I ' Mariborski »VeSernlfč« Jutri —im -m i um—m >::zzgmm Stran 3. Htatišatske in H/ivitf Maribor se uspešno bori proti tuberkulozi Splošno je znano, da predstavlja tuberkuloza v naši državi žel še tako resen problem, da mu je treba posvetiti posebno pozornost. To dokazujejo, kakor je pred nedavnim poročal tudi »Večernik«, najbolje številke. Od leta 1921. do 1933. ih umrlo v naši državi radi tuberkuloze nič manj kot 250.000 ljudi. Snočnji redni občni zbor nase agilne Protituberkulozne lige je pokazal, da imamo v tem društvu požrtvovalno pobotnico v boju zoper tuberkulozo, da pa Še ni zadostnih sredstev na razpolago, da bi se mogla izvesti v doglednem času potrebna velikopotezna dela v zaščito našega celokupnega prebivalstva pred jetiko. Kakor je bilo razvidno iz poročil pred sednika izvoljen g. dr. Ipavic, ki že funkcionarjev, je razvila naša liga tudi v preteklem letu živahno delovanje. Društvo je stalno propagiralo borbo zoper tuberkulozo, podpiralo tuberkulozne bolnike v denarju in zdravilih, pošiljalo bolne otroke v ferialne kolonije, skrbelo za brezplačno zdravljenje tuberkuloznih rod bin, skratka, liga je bila vselej na svojem vesta, če je bHa njene pomoč potrebna. Sklad za zgradbo azila za tuberkuloz^ bolnike je dosegel koncem lebruarja, kakor je poročal g. upravitelj Stenovec, že lepo svoto 286.000 dinarjev. Pri volitvah je bil zopet za pred-, sednika izvoljen g. dr. Ip vaic, ki_ že nih zaprek se uprizori jutri, MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sobota, 13. marca ob 20. uri: »Visokost pleše«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 14. marca ob 15. uri: »Dežela smehljaja«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Zorka«. Zadnjič. Ljudske cene od Din 15.— navzdol. Ponedeljek, 15. marca: Zaprto. Sprememba repertoarja! Radi nenad- v nedeljo deset let neumorno vodi našo Ligo. Čla- zvečer namesto »Ciganskega primaša« ni odbora so šolski nadzornik Alt (pod- češka komedija »Zorka«. Veljajo ljudske predsednik), poslanec dr. Jančič, upravi- cene ter pojde s to predstavo to uspelo telj Stenovec, stolni župnik msgr. Umek, delo nepreklicno z repertoarja. Vstopni- gimnazijski ravnatelj v p. dr. Tominšek, na od Din 15 navzdol. vodja zdravstvenega doma dr. Vrtovec, jutri popoldne uprizore krasno Lehar-sanitetni inšpektor dr. Jurečko, ravnatelj jevo opereto »Dežela smehljaja«, ki je v Grčar, gospe B. Hutterjeva m Kukovče- Mariboru zelo priljubljena radi divne va, glavni urednik Kasper, dr. Korenčan, mestoma kar operne glasbe. Veljajo zni-dr. Varl, primarij dr. Lutman, višji dav- žane cene. čni upravitelj v p. Meglič in strokovni »Rdeči nageljni«. Nova domača opere-učitelj Ravter. — Preglednika računov ta, delo režiserja mariborskega gledali-sta Stegnar in g. Stabej. šča Pavla Rasbergerja, dožive svojo kr- Pred sklepom občnega zbora se je raz- stno predstavo ob koncu prihodnjega te-vila živahna diskusija o vprašanju zgra- dna. Krstne predstavo izvirnih operetnih ditve azila za tuberkulozise bolnike. del so pri nas zelo redke, tembolj zasluži Samo, da ne zakašljam! Kašelj prepreči bonbon! PROIZVOD: ..UNION", ZAGREB Debata, ki so se je udeležili gg. dr. Varl, upravitelj Stenovec, dr. Vrtovec, dr. Jurečko, nadzornik Alt in dr. Tominšek, je prinesla minogo koristnih predlogov. Snočnji baJetai večer v gledališču je privabil mnogo občinstva in je bilo gledališče dodobra zasedeno. Nastopajoči (Sanice ljublj. baleta G. Bravničarjeva, G. Skala in M. Remškarjeva ter baletni mojster M. Froman), so bili deležni prisrčnega priznanja. Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je Umrla v 58. letu starosti vdova po železničarju Marija Pukl. Žalujočim naše toplo sočutje! Smrt v reševalnem avtomobftu. 731et-nega delavca Antona Novaka, stanujočega na Tržaški cesti, so hoteli davi reševalci prepeljati v bolnišnico. Novak je »ned prevozom v avtu izdihnil. Predavanje o goriškTj Brdih ima v ljub fenskem radiu jutri v nedeljo ob 20. uri njihov naj verne jši tolmač g. Zorzut Ludvik iz Maribora. Na iniciativo Sadjarskega in vrtnarske-*a društva v Ljubljani priredi tvrtka Ju-Kefa K. D., oddelek za zaščito rastlinstva, v sredo dne 17. t. m. ob 9. uri na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru velezanimivo filmsko predavanje in Predvajanje o zatiranju škodljivcev in odvračanju bolezni v sadjarstvu in vinogradništvu. K obilni udeležbi, ki je brezplačna, se vabijo vsi intep3senti. Mariborska bolnišnica gori! Včeraj o-Poldne kmalu po 