Ili Ma.
Današnja številka stane 2 dinarja u UnDilani, o nedelja 23 septembra 19Z3.
Leto LUI.
I
izhEfa vsak dan popoldne, lzvzemši nedelja ln praznike.
Inserati s do 9 petit vrst £ 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji Inserati petit vTsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudba beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
CTpravnistvo „Slov. Naroda1' In ollca st 5, pritlično.
,Naradna tiskarna" Snatlova - Telefon st. 304.
Uredništvo uSlov. Naroda1' Snaflova nlioa sL 5, I. nadstropje
TolaTon štev. 34. Dopise sprejemi Te oodTlsaae in zadostno frankovane. Rokopisov so na vrata.
v Jugoslavijjl vsa       po Din 1'— v Inozemstvu navadna dnS Din 1v nadalje Din 1*25
Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski	Narod*	velja:					V loo-e-rjtro
			v L	•ubijani		p-. <ti	
12 mesecev	•   • •	•   • •	Din	144*—	Din	144*—	Din 2f;-—
6 ,	•   • •	•   • •	■	72 —	•	72-—	f 132--
3 .			•	36'—	•	O' » —	. 6V-
1	•   » •	•   • •	9	12-	■	12*—	
Pri morebitnem povl5an}u se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   tiJQ3?   po nakaznici, Na samo pismena naročila brez posiatve denarja se ne moremo ozirati.
Pred revolucijo v Nemčiji.
Morarhistična revolucija na Bavarskem in odcepitev od Prusije, — Revolucijonarji v zvezi s Hindenburgom. — Prevrat sredi oktobra. — V xM.onakovem je vse pripravljeno. —Kralj Rupreht. Nov bavarski denar — goldinar.
(Izviren dopis.)
VMonakovem, 19. sept, V Nemčiji se pripravljajo veliki dogodki. Na Bavarskem postaja vedno sil-nejše gibanje, ki meri na to, da se Bavarska odcepi od Nemčije in se proglasi za neodvisno kraljevino. Vsa dežela je organizirana ln jedro revolucionarnega pokreta tvori organizacija, ki nosi ime rBavern und Reich«. V tej organizaciji so zbrani vsi bivši bavarski vojaki, ki so se bili na frontah, poveljujejo pa jim bivši Častniki. Na čelu te organizacije stoji jam  bivši  bavarski prestolonaslednik princ Rupreht. To organizacijo izpopolnjujejo društva, ki nosijo naslov »Vater-landischc Verbande«, predvsem pa takozvana Hitlerjeva organizacija.    Vse te korporacije in organizacije   so Izborno oborožene ter razpolagajo   s puškami, strojnicami in topovi vseh vrst.    Vse to orožje so imeli doslej skrito, sedaj pa ga kažejo docela javno in posamni oddelki se vežbajo v rabi orožja brez vsakega strahu na javnih prostorih. Tudi vojaštvo,   ali   kakor   ga   sedaj imenujejo r!?cichswehr«, je v pretežni večini pridobljeno za revolucionarni pokret, to tem lažje, ker je po večini monarhistič-nega mišljenja. Na bavarskih železnicah se neprestano vrše transporti orožja in municije.    Vsi transporti so usmerjeni proti severu, in na severni granici proti Prusiji je več dni koncentrirano že vse, kar more nositi puško.
V Monakovem in po vseh drugih me-stih se docela javno razpravlja o skoraj-šrjrm izbruha revo'.ucije, katere edini cftj bo, da se Bavarska odcepi od Nemci'c, to je Prusije, ter zopet vzpo^teni gospodarstvo kraljevske rodbine Wit-tclsbachov.
V zvezi s tem revolucionarnim mo-nnrhistiČnim pokretom je, vsaj tako se snlo^no zatrjuje, tudi bivši maršal Hin-ocnburg, ki je, kakor je znano, delj časa bival na letovišču na Bavarskem. Šele pred nekai dnevi je odpotoval v Hano-ver. Pravijo, da je bilo dogovorjeno, da i7^ruhne monarhistično - separatistična revolucija neposredno po odhodu maršala Hindneburga.
Vsi vlaki, ki vozijo Iz Monakovega proti severu, so prenapolnjeni. Potniki ne govore o ničemer drugem   kakor o
dogodkih, ki se imajo doigrati že v naj-bližnjl bodočnosti. Z vso trdovratnostjo se vzdržuje vest, da bukne revolucija najkasneje v 14 dneh, vsekakor pa sredi meseca oktobra.
Kakor smo že omenili, je glavni namen revolucionarjev ta, da se osvobode* komande iz Berlina ter posade na bavarski prestol zopet staro wltteIIbaško dinastijo. Računajo s tem, da se Antanta, zlasti pa Francija, ne bo upirala restavraciji VVittelsbachov že za to ne, ker bo ta restavracija v zvezi z samoosvojitvi-jo Bavarske in z njeno ločitvijo od Prusije, kar je itak najsrčnejša francoska želja.
