PIANlNSKI vtslnik. 3 Glasilo „Slov. plan. društva" ►J Štev. 5. V Ljubljani, dne 25. maja 1900. Leto VI. "g ---- -==__================== - 0 ' ' 'iN >—» Potovanje na Severni rtie (kap). Spisal Ivan Plantan. (Dalje.) ...... ' " tn m . . cc la učenjak mi je pravil o svojih dogodkih v nemškofrancoski vojni, in p mislil sem si, daje vsaj dober turist; toda komaj sva sedela četrt ure pred leseno p veliko restavracijo Frognersoeter (480 m visoko nad morjem) in občudovala krasni razgled, je začel kakor besen po verandi tekati in tožiti, da se je prehladil in da čuti, da si je nakopal bolezen i. t. d. Dolgo časa nisem hotel tega bojazljivca poslušati; poslal sem ga v restavracijo ter mu naročil dva kozarčka konjaka ter juho. Tako sem ga v V4ure popolnoma zopet okrepčal, in potem sva si privoščila par steklenic dobrega burgundca in malo kosilce ter se veselega srca ob 2. uri popoldne zopet napotila v Ivristijanijo. Ta nemški profesor me je spremljal potem dva dni na vseh izletih, katere sem napravljal iz Kristijanije. Da sem si ogledal v Kristijaniji muzej Viking Ship, kraljevi dvorec, staro trdnjavo Akershus in cerkve, zlasti pa storthing in novo gledališče, je pač umevno. S parobrodom sem se peljal tudi v morsko kopel Bygdoe in kraljevo letovišče Oskarhall v Fjordu. V kopeli sem se čudil, da ženske strežejo, še bolj pa, da sem dobil za kopel I. razreda kot perilo samo 1 robec! Vprašal sem, če ne dobim kaj več perila, toda strežnica je rekla, da ni potreba, in da služi ruta le, da si človek, ko pride iz morja, obriše obraz. Oj blažena nepokvarjenost norveška! sem vzkliknil takrat, kajti izprevidel sem, da ljudje v severnih krajih ne poznajo nepotrebne sramežljivosti in se drže načela: „naturalia non sunt turpia." Ker pa nisem vajen in kakor naši bratje na severu vzgojen, sem si pomagal, kakor sem mogel z ono ruto, katero sem kot „perilo" dobil. V Oskarhallu sem si ogledal vse ondi hranjene znamenitosti in občudoval uniforme slavnih vojvod in kraljev. Po velikosti teh oblek sodeč, so bili pradedje Norvežanov in Švedov pravi velikani. Eaz streho gradiča je lep razgled po nasproti ležečem delu mesta in na starodavno trdnjavico „Akershus." Eno uro za Oskarhallom se nahajajo stare lesene stavbe iz 12. stoletja. Te so: cerkev sv. Gola in kmetske hiše iz raznih delov Norveške. • Kristijanija šteje 207.000 prebivalcev in je središče trgovine norveške; odtod izvažajo les, vžigalice, led, slanike, oves in pivo. V okolici se nahajajo tudi raznotere tovarne in pivovarne. Kar se tiče hotelov in življenja, moram priznati, da ni niti po leti dražje nego v Ljubljani, samo da je tam veliko boljše, čeprav se vse tujcev tare po mestu. Eestavracij ali gostilnic v našem zmislu je le malo; boljši restavrani so le poleg hotelov kot skladen njih del, snažni so pa vsi, in v vsakem hotelu kakor tudi restavranu se nahaja po več telefonov na brezplačno porabo gostom. Po mestu in okolici vozijo konjski tramvay in električna železnica, omnibusi in droške jako po ceni. Tudi sem videl par motornih omnibusov, ki so pa vzbujali veliko pozornost in občudovanje občinstva, kajti ljudje so se kar trumoma okoli njih zbirali. Večji izleti iz Kristijanije so silno krasni, človek si lepših misliti ne more, tako n. pr. v Dramen, Honefoss, Hougsund, Ejukanfoss (125 m visok slap), Hardanger preko