12. uri so bili mariborski gasilci alamirani, češ da je v tukaj-pii bolnišnici izbruhnil ogenj. Gasilci so «koj odbrzeli na Tržaško cesto, kjer jim ^ ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so ^edteni požarno nevarnost že odstranili. V banovinski centralni lekarni in droge-ki je nameščena na Tržaški cesti Št. ’ s® je namreč vnela neka tekočina, pa vso pozornost občinstva ta najnovejša opereta, ki ni samo njena vsebina posneta iz domačega življenja pred sto leti, temveč s« tudi njena glasba opira pred vsem na slovensko in hrvatsko glasbeno folkloro. Režira A. Harastovič. je bil ves laboratorij v trenotku v ognju i in dimu. Nameščenci laboratorija pa so J imeli toliko prisotnosti duha. da so takoj i vnelo tekočino pokrili s cunjami, tako da i Kino Union. Danes film prekrasnega se ogenj ni mogel razširiti, ter tako pre-, petja »Cvetje iz Nice«. Erna Sack, žen- prečih, da niso plameni zajeli vsega laboratorija, kar bi bilo lahko usodno. ski Carusso. Za ieiefevo Iz V. okraja. Naše marljivo sokolsko društvo Maribor I. se pripravlja na telovadno akademijo, ki jo priredi dne 3. aprila v telovadnici inž. podoficirske šole zlat peča In i pr s t a n, lepo sre- točno 0b 8. uri zvečer. Pripravljajo se brno cigaretno dozo, dobro ... . ,, ... , , Ar„ zapestno uro o d in j u u e I i r|a urar a M. JLG ER*J1V SIN Maribor, Gosposka 15 Bogata Izbira, zelo nizke cene! Tudi na obroke, brez povišanja cen! ^ * e t z je dobil tretjo četo, Rakuša '•'Ugo in j a z prvo. Tako je minil dozidan in kasarno smo medtem teme-hto očistili naših zatirancev. Kasarna Je bila naša. Popoldne pa so že prihajali različni /“Ki oficirji, med njimi tudi srbski pod-ničnik, katerega smo s posebnim ve-®Jem sprejeli. Pripeljal se je iz ujetni-to ta je dobil nalog, ustaviti vse srb , e ujetnike. Tekom dni se jih jc na-Žai ° Za pr‘'il"no dve močni četit Na ost pa je odšlo tekom popoldneva tu-Precej našega moštva. ličnik Smo hoteli postaviti straže na raz-‘ nih važnih mestih, je primanjkovalo ' vsaki ^eti ie ostala samo ° P° vec‘m ?bxlacno> od časado časa Pa' z diatonično harmoniko I. oddelek; ob d%VHievY splošnem spremenljivo vreme, pol 12. uri pa II. oddelek. Istočasno se profesorska službe. Za ravnatelja vrši od 10. ure dalje v Cafovi ulici tik ki-, nepopolne realne gimnazije v Murski So-na Union tudi vpisovanje in sprejemanje J.e Postavljen Ivo Zobec, profesor na Angleška bolezen Ljubezen do živali je lepa lastnost in si jo moramo, zlasti kolikor gre za domače živali, ki so kakorkoli koristne, le želeti in mladino v tem pravcu vzgajati. Kakor povsod, je tudi tukaj izvrstna meja, preko katere zaide ljubezen v. pretiranost in strast, ki mejita na smeš-nost: omejenost in zopernost. Ona skrb, ljubkovanje, nega, ki so jih često deležni zlasti psi in mačke, so vredne vsestranske obsodbe, bilo to z zdravstvenega, vzgojnega ali* gospodarskega stališča. Kaj si n. pr. mislita siromak ali brezposelni v primeru, ko zaman potF-kata na vrata za podporo in jih nahrulijo, češ, da so (naprošeni) sami v stiskah, a neposredno na to vidijo, kako se ziblje za dotičnim gospodarjem par rejenih in odlično negovanih psov s pla-em, zvončkom, trakom itd., oziroma, kako uživa gospodar nad odlično pasmo lepih bernardincev, prepeličarjev. Taki primeri so res vredni vsega obsojanja. Menda je človek še vedno visoko nad ljubkim, dražestnim, razumnim in ne vem kakšnim psom. Pri nas se ta angleška bolezen precej širi in uživajo psi tako prednost, da nemoteno prestrašijo na cesti plašljivo deco. — Vse do gotove mere! MtadislavHem specijalist za kirurgijo je začel privatno prakso. Ordinira od 2. do 3. ure popoldfne, Gregorčičeva ulica 22. Tel. 28-48. novih učencev. Sokolsko društvo Maribor III. poziva vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži nedeljo , dne 14. marca ob 10. uri v osnovni šoli v Krčevini predavanja br. prof. Gruntarja »O razvoju ruske revolucije«. Opozarjamo nadalje Članstvo na popoldansko predstavo ob 16. uri istotam »Spavaj moja deklica«. Igra je polna veselih dogodkov in zdravega humorja. — Pridite vsi k obema prireditvama. Zdravo! llnole) najpraktičnejše, trpežno sredstvo za hijjijenična stanovanja v veliki izbiri naj- Novaku, Korošica cesta 8. ceneje pri isti gimnaziji. Putnikov velikonočni spored. Avto- karski izleti v Benetke, 4 dni, Din 900.—, v Rim, 10 dni, Din 2400.— in v Graz, 2 dni, Din 110.—. Pavšalna potovanja na Jadran: v Kaštel Stari pri Splitu, 15 dni, Din 1.450,— in na otok Korčula, 15 dni, Din 1.660.