Voditelji bavarskega revolucionarnega gibanja zasledujejo seveda pri tem rudi še druge postranske cilje. Radi bi Istočasno izvedli državni prevrat tudi v sosedni Avstriji. Zato so že pred meseci poslali v Linz, v Salzburg, Innsbruck, na Dunaj, v Gradec in Celovec svoje emi-sarje z nalogo, da organizirajo tamkaj slično propagando kakor na Bavarskem. Ti emisarji so našli ugoden teren pač na Tirolskem Žin ždeloma na Zgornjem in Dolnjem Avstrijsekm, ne pa tako na Koroškem. Na Avstrijskem, kjer je prebivalstvo po pretežni večini krščansko socijalno, je misel ustanovitve velike nemške katoliške države, ki bi segala od Rena in Maine ob Don&si, pa doli do Mure in Drave, naš1 a kolikor toliko simpatičen odziv, manj pa na Koroškem, kjer so bavarske načrte proglasili *za izdajstvo na sveti nemški narodni stvarU.
Po projektu bavarskih revolucionarjev bi se naj Avstrija takoj ali pa, ako bi to razmere zahtevale, kasneje združile z Bavarsko, tema skupinama pa bi se naj v bližnji bodočnosti priklopila še Madžarska. Tako bi nastala nova močna država, ki bi stopila na mesto pokojne Avstro - Ogrske in prevzela tudi njeno vlogo v mednarodni kolitiki, samo s to razMko, da bi žezlo nad to državo ne bilo v rokah Habs-buržanov, marveč bavarskih Wlttds-bachovcev. Da se organizira v Avstriji ta pokret, je lil poslan na Dunaj polkovnik Bauer. Temu je uspelo ustvariti v najkrajšem času močno organizacijo.
ki pa vendarle še ni dovolj silna, da bi mogla že danes aktivno poseči v dogodke, ki se pripravljajo na Bavarskem.
Zato so zaenkrat opustili misel, da bi avstrijske organizacije sodelovale že sedaj pri predstoječem bavarskem revolucionarnem pokretu. Zdi pa se jim to tudi odveč, ker se čutijo sami na Bavarskem dovolj močne, da sami izvedo svoj načrt, to tembolj, ker vedo, da jim tudi bavarski socijalni demokrati ne bodo delali nobenih ovir, saj je splošno znana izjava njih voditeljev, da se bodo v slučaju kakšnega državnega prevrata zadržali popolnoma pasivno, ker nečejo, da bi v eventualnih krvavih borbah izgubili le eno glavo svojih so-drugov.
V Monakovem samem je že vse pripravljeno za prevrat. Tiskane so že proklamacije na narod, v katerih se proglaša neodvisnost Bavarske in proklamira za kralja princ Rupreht.
Pripravljen in natisnjen je tudi že novbavarski denar, ki ne bo več marka, marveč goldinar.
Interesantno je, da je očividno v zvezi z bavarskim revolucionarnim gibanjem tudi bivši generalisimus avstro-ogrske vojske Friderik, ki se je v zadnjem času opetovano mudil na Bavarskem ter stopil v najožje stike z bavarskimi revolucijonarji in monarhisti. Dasi ve*, kakšne cilje zas!edujejo bavarski separatisti glede Avstrije, vendar misli, da je tudi v njegovem interesu, ako pristavi k bavarski žejavici tudi svoj pl-skrček .
Kakor torej vse kaže, stojimo pred velekriričnimi dogodki, ki bodo sedaj vladajoči kaos v Nemčiji gotoro samo še pooečali. Ni namreč rmsliti na to, da bi centralna vlada v Berlinu, odnosno Prusija mirno trpela, da bi Bavarska razbila to, kar je ustvaril s krvjo in železom stari Bismarck. Dasi so bavarski revolucijonarji trdno prepričani, da bodo z lahkoto izvedli svoje načrte, vendar ni izključeno, da bi se onim, ki jim je ideal jedinstvo velike nemške države, končno vendarie ne posrečilo, ako ne drugače, z oboroženo silo, ukrotiti ba-varsv~ga separatističnega leva.
Že prihodnji tedni bodo pokazali, ako je Bismarckova tvorba tako jaka, da bo z uspehom kljubovala vsem viharjem. Ako ne nastanejo lahko v Nemčiji slične državne tvorbe, kakor so bile pred letom 1821.
•i. _
za Jmmkvmfa fiNles"!
Zakonski načrt o novih taksah in pristojbinah.
Finančno ministrstvo, generalna direkcija posrednih davkov, je predložilo finančnemu odboru nov zakon v izmeri in popolnitvi taks in pristojbin. Finančni odbor je ta zakon že vzel v pretres in ga z malimi spremembami že sprejel, prihodnje dni pa pride v skupščini na dnevni red.
Kar se tega zakona tiče, moramo pred vsem pribiti, da mu manjka sistematike, da ni pregleden in premišljen, semtertja nejasen, v nekaterih točkah pa bo imel zle posledice za ves javni promet
Gospodi v Beogradu in pred vsem gospodu ravnatelju Roblčku, ki dela vreme v pristojbinskih zadevah, pre-čanske razmere niso dovolj jasne.