telemarskega kanala. Ta tjord je eden najkrasnejših; v njem se nahajajo zopet mali fjordi in rodovita polja, divni slapovi in z večnim snegom krite planine, idilične vasi i. t. d. Pri vseh teh izletih rabi človek poleg železnice in parobrodov tudi še „skvds" (beri „šis"), to je sedež na dveh kolesih, s katerim se v 1 urijprevozi po 8 hm z 1 konjem. Plačati je od takega voza po 17 oerov za 1 hm, to je za 10 hm 2 K 40 h ali za eno uro 1 iT 82 A, torej vsekakor manj nego pri nas na Gorenjskem. Na postajah zaupajo tujcu, ako hoče do bližnje postaje, voz in konja ter mu priporoče, da naj lepo ravna s konjem. Ker je pa moj namen, popisati svoje potovanje na Severni rtič, sem zašel že predaleč v stran, zato hočem nadaljevati zopet svoj potopis. Omeniti moram še to, da smo imeli od 19. do 22. julija zvečer ob 8. uri 24° Eeaum. toplote. Poletje je pa na Norveškem vedno tako vroče, kajti sicer bi nič ne moglo zrastij in dozoreti. Narava mora v treh mesecih silno hitro delati, da dozore žito in drugi sadeži. V Kristijaniji sem šel zopet v Cookovo potno pisarno in vprašal, če bom mogel dne 21. julija odpotovati iz Trondiema s kakim parobrodom v Severno ledeno morje, zlasti pa do Spitzbergen. Prav neljubo mi je bilo, ko sem izvedel, da letos noben parobrod ne odplove več do Spitzbergen, ker je že prepozno. Potem sem se odločil za pot naravnost na Severni rtič. Dobil sem le slučajno še en prostor prvega razreda na parobrodu „K on g Haraldu", ki je imel dne 24. julija odpluti iz Trondjema. Na parobrodu „Neptunu", ki je dne -21. julija odplul proti kapu, so bili davno vsi prostori oddani, in tudi na „Kong Haraldu" sem le vsled tega dobil en prostor in sicer jako lep prostor sredi parobroda, ker se je neki potovalee v Kristijaniji bil že splasil in je brzojavil, da se ne udeleži vožnje na Severni rtič, čeravno je bil že svoj prostor plačal. Plačal sem za vozni list I. razreda za vožnjo iz Trondjema do Severnega rtiča in nazaj 839 K, to je a. vr. 460 K, in s tem si pridobil pravico do kabine na glavnem krovu parobroda in do cele hrane na njem za 8 dni, kajti toliko časa traje vožnja iz Trondjema do rtiča in nazaj. Predno sem iz Kristijanije odpotoval, sem si s parobrodom po fjordu v 3 urah ogledal krasno okolico. Ko smo se na večer v luko vrnili, bi se pa bili skoraj ponesrečili. Vsled nepazljivosti je zadel naš parobrod ob drug parobrod v Iuki tako silno, da smo mali jambor z vso drugo takelažo polomili* Pri tej ne-priliki mi je tudi na desno roko padel kos polomljenega jamborja in mi jo oprasnil za spomin, nekateri potniki pa so ušli nevarnosti celo s krvavimi glavami. Dne 22. julija ob 3/4 na 22 popoldne sem odpotoval iz Kristijanije po železnici v Trondjem. Zopet sem moral celih 17 ur v vagonu preživeti. Vozil sem se vedno z brzovlakom in vendar sem moral tako dolgo v kupeju ostati, kajti mesta so silno oddaljena. Pot iz Kristijanije v Trondjem je dolga 568 hm in ima 68 postaj, toda brzovlak se le na 14 postajah za par minut ustavi. Vožnja stane v prvem razredu 64 K 32 h, v drugem pa 44 K 22 h. V Kristijaniji je treba kupiti dopolnilni listek za 5 kron, če hoče človek dobiti tak kupe, da se mu v noči napravi poštena postelj. »Vlak hiti preko prijaznih pokrajin, gozdov in manjših mest (Hamar, Elverum, Eena, Koppang, Hanestad, Toensoet, Eöros-Eidet-Stören) v