—. Informacije »P u t n i k«, Maribor. Muzejsko društvo bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo dne 14. marca ob pol 10. uri v čitalnici Študijske knjižnice. Popoldne se vrši izlet na latensko gradišče na Ceršaku. Vsi člani vabljeni! Gostilna pri »Lipi«, Radvanje. Jutri rana pekrska in ljutomerska vina, tzvr-odojčki, perutnina in domače klobase. stni ribez. Ob priliki potovanja v Inozemstvo nastopa nekoliko časa od sobote 13. marca dalje v Grajski kleti znani radijski pevec tenorist Mihajlo Davidovič. Lutkovni oder Sokola I. igra v itedelju, dne 14. tm. »Gašperčkov junaški čm«. Žrebali bomo lepe knjige in igrali na harmonike in culi boste lepe pravljice. Otroci pridite polnoštevilno! Opozorilo na družabni večer Slovenskega trgovskega društva z raznovrstnim programom v velik) dvorani hotela »Orel« 18. t. m. Gostilna Krempl, ocvrti piščanci, sorti- Nove srečke za I. razred 34. kola so prispele! Ker je število srečk omejeno, opozarjamo interesente, da si jih čimpre-je nabavijo v upravi »Jutra« in »Večer-nika«. Maribor. Gosposka ul. 11. Za koncert mariborskega klavirskega tria, ki se vrši dne 17. t. m. ob 20. uri v veEki kazinski dvorani, se prodajajo vstopnice v papirnici g. Zlate Brišnik v Slovenski ulici. posvetovalnica Radk>n v Mariboru, Ve trinjska 2, je odprta samo še do 20. t. m., na kar se opozarjajo vse gospodinje. V posvetovalnici jim pokažejo napredni način pranja perila, svile in volne, kar pomeni danes veliko olajšanje za vsako gospodinjstvo. Posvetovalnica je odprta do 20. tm.. ves dan od 8. zjutraj do 7. zvečer. Novo bok pivo pivovarna Union, ki je izdelano iz svežega specialnega slada po Izkušenih postopanjih, oride v Četrtek, Drzni vlomi brez konca in kraja *Domnlte se CMDI Ni se še poleglo razburjenje radi drznega ter nepojasnjenega vloma v Zida-ričevo trafiko na Aleksandrovi ceBti, ko beleži mariborska policijska kronika nov slučaj drznega vloma, ki je bil izvršen danes ponoči v Singerjevo prodajalno na Glavnem trgu. Neki doslej še neznani vlomilec je namreč v dopolnočnih urah vdrl skozi dvoriščna vrata v omenjeno prodajalno, kjer je skušal navrtati veliko železno blagajno. Toda ta njegova namera se mu ni posrečila, pa je odnesel električno napravo za šivalni stroj v vrednosti 4000 dinarjev. Vlomilec je moral dobro poznati razmere v hiši, kajti v notranjost prodajalne je prišel na ta način, da je odprl s ponarejenim ključem dvoriščna vrata. Pre' iskava jc ugotovila, da se je storilec vtihotapil že v večernih urah v Bergovo hišo, kjer je Singerjcva prodajalna, ter dne 18. marca (pred sv. Jožefom) v pro-: se je »kril v kletnih prostorih. Tam je »net. Pivopivd se bodo tega letošnjega [ prežal do okoli 23. ure, nakar se jc po-novega 'bok piva gotovo razveselili. I dal na »delo«, ki mu je bilo v toliko olaj- šano, da se dvoriščni prostori Singerje-ve prodajalne z Glavnega trga ne vidijo. Policijska komisija, ki se je danes zju* traj podala na kraj vloma, je v kleti našla sledove na ostružniku, kamor ae je storilec vlegel, dokler ni stopil v »akcijo«. Zanimivo jc, da jc videla hišnica Bergove hiše, ko je davi odprla hišna vrata, nekega moškega, ki je nesel težak kovčeg. Prišel je od zadaj iz Singerjeve prodajalne ter izginil v smeri proti Vetrinjski ulici. Storilec je pustil dvoriščna vrata odprta, kar je prvi opazil šef tukajšnje Singerjeve prodajalne g. Hinko Kos, ki jc prišel v prodajalno okoli pol 6. ure zjutraj ter zadevo takoj javil policiji. Kolikor so doslej ugotovili, je vlomilec odnesel prenosljiv električni šivalni stroj v vrednosti 4600 dinarjev, nadalje raznega orodja in znamkice, s katerimi potrjujejo prejem mesečnih obrokov, tako da znaša skutina škoda nad 6000 dinarjev. Za drznim vlomilcem sedaj inten»ivno poizvedo jejo. Mariborski »Večernfk« Jutra ■ —^ rvtarj "rm Rezervni častnik bodi zgled, kako > treba služiti Kral|u in domovini vezanosti med aktivnimi in rezervnimi Uprava mariborskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov je imela sinoči v dvorani restavracije »Novi svet« svoj XI. redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Jakob Perhavec. Z zbora je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravna brzojavka pa ministru vojske in mornarice. Po kratkem in izčrpnem predsednikovem nagovoru je spregovoril tople besede predsednik osrednje uprave g. Ni-kodije Bogdanovič. Prikazal je veliki pomen Udruženja, ki je čisto nacionalno udruženje, važen del naše vojske za slučaj