Predno se sestavi tak dalekosežni zakon, bi bilo absolutno potrebno, da se skliče anketa, ki pozna naše razmere in da se zaslišijo merodajni faktorju
V tako anketo sodijo zastopnik pri-stojbinomernega urada, zastopnik sodnikov, odvetniška zbornica, notarska zbornica in trgovska zbornica.
Preko glav vseh teh faktorjev se je skrpucal ta zakon, ki nosi vse znake slabega zakona in ki bo povzročil veliko ogorčenje med davkoplačevalci in osobito med kmetskimi sloji.
Oglejmo si nekatere postavke tega novega zakona, ki bo globoko segel v javno življenje.
Najvažnejša institucija v naših krajih je zemljiška knjiga, katere pa v Srbiji še ne poznajo.
Kdor se hoče prepričati o imovinskih razmerah tega ali onega, bo šel v zemljiško knjigo ter sa osebno prepričal, ali je varen za svojo terjatev in ali sme dovoliti posestniku novo posojilo ali nov kredit.
Nobena institucija se ni pri nas in to v vseh krogih tako udomačila kakor zemljiška knjiga.
8 7 našega zemljeknjižnega zakona pravi: »Zemljiška knjiga je javna. Zemljiško knjigo more v pričo zemljeknjižnega nradnika vsak pregledati in iz nje jemati prepise aH izpiske, katere naj zcmljeknjižni vodja dajo ob svoji odgo-vornosti.c
Vrhovni princip zemljiške knjige je torej javnost. Kdor se hoče prepričat] o imovinskem stanju tega ali ontga, gre v zemljiško knjigo, iz katere se mu dajo brezplačno pojasnila.
Novi zakon prepisuje pod tar. točko 142. za iiDogled v zemljiško knjigo takso po 10 Din.
Ta določba nasprotuie načelu, da Jo zemljiška knjiga javna, torej vsakemu brezplačno pristop
To določilo je jako kruto in bo napravilo brezd\orrmo pa upravičeno* osobito med kmetskim! sloji kruto kri.
Odvetnik'' in notarji morajo večkrat in ob raznih prilikah pri denarnih transakcijah prepričati o zemljeknjli-nem stanju, ker so osebno t 't vorni, da se taka transakcija pravilno izveJe. In odslej naj za vsak upngled v zemljiško knjigo plačajo 10 Din?
S tem jo otežkoČen ves realni promet, ogrožena pa tudi pravna varnost.
Ta ogromni, popolnoma neupravičeni davek bom^ plačevali s-*mo ml Predani, ker. kakor rečeno, v Srbiji so nimajo zemljiške knjige.
Vknjižba za intabulacljo Jo znašala doslej V\%, pa za vsak vpis sploh, odslej bo po tar. post. 13S znašala nad 2%. S tem neprimernim povišanjem bo otežkočen ves zemljeknjižni promet, ker so bo marsikdo premislil, na?etl si posojilo pri takih ogromnih stroških, kt so z vknjižbo spojeni
Načrt tega zakena sploh ne pozrr^ ustroja naše zemljiške knjigo. Ne poznavajoč razmer, predpisuje takso za še tako različne vpise v zemljiško knjigo kakor za vknjižbe in zaznamek itd* Ta nejasnost ali prav za prav površnost bo povzročila veliko zmedo » praksi.
Za vsako četrto ln nadaljno rešitev je plačati posebno takso 10 Din. ni pa povedano, ali se ta nanaša na različne rešitve ali pa na daljne izvode iste rešitve. Ako se vrši isti vpis pri raznih" sodiščih, je to eden pravni posel in ni računati pri vsakem sodišču, prt kate* rem se vrši vpis, posebno vknjlžnlne*
Če hoče kdo zbrisati dola v zemljiški knjigi, bo moral v smislu t. br. 130 plačati takso po 30 Drrt, ne gledo na to, ali znaSa đo(!čna vrednost 5 Din al! pa en mrlrjo?! dlnjrrjor. Ta določba je tako nesmiselna, tako neupravičena, da je naravnost škoda, veliko razpravljati o njej. V naši zemljiški knjigi je le miu to starih, pa že plačanih terjatev vknj:.!e-nih, ki znašajo manj nego 50 Din. nekatere celo manj nego 10 kron. V javnem interesu je, da te taki neobstoječi dolgovi izb rio* jo. Nobeden ne bo tako nespameten, da bo tak* d e, ki gna> šajo manj, nego za njih tebrfe dolina taksa, prizn»vr,I!
Zopet dokaz več, kako se jo skrpucal ta zakon tia v en dan, brez vsacega pomisltka!
CJaude Farrero — prevel Miran Jarc:
Civ?!'7|r?noi.
Roman. 37
»Morda.« te odvrnil Ficrce trdo. Vstopila sta.