Trondjem. Okoli Hamar-Elveruma so jako imoviti kmetje, ki imajo po več štirjaških milj velike gozde in bogate hiše. Postaje so vse lesene in z lepnico krite. Tudi kmetske hiše so lesene, toda jako velike in lepe. Železnica pelje pri Stenwiku črcz največjo reko Glomen, ki je malo širša in ima podobo jezera. Okolica postaja od tod naprej vedno bolj divje romantična, in tudi zrak je veliko bolj svež in rezek nego izprvega po nižavah. Tukaj zapazi oko za velikimi gozdi krasne gore, ki so z mahom obrasle in rumenkastozelene. Železnica se vije večinoma poleg gozdov, in Glomen jo spremlja proti severu neprestano kot zvest tovariš. Čim dalje vlak hiti, tem više se mora pomikati, kajti svet se neprestano proti severu dviga, in pokrajina postaja vedno bolj pusta in mrzla. Kakih 200 hm pred Trondjemom, to je pri Lille E1 d v a 1 d u, zmrzujejo smreke po zimi, kajti mraz doseže 25 stopinj Cels. Da tukaj tudi polje izgine, je pač umevno. Železnica dospe na najvišje mesto 627 m nad morjem med Börosom in Tyvoldom in križa parkrat tukaj jako divjo in bobnečo reko Glomen. V Eörosu je več bakrenih rudokopov, ki so 5* velike vrednosti. Okolica postaja potem, kolikor se vlak bolj Trondjemu bliža, zopet prijaznejša in lepša. Potniku se na levi strani od daleč kažejo razni manjši ijordi, ki so žile velikega trondjemskega fjorda, kateri ravno na južni strani na mnogih krajih globoko seza v deželo in tako tvori manjše, jako lepe fjorde. Da tudi v tej noči nismo imeli teme, je iz tega razvidno, da sem ob 10. uri zvečer v vagonu pri oknu še pri dnevni svetlobi mogel knjige citati. V Trondjem sem dospel v nedeljo dne 23. julija ob 7. uri zjutraj. Tukaj so nam zopet pregledali prtljago iz gole navade, in potem sem se odpeljal v hotel „Britaniaa". (Dalje prihodnjič.) Rakovska dolina in Cerkniško jezero. Spisal S. Butar. (Konec.) Iz Cerknice se pride proti jugovzhodu skoz Grahovo in mimo razvalin grada Šteberka na Križno goro (857 m), ki ima imenitno romarsko cerkev na svojem vrhuncu (nekdaj je stalo tu prazgodovinsko gradišče). Na njeni severovzhodni strani, kake pol ure od Loža, se nahaja Križna ali Mrzla jama (zaradi njene nizke topline), ki spada med največje na Kranjskem. (Dolgost vseh potov in steza po njeni notranjščini znaša 1650 m). V njenem najbolj oddaljenem kotu se nahaja 120 m dolgo in 20 m široko jezero, iz katerega teče potok proti vhodu in se potem izgublja pod zemljo V tej votlini so našli velikanske sloje (nad 2000) kosti „medveda brlogarja" in drugih prazgodovinskih živali, katere so poslali v razne muzeje, zlasti v Ljubljano in na Dunaj. Gotovo so v njej bivali tudi „troglodit.i" z omenjenimi zverinami vred. (Sitzungsberichte der k. Akademie, Math.-nat. Cl. 1879, str. 16.) Prav verjetno je, da prihaja Šteberščica iz Križne jame. Ona izvira ravno pod razvalinami grada Šteberka (Stegberg), starega in novega. Ta grad je bil v srednjem veku zelo imeniten. Njegovi grajščaki so bili cestni roparji in so zlasti nadlegovali Tržačane ali pa trgovce, ki so tovorih črez Javornik (Stare ognice, Parje, Košano i. t. d.) v Trst. Šteberčani so dobili 1. 1385. celo Postojno v najem in 1. 1342. markgrofijo istrsko. Zadnji te rodovine je bil sovrstnik Erazma Predjamskega in je poginil baje 1. 1482. pod streho svojega grada. Za Šteberčani so dobili ta grad (in Postojno) Fran k op an i, potem Jurišiči in od 1. 