vojne. Deja! je, da Jugosloveni ne smemo živeti v prošlosti, temveč mo ramo vedno imeti pred očmi le bodočnost. Rezervni oficirji morajo biti zgled, kako je treba služiti Kralju in domovini. Naš mladi kralj Peter II. naj bo naša največja in najsvetlejša veličina. V drugem delu svojega govora je povdaril po trebo čim tesnejšega tovarištva in po- fuuHsUe kovice Preteklo nedeljo je bil v Zohrerjev. ^dvorani v Framu velik pokalni šahovski častniki. V septembru 1937 bo ha Koso- J turnir, prirejen po domačem šahovskem vem polju velika manifestacija rez. ofi- klubu. Ta dan je bil za agilne Framčane cirjev ob 25-letnici osvobojenja Skoplja. j res prav redek praznik, saj so jih obis-Zatem je v imenu mestnega poveljnika : kali kar trije klubi iz Maribora in bliž- g. generala Milenkoviča pozdravil zbor polkovnik Petrovič. Tajniško poročilo g. Korberja in blagajniško g. Grešaka kažeta, da ima mariborski podob-bor 285 članov in da se je posvečala administrativnemu delu živahna pozornost. Denarni promet izkazuje 7000 Din dohodkov in 6000 Din izdatkov. Pri volitvah, ki se vršijo vsako tretje leto, je bila po avtomatičnem izpadku ene tretjine odbornikov (Škoi Franjo, Korber Vladimir, dr, Šalamun, Lušin, Dominik, Rode Silvo in nadz. odb. Kram berger Franjo, Volaušek Ivan izvoljena dosedanja tretjina z izvolitvijo novega cdb. Desnice A. Pri slučajnostih so se obravnavale predvsem interne društvene zadeve v odnosu do Osrednje uprave, ki je prešla v letošnjem jauuarju po ukinitvi komisarijata v polno funkcijo. 2,008.000 Din je zadela razredno loterijska srečka it. 68.2>26 ki je bila prodana v bančni poslovalnici BEZJAK, Maribor Gosposka ul ca 25 S tem si je bančna poslovalnica Bezjak utrdila sloves kovačnice sreče. Po zadnjih velikih dobitkih (od -40.000 do 1,000.000 Din) je prispel sedaj, največji, sploh možni milijonski dobitek! NOVE SREČKE se že dobe v bančni poslovalnic' BEZJAK! Slikarji so zborovali. Sinoči se je vršil v prostorih Združenja obrtnikov slikarskih in sorodnih strok, Ob jarku, redni letni občni zbor mariborskih slikarjev, ki ga je otvoril in vodil predsednik Jakob Senekovič. Združenje šteje 29 članov in izkazuje blagajniško poročilo za preteklo leto Din 5163 dohodkov in 4945.50 dinarjev izdatkov. Premoženje Združenja znaša 2982.50 dinarjev. Proračun za tekoče leto izkazuje Din 5100 dohodkov in prav toliko izdatkov. Volitev letos ni bilo. Šah. Sinoči je bilo v šahovskem kvalifikacijskem turnirju 1(J. kolo, ki se je končalo z naslednjimi rezultati: Jaut:Starc 1:0, Koser:R*3insberger 1:0, partije Seni-ca:Šetinc, Kobljer:Kranjc in Radolič:Kri-žajeva so se končali remis, dočim sta bili partiji Stoinšek:Sever ter Čertalič:Lich-tenwallnerjeva prekinjeni. Ker je šel sedet mesto prijatelja. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bil obsojen 22 letni Franc Švajgl iz Paradiža na 14 dni zapora, ker je hotel sedeti mesto svojega prijatelja 32 letnega Antona Majcena iz Vičancev, ki je bil tudi obsojen na 14 dni zapora. nje okolice. Poleg domačega šahovskega kluba so na turnirju sodelovali SK Sla-vija iz Pobrežja, kulturno društvo Triglav iz Maribora in kombinrani šahovski klub Ruše - Bistrica. Igralo je v »cub«-sistemu v dveh kolih in na osmih deskah 32 šahistov. Rezultati prvega kola so naslednji: I. k o 1 o: Bistrica Ruše : Slaviji 6:2, Fram : Triglavu '= 5’^ : 2K-, 2. k o 1 o: Ruše—Bistrica : Framu —Slavija : Triglavu = V* ; 7'A. Poka! ■e nato prešel po žrebu v prehodno last ruškega šahovskega kluba. Sicer je pa turnir prav lepo m mirno potekel, za kar gre zahvala prdvsem framskemu šahovskemu klubu s predsednikom g. K i s 1 i n g e r j e m, vodjem turnirja g. B e z j a k o m, nadalje z voditeljem posameznih klubov g. K o c -b e k o m za Slavijo, g. G n u s o m za Triglav ing. Jurčičem za Ruše in Bistrico. Vsekakor pa je hvalevredno, da se širi tudi na našem podeželju smisel za lepo kraljevsko igro, kar jasno priča framski šahovski klub, ki šteje že 30 članov, čeprav je bil ustanovljen šele pred letom dni. Ruške novice V vilo g. ravnatelja Krejčija, ki se nahaja s svojo soprogo na Dunaju, sta se priplazila dva tuja možanca, okoli 25—30 let stara, v smučarski obleki. Napadla sta najprej kuharico Martino Krevhovo, nato pa še hlapca Jožeta Pečnika, ki ji je prihitel na pomoč ter ga pretepla. Izginila sta v bližnji gozd, pa sta se sinoči okoli 21. ure pojavila pred vilo, ter sta bila po postavljenem stražniku pregnana. Orožniki vršijo poizvedbe, da izsledijo drzna rokovnjača. h