Mćvil je bil sam. kajti odšla je že njegova zadnja spremljevalka. Dasi je bila njegova spre-iemnica obširna, vendar je vsled pritajenega polumraka in mehko podložene tišine vplivala domače. Okna so bila skozi zastore iz tule, mimo katerih je plul veter, ne da bi jih zganil, videti majhna. Stene so bile pokrite z vijoličnim musellnom, ki na je bil predolg in prežirok in se je na vseh koncih rtbaL Isti muselin je pregrinjal tudi naslanjače in zofe iz bičevja ter se je po obeh vedno zatvorienth vratih spugf.al na rahlo napetih vrvicah kot zastor. To me^ko blago Je vdajalo sobi vtis varnosti ln taji ns t v en os ti. Nikoli ni izvedel svet o tem, kar so ljudje govorili in delali med temi svilenimi stenami. Besede in kretnje so se potapljale v sokrivem šuStenju valovitih prostiral. Mnogo žensk je prihajalo v to spovednico izpovedovat in opravbat svoj« nepri'etne padce, v katerih je bolehal skoro ves Saigon. In mnogo zdravih al] pa ozdravljenih jo sprejelo ali prosilo se drugih lekov na vedno pripravljenih zofah.
Spovednica; nikaka zdravniška soba; mehko poblazfnjena spovednica za grehe najvišje družbe. Tu ni bilo ne knjig, ne papirja, ne priprav in orodja, pač pa so te nadomestovale umetniške igračice,
dišave, pahljače in likerji s slaščicami za običajni prigrizek.
Mevil je sedel v naslanjaču in motril svojo svaljčico, ki je ugašala v pepelniku. Po klobučina-sti preprogi je stopicala congai, anamska deklica, pol služkinja, pol soproga, ki je indokinskemu Fvropejcu neobhodno potrebna v gospodinjstvu; štirinajstletna, z žametnimi očmi, s podolgovatimi brezsramnimi usti in suhimi rokamC ki se lotio vsakega opravila. Dekle Je bilo ljubko, kolikor pač more biti potomka dvoiskega plemena — nesrečne, prisiljene spojitve hinduike bronce in kitajske ambre.
»Vi dva?« se le zavzel Ms1 vil, ne da bi se dvignil; vstopila sta Torral in Fierce.
Congai, ki Je prlllzljivo počepnila k svojemu gospodu, se je prijateljskima obiskovalcema smehljala z raztegnjenimi uttml in spocledljivimi obrvi.
Kadar so se selH, se irtto pozdravili z izlivi prisrčnih čustev. Njihovo prijateljstvo je marveč bilo soglasje nazorov ra đakov, zveza vzporednih samoljubij; združili so te brez nežnih natfbov. It da bi lafje dosegali čim največ slattL Cemu torej otročje in lažnjtva rokovanje?
»Draiinska slika,« se je pošalil Torral in se ozrl na congai-jo.
Kramljala sta o nevažnih stvareh, nerce je povedal vse dnevne, politične novosti ki niso bile razvesolllv« po rrmenju starega Orvilllers-kefa, ki je vedno prorokova! požar in smrt. Na krom »Ba-jarda« so se neprestano vežbaH v vseh načinih in vse ladjevje je razgibava! voini hnim.
»Drhtavost starca?c je vprašal Torral Fierce je zdolžil ustni v nedoločen izraz.
»Sprva sem mislil tudi jaz. Zdaj pa, ne vem več...«
Neprestane, vznemirujoče vesti so ga osup-Ijale, še bolj se pa je čudil zbiranju angleških bro-dovij po vseh oceanih zemlje.
»No, če se Anglija pripravlja na kak neljub napad,« je dostavil, »ni to za nas nič nenavadnega ...«
»Fh!« je zavzdmnil Torral.
Mlsrfl je na možne vpoklice in na baterijo, ki ga pričakuje na čereh rta sv. Jakoba, nasproti sovražnim topovom. Izrazil je svojo drugo skrb, morebitni upor domačinov, če bi Milais le prekrato navil davčni vijak.
Ob imena Malalt je Mevil vztrepetaJ.
»Sal ree.« se je prekinil iniener, »kaj na je zate novega v tej hiši?«
»Nleeear,« je ođmrmral Mevil,
Torral je opazil njegove pod rob I jene oči, njegove bele ustnice m upala ftca. »Bolni?« »Ne?«
V besedo je segel Fierce.
»Pa vsaj trudni. Zavirati moral, veruj mli«
Mlvfl st je ironično smehljat. »2e osem dni je preteklo, odkar bi lahko ispod rinil sv. J očeta, ie osem dni,« je dejal Torral je zarezal »Vrača! Ali te še vedno dr&?«
»$e vedno.«
»Pa kaj?« Je vprašaj Fierce. Torral se Je roga!
»To ne gro v troj delokrog, ti. svetovljani Ta Msvil je zaljubljen. Tcda njegova, dasi vztrajna ljubezen iri zablodila v platoničnost. In sanja le o tem. kako bi videl predmet svojih želja v svoji postelji. On je prepreprost za tvojf> duievnoet«
Flereo Je vznevoljen zrnignH z rameni že ja hotel odvrniti, kar ie vstopi] bov, da spregovori s svojim roepodot*. Mevil ga je odslovil s priki-maTTinjem.