1630. dalje so ga imeli knežje Eggenberški. Od Cerknice do jezera se pride skoz vas Dolenje jezero v treh četrtih ure. Cerkniško jezero meri 26 km2 (ob visoki vodi) in je na najvišjem mestu 6 m globoko. Steinberg (Gründliche Nachrichten, str. 151.) meni, da jezero nekdaj ni bilo tako veliko in da se je hitreje odtekalo. V letih 1707,—1714. se jo bilo le enkrat popolnoma odteklo, 1. 1896. se pa ni prav nič posušilo, in zato so imele sosednje občine blizu 100.000 gold. škode. Jezero je torej presihajoti ali „periodično". Navadno ima spomladi le malo vode, ki počasi vedno bolj gine in se, ako je suho vreme, popolnoma izgubi v podzemeljske votliue. Ko pa začne jeseni močno deževati in prihaja vedno vee tekoče vode v jezero, tedaj prestopi bregove ter poplavi tudi ob strani proti Slivnici ležeče travnike in njive. To se Drugi (mali) škocjanski most. lahko zgodi v štirinajstih dneh, pri nenavadnih nalivih pa celo v dvainsedeindesetih urah. Čeravno so vasi zidane na nekoliko vzvišenih mestih, vendar doseže voda nižje hiše v nekaterih vaseh deloma ali pa celo do strehe. Tedaj pa so prebivalci v veliki nevarnosti ter pretrpe mnoge strahu. Vsa dolina je podobna velikemu jezeru, in ljudje občujejo med seboj le v čolnih. Voda izpodjeda in odnaša gnoj in zemljo, končuje ozimino in škoduje celo travnikom, ako poplava predolgo traje. Nenavadno veliki povodnji sta bili 1. 1802. in 1851. do 1852. Takrat je stalo pod vodo vse Kozarišče in del Ige vasi, ter je segala voda celo do Podgore. Celo v Starem trgu (na vzhodni strani Cerknice) je segala črez koleno, tako da so se ljudje lahko v čolnih vozili do cerkve. Iz narave Cerkniškega jezera sledi, da se dajo njegova tla na različne načine izkoriščati: po leti za poljedelstvo, jeseni za lov na povodne ptice, zlasti race, in ko se jezero zopet napolni po zimi, za ribarjenje. Zato so pa tudi zemeljska tla že razdeljena med posamezne lastnike, da jih začno, kadar so suha, lahko takoj obdelovati. Kakor hitro se namreč voda odteče, izgine tudi vse močvirje, tla se osusc in utrde. Na tako osušeni jezerski planjavi nastane živahno gibanje med obema „mašama", ki traja ob ugodnem času še dalje. Vse hiti tedaj na „blata", da spravijo o pravem času mrvo domov. Hiteti pa morajo zelo, da jih ne iznenadi slabo vreme, kajti mnogokrat ni varno pustiti sena v kupih niti črez noč ne. Že majhen dež ga jim lahko pokvari ali pa, če voda naglo nastopi, odnese seno, in preveliko blato zavira vozove, da ne morejo na jezerska tla. Večkrat se vozijo v čolnih in grabijo seno, katero potem doma posuše. A tako seno je le redkokdaj boljše nego za steljo. Navadno ostanejo jezerska tla suha do konca septembra. V dobi jesenskega deževja pa začne voda kaj hitro naraščati. Takrat ne priteka voda od vseh strani v jezero samo nad zemljo, nego privreva tudi iz vseh podzemeljskih shramb. Šumenje in bobnenje naznanja pritok te podzemeljske vode. Bobnarica, Suhodolica in Vranja jama bruhajo velikansko množino vode iz sebe, in tudi iz brezštevilnih luknjic od Obrha do Zadnjega kraja ključi (kipi) voda neprenehoma. Iz teh lukenj priteče toliko vode, da zalije ves zadnji kraj in teče potem pri Vr a t i h v jezero kakor morska struja skoz Bospor iz Ornega v Mrainorsko morje. Tedaj se pokaže, da vsi ponori in požiralniki