fymje Bodpotte \2aduje ie&etoiutke vesti Deževje in pop.ave ov.rajo prodirati e franccvcev MADRID, 13. marca. Šef republkan* -kega generanega štaba general Marti* nez Cabrera je ods.opii. Na njegovo mesto je imenovan po-kovnik Vincence Roja. Obrambni odoor poroča: Republkan-j skim četam na guadalajarski fronti se je posrečilo, da so zaplenile dve sovražni bateriji. NavzI c slabemu vremenu je republikansko letalstvo lahko uspešno obstreljevalo z bombami sovražne posto-I jan!:e. j PARIZ, 13. marca. Francove čete so nadaljevale včeraj ves dan s prodiranjem proii Guadalajari. Po madridskih poroč lih nrma to prod ranjo več prvotne j uč-nkoviiosti in udarnost'. Kl*n, ki ga je Franco zabil preti Guadalajari naj bi se po prizadevanj h francovcev tekom včerajšnjega dne podajal, kar se pa ni po* srečiio navzi!c srdit?m sunkom na jugU> pri čemer so zavzeli I atobo, Veguifo, Monasterijo, Sorog'udo in Mabrilero. — Fronta, ki je tvorila preje oster kot z osnovama pri Latobi in ArhesUasu se razteza sedaj na teritorij med Trooriho-som in Br'hueto. Francovci so podprli to akcijo z delnimi izpadi preti Las Posas na zanadu Madr’da, da razbremenijo na ta nač'n operacije ob železniški črti Fuefl* čaral. S tem i*o, da bodo utesnili od* "rtlno. ki še zpt v obroču okoli Madrida. Tr sirot no preče’ m^ti operacije deževje s ponjavam' rek Jarame, Henarese in Manzanaresa. Obmejni Cirilmetodarji so devetič zbo rovali minulo sredo v 5. razredu tukajšnje osnovne šole. Izredno lepo število zbranih zborovalcev dokazuje, da naša obmejna podružnica CMD stalno napreduje. Zborovanje je vodil sedanji predsednik drž. veterinarski svetnik gosp. Samec F r a n j o, ki je podal poročilo o pomenu tega nacionalno važnega društva za našo severno mejo ter o dosedanjem delovanju. Iz izčrpnega poročila družbinega tajnika g. Žarka Burje povzamemo, da je tukajšnja podružnica, katere sedež je bil pred vojno pri Sv. Jurju ob Ščavnici, oonovno oživela leta 1929. ter zbrala doslej vsa leta 5.986.55 Din. V minulem letu je napredovala za devet mest ter prednjači v pogledu delovanja s svojim 29 mestom mnogo močnejšim podružnicam, S podporo družbe j~e bilo ob lanskoletni božičnici obdarovano znatno število tukajšnje revne šolske dece. Iz blagajniškega poročila sledi, da je imela po-jdružnica v lanskem letu 1.977.50 Din do- ■301 PARIZ. 14. marca. Vlada je sklenila, da razpiše podpisovanje druge tranše obrambnega posojila v višini 2.5 mili* jard frankov za torek, dne 16. t. m. m.................................. ^ hodkov in 245 Din izdatkov. Blagajna izkazuje prebitek 192 Din. Sledile so volitve ter je bil za po' slovno leto 1937. izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Samec Franjo, podpredsednica ga. Ana Mavrič, tajnik S-Burja Žarko, blagajnica gdč. Bračko Marjeta, odbornika gg. Klinc Ludvik in Cividini Stane, namestnica gdč. Marica Ogorelec. Pregledovalca računov Sušeč Janko in Joža Hrastelj. Delegati gg. Ma^ rič Karol, dr. Boezio Lenart in Hraste!) Joža. Med slučajnostmi si je novoizvoljen1 odbor tukajšnje podružnice nadel nalO' go, organizirati in razširiti svoje delo' vanje tudi na vso Apačko kotlino. Prispele so velikonočne razglednih CMD ter se dobijo pri blagajničarki Bračko Marjeti, Segajte po njih! —* iadeva, Id murna m HUuMot Mi: kako ftotoca »Slovenec" Koliko so vredna poročila glavnega dravskobanovinskega glasila Jugoslo-venske radikalne zajednice »Slovenca« dokazujejo naslednje navedbe: »Jutro« z dne 2. marca piše v zvezi s poročilom o zadnji seji mestnega občinskega sveta med drugim: »Po poročilu m. svetnika Hrastelja je mestni svet sklenil, da sc bivšemu uslužbencu mestne plinarne Josipu Kavšku odpove dosedanje brezplačno stanovanje. Kavšek se je svoječasno pri delu ponesrečil in je izgubil oko. Tožil je mestno občino za odškodnino, pa je pravdo izgubil. Sedaj ga bodo postavili na cesto. S tem sklepom je bila seja, ki je trajala pol ure, zaključena.« »Slovenec« v svojem poroči?« z dne 2. marca o poteku navedene seje mestnega občinskega sveta ne omenja, da se je Kavšku odpovedalo stanovanje. »Večernlk« z dne 2, marca piše v uvodniku »Mariborska komunalna politika«: »Na dnevnem redu sinočnje seje je bilo tudi osebno vprašanje uslužbenca mestnega avtobusnega podjetja g. Kavška, ki se je, kakor znano, svojčas ponesrečil pri preizkusu atmosferičnega pritiska. Ker je izgubil levo oko, je zahteval od mestne občine primerno odškodnino, ki mu je pa mestna občina ni priznala, radi česar je Kavšek vložil pri sodišču tožbo proti mestni občini. Vendar je pravdo izgubil in so na snočnji seji sklenili, da mu odpovejo naturalno delavnici mestnega avtobusnega podjetja po lastni krivdi«. Nasprotno je res, da je do nesreče priilo zaradi tega, ker sem moral izdelati po naročilu vodstva mestnega avtobusnega podjetja aparat stanovanje. Kavšek, ki je družinski oče, za preizkušnjo sveč brez vsakih za to ie sedaj na cesti«. I potrebnih sredstev in priprav.