»Liserona >o.* je dejal, »danes je njen dm Ubozlca. zaman bo priila...«
Torral Je pričakoval komedija Mćvfl s4 v nagonski fPogiedJjiroeti gladil platneni suknjič. Fierce pa je mislil la na svoj tocnli in se || bal, ia ae zasmadi
Lteerona je vstopila s imefrTi-aJeoi. rterec-a Je najbrž1 že pozabila: morda pe je prišla semkaj, da se maščuje nad nJ*.ra izzonsko kot izdana ženski. Toda prvega, ki Je zagledala, jo bil baš oc in komaj pozabljena j*za jo Je pofrablla za vrat. Obstala je kot okanw?nc!x Fterce Jo je motril brea* brižno. Zanjo pa, ki jo je pred eno uro raitalil v njenem lanskem ponosu, Je bila ta brezbrižnost kot bi jo oplazil z bičem po obrazu. Mrtvaško bleda je stopila korak aoprai. pograbila Fierce-a za roko, fa iztrgala od stola is ga privlekla pred začudenega Me" v lin:
»Vedi, pri njemu sem spala!«
Stran 2.
»5LUVr.N>M      N A H O LN    One 23 septembra i »23.
stev 217.
Po § 1053 o. d. z. je bistvo kupne pogodbe, da kdo za določeno svoto denarja prepusti stvar drugemu. Po tozadevnih zakonitih določilih mora biti kupnina določena, določila pa jo prodajalec In kupovalec sporazumno, ali jo pa moreta pustiti določiti po tretji osebL
Naravno In samoposebl umevno Je, da bo prodajalec pri prodaji nepremičnine določil tako kupnino, katera ustreza po njegovem mnenju faktični vrednosti dotične nepremičnine.
Pri določitvi kupnine upošteva prodajalec vse mogoče okolnosti, ki so njemu v korist; upošteva seveda tudi v prvi meri okolnost, če je dotična nepremičnina, ki jo hoče od njega kupiti kupovalec, kupovalcu neobhodno potrebna ali vsaj zanj velikega gospodarskega pomena. Zato so mora trditi, da je kupnina, katera se določi pri prodaji nepremičnin, vselej primerna vrednosti prodanega predmeta, ker je osebna korist prodajalca, da izbije kolikor mogoče visoko kupnino iz prodanega zemljišča. Izvzeti so seveda danes redko-krat se pojavljajoči slučaji, da pogod-nika sporazumno zamolčita del kupnine v svrho, da plača prodajalec manj-5o odstotnino, ker se stranke zavedajo, da bodo v takem primerl^aju plačale veliko globo.
DosedaJ jo znašala odstotna pristojbina od kupnih pogodb glede nepremičnin po 6% od kupnine. Odslej bo za odmero pristojbin merodajna ali kupnina ali davčna vrednost, ali prometna vrednost in sicer tista od teh treh. ki je najvišja. Ako bo n. pr. prometna vrednost znašala več, nego v kupni porod-bl navedena kupnina, se vzame za podlago odmere prometna vrednost, stranka bo pa morala mimo te pristojbine plačati še veliko globo.
Stranki navadno prometna vrednost nI znana, in je tudi ne more dognati. Za to pa bo plačala globo, katora se ji niti milostnim potom ne more odpustiti.
To velja tudi v primerja ju. Če bi katastralna ali davčna vrednost znašala več nego kupnina ali prometna vrednost in to vsled pomote v katastru.
To določilo je naravnost kruto, nemoralno in barbarlčno. Ta določba je tudi zategadelj nepravilna, ker ne upošteva subjektivne krivde, toda kaznuje vsako pomoto brez ozira na doloznost, ker navadno pogodniki celo ne bodo vedeli za prometno vrednost. Absolutno kažnjivo je samo zamolčanje delne kupnine.
Prometna vrednost pa tudi ni določena; dve različni komisiji jo bosta navadno vsaka drugače določili. Pomanjkljiva so določila glede sestave cc-nilne komisije, ker niti ne določujejo, da ji je treba pritegniti izvedence.
Tepeno bo v tem oziru najbolj naše kmetsko prebivalstvo.
Določilo 9 napomene k tar. br. 12 bo sigurno dovedlo po teh izvajanjih do neprimerno visoke odmere pristojbine.
Ta zakon pa tudi določa znova v gotovih slučajih davščino in prirastek od vrednosti nepremičnin. Ker je ta davščina v nekaterih krajih, tako n. pr. v Ljub-lianl uvedena kot občinska davščina, bo moral prodajalec glede zemljišča, nahaiaiočega se v ljubljanski občini, plačati to pristojbino dvakrat, enkrat državi in drugič mestni občini ljubljanski, če je vse to zvalil na kupovalca. Lepa perspektiva za bodočnost! .
Čestokrat se zgodi, da posestnik na svoje posestvo ni prepisan kot zcmlje-knjižni lastnik, bodisi, da se je ta pomota zgodila pri sestavi nove zemljišč-ne knjige ali se zgodila na kak drug način pomota.