ob deževju ne zadoščajo, ker so ali premajhni ali pa tudi napol zasuti. Šele ko doseže voda toliko višino, da se začne odtekati v najviše ležeče požiralnike, zlasti v Veliko in malo Karlovico, tedaj šele začne voda zopet padati. Obe Karlovici se nahajata tik pod Dolenjo vasjo, na desni strani Oerkniščice. Prva se odpira v višini 2 2 m, druga pa l-3 m nad jezerskimi tli, zato moreta začeti delovati šele tedaj, ko doseže jezero svojo največjo višino. Posebno Velika Karlovica, ki ima 4 m visoko in 12 m dolgo žrelo (glej podobo na strani 79.), sprejema vase velikansko množino vode, iato pa jo neha tudi kmalu požirati, ko začne jezero presihati. Mala Karlovica je je dosti manjša, a ker je mnogo nižja, zato požira vodo dalje časa, in dostikrat izginejo vanjo čolni, vozovi in še celo domače živali. Obe Karlovici imata podzemeljsko zvezo med seboj in sta izvrstni požiralnici, le da ovirajo odtok vode celi kupi drv, lesa, žaganja, bičevje in drugo plavje. Nad Malo Karlovico je stal nekdaj grad K ari o ve c, od katerega se pozna pa le še nekaj malo zidovja. (Pripovedka: Slovenski Hero in Leander.) Ob povodnji bi bilo zelo nevarno priti s čolni blizu Karlovic, a ob suši greš lahko z lučjo daleč po njiju. Prvi je preiskal Veliko Karlovico okoli 1. 1850. posestnik Gregor Kebe iz Dolenjega jezera, 1. 1887. pa znani preiskovalec kraških votlin, V. Putick. Ta je našel v Karlovici pet podzemeljskih jezer, in po njegovem mnenju jih je še več, ■r-4 d ¿s t-o O predno priteče voda v Eakovsko dolino, ki je le 15 tn nižja. Med njimi so večkrat slapovi ali pa celi griči kamenja, ki je popadalo od stropa votline in ovira podzemeljski tok vode. Na nekaterih mestih sega pa strop čisto do vodne gladine in brani, da se voda ne more odtekati, nego se zajezi in v takih shrambah nakopiči. Iz tega svojstva kraških votlin lahko spoznamo, zakaj začno tndi požiralniki ob deževju vodo iz sebe bruhati. Taki manjši požiralniki dnu jezera so: Beček in Lovišča blizu Otoka, Kotel, Vranja jama, Bobnarica in Oešljenica v zadnjem kraju v znožju Javornika, Velika in Mala Ponikev konec potoka Str žen a, ki se v poslednjo odteka prav hitro in izdatno, Eetje in Vod o nos blizu Dolenjega jezera, ki sprejemata vase odtoke Žirovniščice, in Eešeto, velika skupina jam blizu Male Karlovice. Ko jezero usiha, se izgubljajo v te in še nekatere manj važne požiralnike vsi cerkniški potoki, ki teko prav vijugasto po skoro ravnem, a vendar nekoliko proti Javorniku nagnjenem jezerskem dnu. Ob suši so vsi požiralniki prazni, a ob deževju bruhajo velikansko množino vode iz sebe z grmenjem in šumenjem, kakor n. pr. že ime „Bobnarica" kaže. Suhodolica meče ob nalivu iz sebe čisto in bistro vodo, ki prinaša veliko rib. Celo ob suhem vremenu in ko v Cerkniški dolini nič ne dežuje, začne večkrat voda teči iz Bobnarice, Suhodolice, Vranje jame in iz drugih manjših lukenj, dokaz, da je močno deževalo tam kje okoli Snežnika. Bibji lov je bil od nekdaj imeniten v Cerkniškem jezeru. Ze 1. 