« Tega »Slovenec« se je po nepotrebnem ogla aparata ni dalo vodstvo mestnega avto sil. Dne 3. marca prinaša pod mariborsko rubriko naslednjo vest: »Na cesto so ga vrgli«. »Iz zadnje občinske seje je »Jutro« poročalo, da je občinski svet vrgel g. Kavška na cesto. Da bo javnost poučena o tem primeru, ga objavljamo v podrobnostih: omenjeni Kavšek se je pred enim letom ponesrečil v delavnici avtobusnega podjetja po lastni krivdi. Občina je storila vse, da mu je omogočila rešitev enega očesa, in ko je prišel iz bolnišnice v Zagrebu, so mu mestna podjetja ponudila lahko telefonsko službo, kjer bi imel plače po 8 Din na uro. Te ponudbe Kavšek ni hotel sprejeti, temveč je vložil odškodninsko tožbo pro ti mestni občini, ki jo je pa izgubil. V decembru 1935 mu je mestni svet dovolil tudi brezplačno stanovanjc, dokler bo v službi mestne občine, Ker sedaj ni več v službi, mora stanovanje zapustiti, ker ga občina potrebuje za drugega nastav-Ijenca. Kdo je kriv, da gospod Kavšek ni več v občinski službi, se lahko iz navedenega spozna. Le »Jutro« je čutilo potrebo, da ]e o tem primeru tendenciozno poročalo«. V »Slovencu« št. 54 z dne 6. marca pa čitamo naenkrat pod mariborsko rubriko naslednje: »Na cesto so ga vrgli«: »Prejeli smo: Ni res, da se je omenjeni Kavšek pred enim letom ponesrečil v busnega podjetja niti preizkusiti v smislu zakonitih predpisov, miti mi ni dalo na razpolago za pravilno funkcioniranje aparata nujno potrebnih sestavnih delov in pomožne aparature, ampak so bile vse moje tozadevne prošnje in pritožbe od merodajnih činiteljev avtobusnega podjetja zavrnjene. Ni res, da je občina storila vse, da bi mi omogočila rešitev enega očesa, pač pa. je res, da občina po nesreči ni storila zame sploh ničesar, razen tega, da mi je sedaj odvzela stanovanjc. Ni res, da so mi mestna podjetja ponudila lahko telefonsko službo, pač pa je res, da so mi stavila 6dnevni rok za nastop službe v času, ko sein bil za vsako delo še povsem nesposoben. Ni res, da službe nisem hotel spre leti, pač pa je res, da ie nisem mogel sprejeti. — Kavšek Josip. V »Delavski politiki« z dne 10. t. m. pa čitamo: »Usoda delavca, Bivšeirtu uslužbencu v delavnici mestnega avtobusnega podjetja, Kavšku, ki je pri eksploziji nekega aparata izgubil oko, je mestna občina odpovedala stanovanje, ker ni več v občinski službi in je občino tožil za bolečine. »Slovenec« pravi, da je bila Kavšku ponudena lažja služba, pa je ni sprejel. To je res, res je pa tudi, da Kavšek službe ni mogel sprejeti, ker ie bil takrat v bolniškem staležu in je še danes. Glede tožbe se nam pa 'i&\ da je Kavšek vendarle upravičen neka1 zahtevati. Kajti nesrečo, ki se je zg°' dila, je pripisovati dejstvu, da se je vr' šilo preizkušanje vžigalnih sveč z ^ pravo za komprimiran zrak, ki je napravljena doma, namesto z napra^0’ ki jo dobavi tovarna in je popolno^ varna. Kavšek pa je celo predlagal, d naj podjetje iz varnostnih ozirov nabav tak aparat pri tovarni. Le neutcmelje^ štednja je zakrivila nesrečo. Taka je deva, ako govorimo o krivdi in nekriva j katero vprašanje je načel »Slovenec«-— »Iz obupa si je prerezala vrat žen odpuščena občinskega uslužbenca Ka ška. Prepeljali so jo v bolnico.« IN ŠE NEKAJ. Ponedeljski »Slovenec« z dne 8. nw ca piše: »Zborovanje hišnih P°se JI, kov«. K poročilu, ki smo ga objavili o nes teden pod tem naslovom, smo Pr jeli: Ni res, da sem na občnem ^bo društva hišnih posestnikov za MariiD in okolico ugotovil, da se pod sedanj upravo boljše in bolj smdtreno S°s? j, dari na občini, nasprotno je res, da sp>° nisem kritiziral ali primerjal občins«. ga gospodarstva, pod prejšnjo z on“ pod sedanjo upravo, torej tudi nisem t gel ugotoviti pod katero upravo sc ^ boljše in bolj smotreno gospodari'lo. Mariboru, dne 1 marca 1. 1937. S sp štovanjem: Megiič Otmar, predse® f Društva hišnih posestnikov za M. in okolico.« . ,.nro- Še en dokaz, koliko so vredna P čila ponedeljske številke glIuvnefriV(,tlskc skobanovinskega glasila »Jugos radikalne zajednicc.