Ako se bo tak posestnik skliceval na priposestovanie, moral bo plačati 18 odstotno prenosno pristojbino, namesto 6%, kar je naravnost gorostasno.
T. br. 81 določa prt prodaji nepremičnin potom javne prostovoljne dražbe pristojbine, ki znašajo skupno s prenosno pristojbino eventualno do 12% vrednosti.
Za prodajo nepremičnin varovancev in kurendov, je javna prostovoljna dražba predpisana. Pri tacih razmerah je gotovo, da se dražbe take vrste sploh ne bodo več vršile. To velja tudi pri zakupih, ali pa veljajo take pristojbine tudi za izvršilne dražbe, o tem ta zakon trdovratno molči.
Taksa za vloge bo po tar. p. 1 znašala odslej 5 Din (dosle za vloge na sodišča I Din, za odločbe pa 20 Din, skupno 25 Din). Ta pristojbina je na vsak način previsoka, če se upošteva, da bo večkrat prekašala vrednost dotičnega predmeti.
Za proglas polnoletnosti (t. br. 135) in za proglas postavitve pod skrbstvo (t. br. 136 b.) bo znašala taksa 500 Din ln 200 Din.
Te takse so tako visoke, da so ne bo dal nihče več proglasiti za polnoletnega ln nihče ne bo več prosil, da se kdo postavi pod skrbstvo.
Pri višini teh taks bo najbolje, če se dotične partije v občnem državljanskem zakonu naravnost črtajo, ter bodo postale ihizerne.
Tar. postavka ad t. br. 10 pod § 6 določa za družabne pogodbe 6% pristojbino. Ta pristojbina je tako visoka, da bo otežkočila. Če ne onemogočila snovanje n^vih družb, ki so tako važne za razvoj narodnega gospdarsotva.
Ker dajejo te družbe lep dohodek državi, bo le ta oškodovana, če se zaradi previsokih taks ne bodo več snovale nove.
Ravno tako so previsoke pristojbine za protokolaclje firm. Protokolova-nje tvrdk je v eminentnem interesu rednega trgovskega prometa in se ne sme iz javnih ozirov otežkočati.
Naravnost usodcpolna pa bodo določila 2. napomene k tar. b. 10., kjer se uvaia za že obstoječe družbe retro-aktivnost zakona, katero vsa modema zakonodaja kot neopravičeno perhores-cira. Predvideno je namreč, da bodo morale tudi že vse obstofeče družbe plačati za nazaj 6% pristojbino od družabne pogodbe.
Tako nasilno posezanje v razvoj že obstoječih ekonomskih naprav bo rodilo težke ekonomske polome, katere bo čutilo celokupno narodno gospodarstvo. Tudi načela zadovoHstva držav-Panov mora finančna uprava v interesu konsolidacije države upoštevati.
Ovadbene premije, kakor jih namerava zakrn upcljati. nasprotujejo vsaki morali ter lih zametu je vsaka moderna zakonoda*'a. iz ozirov na javno moralo bi se morale vsekako iz tega zakonskega načrta izločiti.
Toliko le o nekaterih točkah, katere vsebuje ta zakon.
Kot dobri državljani, ki visimo z vso ljubeznijo na naši Jugoslaviji, uvi-devamo potrebo, da si preskrbi država nove vire davkov za svoj obstoj. Ob-dačenje pa mora biti pravično, ne sme zadeti samo šibkejših slojev, n9 sme otežkočiti pravnega prometa, kar utegne imeti za posledico pravno nesigurnost. S takim obdavčenjem bodo najbolj prizadeti oni sloji, ki so steber vsake države in iz državnih interesov želimo, da ta zakon v tej obliki no stopi v veljavo.
Konečno naj še pripomnimo, da obsoja te davčne predloge tudi predsednik »Jugoslovenske banke« Wcissma!cr v Zagrebu (glej njegov članek »Lage und Aussichten des jugoslawi«chcn VVlrtschaftslebens.« Neue Trcie Prcsse z dne 18. t. m.) rekli: «Dle Hrfahrung wird zrveifelslos lehren. dass diese Steuergesetze ohne ausgleichende Reformen nicht werden bestehen kftnncn. Reformen. welche der Staat ohne Bc-elntr5chtigung des Steuerertrngnisscs vorzunehmen in der Lage scin wird.«
Joža Krčćn:
Da razgovaramo...
(Dalje.)
O vremeni! In cenah. Kume Milan vabi. Mi odhajamo.
Že tedne in tedne nagaja dež. Kmev Ije tarnajo in javkajo, da ne bodo spravili sena in ne izkopali krompirja. Oboje da jim segnije, zavoljo moče seveda.