1319. je podelil patrijarh Pagano ribarsko pravico Ulriku iz Čedada. Cesar Friderik III je podelil lovsko pravico bližnjim grajščinam, zlasti Postojni, Zajčjeku in Sncperku, potem bližnjim samostanom in še celo mestu Ložu. L. 1682. je prodal knez Egenberški kot lastnik postojnske grajščine ribarsko pravico kartu-zijanski opatiji v Bistri (Freudenthal) za 9000 gld. nemške vrednote. Vsled tega je smel samostan ribariti po vsem jezeru in njegovih pritokih pred odtokom, med odtokom in po odtoku vode, a samostan Stičina ter grajščini Turjak in Lož so smeli ribariti šele po odtoku vode. Vsakemu drugemu je bilo ribarjenje prepovedano , in ta prepoved se je morala vsako leto dvakrat razglasiti ob cerkvenih shodili. Ob času, ko se je začel navadni ribji lov, je prišel grajščinski berič z Zajčjeka, da je pazil na red in varoval samostanske koristi. Za to opravilo mu ja plačeval bistriški opat po 10 kr. od vsake jame. (Kronberški arhiv, kaseta II.) Natančni red ribjega lova podaja Valvasor, IV. 635. Iz Cerknice se gre peš nazaj na Bakek po stari cesti črez Cisto stran, ker je krajša in je z nje lepši razgled. Na levi strani zagledamo velik nabiralnik rakovskega vodovoda, ki je z zemljo pokrit. Za njim se začenja javorniški gozd, v katerem se nahaja nam že znana Bakovska dolina. Crez Bakek zagledamo cesto, ki se vije črez Unec proti Planini, ter železnico, ki vodi v velikem ovinku proti Postojni. Ves ta razgled nam zapirata v ozadju gozdnata Hrušica in skalnati Nanos. Okoli Ciste strani so griči, na katerih so se bili dne 27. septembra 1813.1. hudi boji med Hrvati, ki so prodirali od bloške in cerkniške strani, ter Francozi, ki so se umikali z Dolenjskega. Na Srnjaku pri Bakeku se je postavilo kakih 5000 Francozov Avstrijcem v bran, ali ko so jim prišli ti okoli griča za hrbet, seje moral sovražnik umakniti z velikimi izgubami proti Postojni. Iz mojega nahrbtnika. Spisal J. M. (Dalje.) Spustila sva se z vrha navzdol. Tu moraš silno paziti. Ako ti izpodleti, zdrčiš črez tisoč metrov globoko na Pastirieo; vodnik bi te le težko udržal. Pazuo sem stopil na greben; širok je bil do 30 cm. Sneg so hribolazci, kateri so bili pred menoj na Kleku, stlačili, da je bil še precej trd. V novejšem času so črez greben izpeljali vrv, ki pa, kakor sploh vse vrvi na Kleku, malo koristi, ker je navadno prenizka, ali pa previsoka. Pogosto je niti ne vidiš, ker jo še sneg pokriva. Ko sem lezel črez, mi je bila pri nogah, tako da me je le ovirala. Greben je dolg le kakih šest metrov. Na sredi sem malo postal in pogledal [na obe strani. Skoraj navpično pod menoj, 1500 m globoko, sta se bleščala na desni Pastirica, na levi pa Kodnitzkees. Dasiravno je ta pogled krasen, prijeten pa vendar ni; zato se nisem dolgo mudil na tem nevarnem mestu. Nekolikokrat sem si še z vsemi štirimi pomagal, in bil sem na vrhu! Nikakor ne morem popisati čutov, kateri so me navdajali, ko sem stal na vrhu, na križ oprt; to se da le občutiti. Užitek, katerega ponuja razgled o lepem vremenu, presega gotovo vse, kar hribolazec pričakuje. Vse, kar som prestal na poti, vse nevarnosti, katere sem prebil na obeh potih, so se mi zdele obilo pre-plačane. Dočim je na Malem Kleku burja žvižgala, je bilo tu tako mirno in toplo, da sem slekel havelok, ga pogrnil na sneg in nanj sedel. Nebo je bilo tako temnovišnjevo, kakor da bi bilo prepreženo s temnimi oblaki, ki napovedujejo hudo nevihto. Solnce je bilo nekako medlo; prav lahko sem vanj gledal. Nekateri trde, da so videli o belem dnevu celo zvezde; jaz jih nisem mogel zapaziti. Krasno, na popolnoma izreden uačin so se lesketali ledeniki. Njih barva ni bila ne zelena, ne bela, ne