« Mariborski »Ve čer ni k« Jutra •. vatsm Stran 5. KT1:. 'fomOB 1BON JUAN ii—^— 54 »Če vam je prav, vas spremljam do Aivana Se rala« je pripomnil Ro\vland staremu gospodu, ki je stopical naprej z majhnimi koraki in ki se je venomer oziral proti tistemu stolpu, kjer je napravil tako važno odkritje skrivnostnega napisa v razvalinah. »Seveda, seveda. Me bo zelo veselilo, če bi se lahko pobližje spoznal s svojim rešiteljem. Mene bi ne bila takšna škoda, če bi me ti predrzni razbojniki ubili, četudi mi hčerka venomer zatrjuje, da sem za njeno srečo neobhodno potreben. Morda, bi to tudi mojo ženo užalostilo, vsaj malo gotovo. Toda pomislite: znanost, znanost bi bridko čutila izgubo radi moje prerane smrti. Dragi gospod, bizantinska perioda se je v carigrajski zgo dovini doslej hudo, prehudo zanemarjala. Jaz spadam v vrsto onih mož — četudi sem prav za prav diletant, — ki si prizadevajo to vrzel izpolniti. Meni gre namreč za dokaz, da je ob'navalu Saracenov I. 717 že Leo Izaorijec premaknil težišče svoje obrambe v utrjeno trdnjavo, ki ie stala tam, odkoder prihajava, ne pa šele sto let pozneje Lev Armeni-jec, ki se mu je z največjim naporom po srečilo, da je branil Carigrad 1. 813 pred napadajočimi Bolgari pod Krumovim vodstvom.« Gotovo boste razumeli, da pospešuje sličnost imen ter zgodovinskih dogodkov zamenjavo obeli. Pomislite, kako temeljito je treba proučiti vse zadevne dokumente, da se to pomembno vprašanje lahko razčisti. Že dve leti se pečam s tem problemom. Dopoldne proučujem stare rokopise in vire, ki se na-: •našajo na tisto dobo, popoldne pa se podam k razvalinam okoli tistega stolpa ter nadaljujem z raziskovanji ma licu mesta. Seveda samo v slučaju lepega vremena. Če je slabo vreme, me moja žena radi mojega revmatizma pridrži doma.« Rovvland je poslušal razlaganje starega gospoda s prisiljeno dobro voljo. Kot praktičen mož ni imel niti najmanjšega smisla za arheologijo in takšne starinske stvari. Na vsak način pa si je prizadeval, da bi odvrnil učenega gospoda od te teme. Toda to ni bila lahka reč. Bolj ko je skušal prožiti razgovor o drugi stvari, s tem tečjo vztrajnostjo je stari gospod silil nazaj k svoji temi skušajoč na vse načine dokazati Rowlandu, da je stvar, radi katere se je bil izpostavil nevarnosti, vredna žrtve, da celo življenja. Rovvland je ob teh pripovedovanjih zijal. Tega ni prav nič razumel. Celo, ko sta v čolnu plula do Galate, je stari gospod našteval letnice vladarskih dob posameznih bizant. cesarjev ter je na dolgo in široko proslavljal slavne čine raznih bizantinskih cesarjev. Šele, ko sta prispela do Galate, se je spomnil, da bi bilo treba plačati prevoz s čolnom in se je šele po daljšem razmišljanju domislil, da so mu napadalci odnesli denar. Radi tega je naprosil Rovvlanda, da plača brodarju tudi mesto njega. »Sedaj sem vam, mladi gospod, dvakrat dolžan« je nadaljeval stari gospod. »Ker pa ni izgleda, da bi se oddolžil vsaj za važnejše, bi vam rad vsaj vrnil denar, ki sto ga odrajtali temu brodarju. Bodite tako ljubeznivi in me spremljajte do mojega stanovanja ter preživite večer z menoj, starim samotarjem.« »čudak« si je mislil Rovvland. »Naj-preje govori o rodbini, sedaj pa pravi, da je samotarski. Niti tega ne vem, kako se imenuje. Ali se izplača, odzvati se nje gov-smu vabilu?« Medtem sta prispela na najlepšo cesto Pere, carigrajske diplomatične četrti. — Pred lepo hišo je stari gospod obstal in udaril po velikih vežnih vratih. Ob vhodu se je pojavil sluga, ki je odvzel obema plašča. Medtem je starejši gospod dal slugi nekaj navodil, nakar je Rovvlanda odvedel v delovno sobo. Čim je Rovvland stopil v sobo, je stopil pred starega gospoda in se predstavil: »Moje ime je Rovvland. Sem častnik angleške mornarice.« »Kako? Kaj še predstavila se nisva? Ne veste, da sem jaz konzul Audrikos?« Rovvland je bil veselo presenečen. Vse dni je taval okoli, da bi kje našel sled za svojo dražestno sopotnico Hermiouo, katere podobe si ni mogel zbrisati iz spomina. Sedaj pa tako nenavadno, srečno naključje. Bilo mu je posebno drago, da je bil napravil uslugo očetu lepe sopotnice. Toda že v naslednjem trenotku se je spomnil na grajo, ki je je bil deležen od strani Hermionine matere, ki ga je kot s. Smitha tako nemilostno odpustila. Rovvland je smatral kot najbolje, čc mu vse pove. (Dalje sledi.) Vse gg. lahkoatletske sodnike in pripravnike naproša SK Železničar, da pridejo jutri v nedeljo najkasneje ob 9.30 na igrišče ob Tržaški cesti radi sestave žirije. ISSK Maribor : Atletik SK. Jutri gostuje v Mariboru enajsterica celjskih Atletikov, ki bo nastopila proti ISSK Mariboru v podsaveznem prvenstvu. Atletiki so letos v odlični formi, kar dokazujete rezultati, ki so jih dosegli proti SK Celju in SK Železničarju. Radi tega se Pričakuje, da bo jutrišnja tekma, ki se Prične ob 15. na Rapidovem igrišču, zadimiva in napeta. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu. Cross conntry za prvenstvo Slovenije •n Maribora bo jutri dopoldne na igrišču SK Železničarja. Tekmovanje sc prične °b 10. uri. Na startu bodo vsi najboljši dolgoprogaši naše banovine. Razpis podsaveznega prvenstva v teku da 18 km, ki bo dne 21. marca 1937 pri Senjorjevem domu na Pohorju. Mariborski zimsko-sportni podsavez razpisuje ■miuški tek na 18 km za prvenstvo M. Z. S. P., ki bo dne 21. marca 1937 pri Senjor-Jevem domu. Pravico starta imajo samo yerificirani tekmovalci. Prijave se sprejemajo do 18. marca 1937 zvečer na ma-v v podsaveza: J. Konič, Maribor, Prešernova ul. 32/a. Naknadne prijave do ure pred pričetkom tekme na Seniorjevem domu. Prijavnine ni. Start ob pol uri. Tekmuje sc po pravilih in pravilni-31« JZSS. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril po tekmi na Seniorjevem °mu. Prvi trije plasirani prejmejo na-srade. Vodstvo tekme: predsednik: Dr. L ade Lutman, tehnični vodja: Viljem °rstnerič, starter: Srečko Voglar, ča-ydierilci; Vekoslav Golubovič, kap. Ilič. etrih Franjo, zapisnik.: Zorka Bakov-^ z tednik: Lambert Aljančič, zadnji vo-^e: ,?nko Krajšek, nadzornika proge: Ignac Pirnat, Viljem Vezjak, zdravnik: dr. Rudolf Kac. PiujskekcuUe Komemoracija za pok. Lojzeta Bratuža. V nedeljo se je vršila v ptujski minoritski cerkvi žalna sv. maša za pokojnim Lojzetom Bratužem. Sv. mašo je daroval g. Dr. Marjan Gojkošek, ki je imel tudi nadvse ganljiv govor. Na koru je pel pevski zbor društva »Nanos« iz Maribora. Udeležba pri maši je bila zelo velika in je bila cerkev polna. Udeležili so se zastopniki tukajšnjih obrambnih društev kakor tudi obilo meščanstva in okoliškega ljudstva. £iidammke mvrn Nov grob. V Ljutomeru je umrl dolgoletni sluga sreskega načelstva v Ljutomeru g. Šmauc. Njegov pogreb je bil v nedeljo popoldne v Ljutomeru. Pokojni je le dve leti užival zasluženo pokojnino, a še to v bolezni. Bil je v vsej okolici zelo priljubljen. Bodi mu ohranjen časten spomin, sorodnikom pa naše sožalje. Premestitev. Upravnik pošte v Ljutomeru g. Fran Urbič je premeščen po sluz beni potrebi v Mursko Soboto. Marljivemu sokolskemu in javnemu delavcu želimo na novem mestu mnogo zadovoljstva. Nov grob. V Ljutomeru je umrl v visoki starosti 78 let g. Alto lluber, trgovec, posestnik, fotograf in knjigovez-ničar. Pokojni je bil zelo priljubljen v Ljutomeru in okolici. Bil je dobra duša in poln humorja. Udejstvoval se je tudi na muzikalnem polju ter poučeval go-slanje in tamburanje. Vsakega dela se je lotil z velikim veseljem. — Bodi mu lahka domača zemlja, svojcem naše iskreno sožalje. Kako učinkuje dobra krema - na vašo kožo opazite šele pri gospodinjskem delu. NIVEA-CREMA je zelo poceni1 Jugoslav. P. Beiersdorf 4 Co. d. s. o. j., Maribor Mali o VSAKO SOBOTO ZVEČER1 Šramel kvartet. Gostilna Sla vec 20-98. 1081 Razno ^OlLNp IN SPALNE SOBE terertn?‘ politiranc' Pleskane 0DrJl,,,1in,'ke' najmodernejše M|7aTe. 00 nalnižjih cenah, korn,? vo ,n zaloea Pohištva 1233 Franjo Majer Maribor, Glavni trg 9 Za pomlad vse pri Konfekciji „e RETA" (v palači Grajskega kina) ^ pomladanski plašči, kompleji, obleke, dunajske novost* 123-1 ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki smrti naše nepozabne soproge in mamice, gospe Harije Beranii izrekamo tem potom našo globoko zahvalnost. Posebno zahvalo smo dolžni čč. g. msg. Umeku za v srce segajoči nagrobni govor, gg. pevcem-darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so nepozabno pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. 1229 MARIBOR, dne 12. marca 1937. ŽALUJOČA RODBINA BERANIČ. Centrala: MARIBOR gonpoake - »fown»fce uHem RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Majbotj varna nmioMJtm dinarja, kmr Immll im vlogm pri f / hranilnici Dravikm banovina s emllm a.ojim prmmoimnjmm in * w»o svojo tlmvimo moljo H r m p lin# e m 12 v r i u I e w ir Pmnmmo »trofco spadajol« po*lm tožno m k u l m n t n o Sprejema oggjfoSB Podružnica: CELJE kino/tj«,<£VJJinHm*' Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratni de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.