Po mojih mislih Je stvar glede krompirja v redu. Vprašanje sena pa je že malo bolj kočljivo. Če se ne motim, bo zraven tudi kanec*) špeku'acijc. Zavoljo sena in krompirja pa, da ne bodo mogli prekrmiti živine. Mršavo ln nebogljeno, kakršna je, da oddado za slepo ceno ljubljanskim mesarjem. Da bi jih, zvitorepcev takih! —
Resnici na ljubo pa moram priznati, da so crne živini jele zares padati Kakor dež. 2e no enem mesecu so padle na minimum. Z vso doslednostjo ln neverjetno trmoglavostjo so šle navzdol. Kakor barometer. Liki tlakomer. Kar Jc ft še ostalo za prlprcgo — živine namreč — je bila takšna, da nikoli tako ln Do« pomagaj!
*) kanec ođ flagota »kaniu«; torej ne »konec«J
Za uradnika so nastopili debri časi. Hvalil je Boga očeta, ki da več in ozbilnije od čike Pašiča. Vsak dan dvakrat Ima v skledi meso — uradnik namreč — ln njegov podbradek se Je pričel prijetno obličiti. Zvečer je brumno moHl s svojo porodico, naj bi tako ostalo, vsaj nekaj časa, kot prehodna določba. In ljubi Bog naj bi še nekaj časa držal roko na seljaku, na gunevetu, ki prodaja negnojene in kljub temu gnile črelnje no 30 K za kilogram — In ki termi seljaku znaša meščan novcev na kupe. In naj prizanese njemu, činovniku, ki se še ni preobjedcl, odkar mu sije so'nce a. jugosJovcnskcga neba. Zato, da naj le Se malo preloži suho vreme Itd.
Mili Bog pa je razsodil, da vsebuje takšna molitev natolcevanje in vse, kai ni v skladu z ljubeznijo do bližnjega rudi.
Zato Je vse drugače posluSM ln Hi ril usihal zcmMorarfnlka, ker mu Je prišla riegova moh'trv iz srca, h lju^~znl do bližnjega, ker n* znbnvMal č~z činovnika in ker mu Je šlo za ljubo Ikinico tudi.
•   • •
2c dolgo je od tega. kar hI moral vrniti poset dobremu kumu MIlanu. Siska vrli poglavare! Ker mu stoj) bela pristava med Krko In Kulpo, kar vso
Pismo iz Bolgarije.
Komunisti gecH po zadnjem smdafrru. — Kaj   bo   z   protlrcTolacIJo?  —  Nacrti ko.
misija ca komunistično propagando na Balkanu.
V So H J U 20, septembra.
Politično življenje še vedno ne more prIU v normalni tir. Odkar le nezadovoljnost in ogorčenje inteligence in ostalih meščanskih krogov obračunalo s diktatorskima skominami semljomdnlike stranke so se družabne sile ie bolj izrazito razdelile v dva sovražna tabora. Z ene strani prluaši nove vlade, ki tvorijo danes več ali manj homogeno politično in idejno enoto, z druge pa v»i nezadovoljni elementi na Cela a raar>-CaranimJ komuniati. Malo Je držav, kjer bi bila politična d.ferencijacija krenila tako odločno na pot koncentracije, irčisčenja ln ekrevanja. kakor v današnji Bolgariji. Do-čim so bile do zadnjega časa meićantke s'ranka vfttevsi tudi vse socialistične frakcije skrajno razcepljene in brez enotneza cilja. Je po prevratu uvladalo sploSno prepričanje, da na tanačin ne bo mogoče oidri-vitl aotranjih razmer. Dane« živi bolzarska Javnost v znamenju cesla: kdor Je za red in mir. za nemoten gospodarski in kulturni razvoj za ohranitev nacijonalnih pridobitev in preti anarhij! In diktaturi eneza razreda, naj te pridruži drtavMvornl misli. čile noiMec le ztdlnjena demokracija, kdor ne, naj hodi svefa pota In izvaja iz teza vse lorična posledice. Naravno, da komunisti niso zadovoljni s tem radikalnim sredstvom za opera-eljo bolehnega drfavneza oraanlrma. Akcija meščanskih strank za popolno spojitev jc vzbudila v ajlhovem taboru veliko vznemirjenje. Deloma iz lastne uvidevnosti, deloma pa po direktivah iz Moskve, so vršitelj! ko-mvnier'čne onoz?efje pHJU do spoznanja, da ko traba poseči po Izrednih sredstvih, ako hotelo ie pravečaano preprečiti svojo poll-tičao smrt.
Slma! za odločilni nastop proti vedno močnejiemti mehanskemu bloku je dala znana sk~iia vlade napram niskim komnnlstiČ-■fm aztntom. ki so le dolro Časa z vso vnemo pripravljali tla za sovjetsko republiko v BnlenriH. FComaJ so b;1i izznanl t» vsl-IJfvJ reformatorji, se Je začelo tajno g/bunje med njihovimi Idejnimi bratci po vsi državi. Vlada Je vedela, da se nekaj pripravlja. nI na shrtlla. da Je stvar dozorela že tako daleč, da lahko Izbruhne krvava PTotirevoluc?Ja Dogodki 50 Jo nekoliko prehiteli ln predno se je prav zavedla Je bil nlen položaj že Aer«*en In tr^ba Je bilo z vso nazPco 'n odločnostjo prekrižati revolticllonarjem nj'ho-ve zahrbtne račune. Le turodnf okolnosti, da ss le to e'banie opiralo na raztresene podeželske skupine. Je pripisati, da komunistična znrota nt Imela za državo takoj prve dni tiso*>n«tnfh p<*s'*d'e.