višnjeva, marveč popolnoma nedoločna, toda nepopisno krasna. In razgled, natančno ga vam ne morem popisati. Skoraj navpično pod menoj se je bleščala Pastirica; izmed zelenih planin me je pozdravljal vitki zvonik cerkve Sv. Krvi. Takoj sem pogledal, če se vidi tudi selo Staniska, v katerem sem prvikrat videl Vel. Klek. In res, kmalu sem zapazil njegove male hišice na zelenem brdu. Sv. Kri in Staniska sta edina obljudena kraja, katera zreš s tega vršaca. Veličasten pa je bil pogled na neštevilne vrhe, ki so me obkroževali kroginkrog. Kamorkoli sem se ozrl, nisem druzega videl kakor vrh pri vrhu, ledenik pri ledeniku. V največji bližini med Kalško in Molnsko dolino se razprostirajo prostrana snežišča ogromne Schoberjeve skupine; iz njih se ponosno vzdigujejo Hochschober (3250 m), Petzek (3285 m) in Gr. Bother Knopf (3290 m). Dalje proti jugozahodu sem opazil sive Dolomite; takoj sem spoznal nekatere deloma s snegom pokrite vrhe, kakor n. pr. Antelao, Vedretta Marmolada, Monte Cristallo, Sorapis, Marmarole, same stare znance s prejšnjih potovanj. Na jugovzhodu sem pa našel svoje rojake, Karavanke in Julijske Alpe; izmed njih vrhov se je najlepše razročil, Triglav. Jaz ga sicer globoko spoštujem in se mu kot večletnemu znancu nočem nikakor zameriti; toda ko sem sedel na V^l. Kleku pa sem ga ugledal daleč in nizko pod seboj, sem se čutil silno vzvišenega nad njim. Na vzhodu se dviguje ponosno iznad grebena Nizkih Tur ostri Ankogel; zastonj sem pa iskal škrbino Korntauern žalostnega spomina, v kateri sem pred leti V1 r ? 3 a m > o C <» Is a S. o s.s, s j,- a n-s -s 'o ■j. •*! io =3-2 o ® 'i? se ** 'S. ° S "g t* ® a. •jn ® •--'S a. g o sä Si n Tiskarna in kamenotiskarna A. KLEIN & Comp. v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5, se priporoča v naroeitev vseh v to stroko spadajoeih del 2 in za zalogo raznih tiskovin. g -T- -T* "T* "I* 'N n» -I- -T" 'r- -P -T- -i» »T- -T- -S »J» -T- -T- »T- -T- -T- -f» -T- -*v- ^ t\ GRIČ AR in M E J A Č v Ljubljani, v Prešernovih ulicah št. 9, priporočata svojo bogato zalogo izgMovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratniee. Zlasti opozarjata na nepremočna lodnasta oblačila in plašče za tnrlste. Naročila po meri se izvršujejo točno in ceno na Dunaju. Ilnštrovani ceniki se razpošiljajo frank o in zastonj Članom „SI. pl. društva" znižane cene. Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov, ^ .-¿v* • --'- ■ -A. .-A.. - A. . A. A. -A. ..A. .A. Engelbert Fraiiclictti, trivee v Ljubljani, luriičev trg šiv. 3., priporoča slav. p. n. občinstvu svojo novo in elegantno urejeno briviiioo. Za dobro in točno postrežbo je najbolje preskrbljeno. _"_J& XyxyxyXXXXXX*XXX.*Xy>.y'X.VX.*XX ß MARIJA PLEHAN, svečarica in lectarica v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 63, priporoča svojo veliko zalogo sreč ter X mnogovrstnegamedcnegablagainslaščic. y Kupuje med v panjih in vosek. X y:xxxxxyxxxxyxxxyxxxxxyxxxxy x x x X x x X m >x O - «- 4> «« ~ sh "T® N aj « a a P N "S* bn v « m a.s tu . .S * > A cc Kr O -G s- 2 • so g m o " " o ja »i ^ 'p,9? 2,3 I o a SP* s O -4-3 »c? ~ cc •—< co o .2 o ^ i S, J, ü o „ C i g-S •;o o >• « s « Oh " i »§" f-S - o a « a'S'^ E S se se »M ^sst, S* c ca n c8 st _ o s « »i 'E >3 ^ •so a g » ,'Kg £S " H g bc o> w > SÖ se a, -11£ • S > g 5 13 O^ -sž c C o C p. a. Oh 04