KnVnr stoie stvari sedai. si Je težko ustvari pravo s!!ko o nndnljnjth dogodkih ln Ir^u krvavega spnra med obema sov-ražn'ma strnnkama. Premoč vlnde Je brez-dvomna v tolfko, ker razpolnjja s prometnimi sredstvi ln vojaJrvom ter Ima močno ra^orr.bo v javnosti prestollce ln drugih večph mest. toda z drujre strani je treba z vso rrsnostlo ugotoviti, da Je Število nc?:a-dcnrolfnHi elementov uprav v zfldnlcm hiru n^rastlo tako, da Je vpr**anit končne zmage ze'o problematično. Komunistom se Je posrečilo prodreti s svoio agitaelio v 5?rSe plasti naroda, orz^nfzlratl ln navduSiti raztresene zemljoradnike fn postaviti na nore vsesvoje sfle po deželi. V Sofiji sami In nekaterih drnjrfh mestih Je njihova akcija sicer Že paralizirana, ker so pod ključem zlavni voditelji pu*?n, v podeželskih kralirt pa jc stvar nekoliko drujračna. Tu je b!1 merodajen njihov korak, ko so se odkrito zvezali z zemljoradnik! In to Je tijrodno vpHvalo na mase kmetskeza prebivalstva, ki vidi sedaj v komunistih svoje politične prijatelje. Vsekakor je smatrati revolucljo-narno zibanjo za zelo rssno ln nevarno alnsti ie zato, ker v zadnjem času tudi meščanske stranke ne zlede na formalno ze-dlnjenje niso povsem složne. Ako bi se prevratnim elementom posrečilo, da prHe-Jo na krmilo ln proglasilo v Bolgariji sovjetsko republiko, bi btto to usodno ne samo za državo kot tako. nezo ttkH za položaj na Balkanu. Pos!e<!?ce bi b?!e nedosledne. Obeta se sicer mnozo krvi in materlfelnifi frtev, toda vlada se jih ne bo ustra$T!a Jn z n<ena strani bo storjeno vse, da reli državo pred nevarnim vrtincem, ki M Jo utegnil spraviti v območje rdeče Moskve.
Zanimiv Je načrt, po katerem se Je ta
rdeča družba pripravljala za državni prevrat. Okrajni odbor komun, stranke v Plov-divu jt poslal najprej vsem podružnicam tajno okrožnico, v kateri pravi: Dodatno k zadnji okrožnici vam zapovedujemo, da nemudoma pregledate osebni sestav krajevnih bojnih orzanJzacij ln Jih spravite v popolno pripravljenost. Izogibajte se vsaka provokacije napram vladnim organom, da ne Škodujete stvari. Nekaj dni bodite v neprestanem kontaktu s sekcij^k. cdbori, kjer d bite vse potrebne inštrukeje. Po prečitanju dopis raztrgati!
Se bolj zanimivo pa je stališče komunistične InternacijonaJe r.apram dogodkom 9. Junija, kl Ja izraženo v nastopnem: Komisija za Balkan je na plenarni seji izvršilnega odbora, sestoječeza \r. Neurota, Preilicha, Smerala. Disparina. šerueja. Levija, Gala-garina. Radcka. Petnicija, šelo, Kolarova in Mikhalela. po debati o položaji v Bolgariji zavzela ttališče, da }s 1.) prevrat v Bolgariji brez dvoma posledica zmage vojnike reakcije ln faSizma; 2.) prevrat uničuje popolnoma znatne uspehe, ki Jih jt Imela do sedaj komunistična internacijonala: 3.) prevrat vzbuja vznemirjenje v kraljevin! SMS ln sili državo k militarističnim načrtom; 4.) prevrat je zrnata romunske diplomacije, k! se tHI. da bi izgubila anektirano ozemlje v
slučaju oboroženega konflikta a sovjetske Rusija
Z ozirom na navedeno smatra komisija ra propagando na Balkanu da Je treba za vsaJco ceno zaščititi v Bolgariji komunistične organizacije in storiti vse potrebne korake, da bolgarska vlada prizna lega.:- s; komunistične stranke. V Jugotlavi]] je treba IzpodoujaU bojažcijnost, da se na ta n.-::a iz/ovc oborožen konflikt z Bolgarijo. V Romuniji je treba Jiritl nezaupanj« napram novemu režimu v Bolgariji, tzl da le Canko-va vlada v zver! s Horthvern. T^ko bo nastala opozicija, ki bo političnega in nacionalnega značaja. V vseh drugih državah morajo komunisUčne stranke in strokovne zveze delovati v taki smeri, da b"> nav.nln rr.ed širšimi sloji nezaupanje do vlade. Pr! tem je treba opozarjati mase na nevarnost, ki J.rn preti od strani militarizma in opozarjati jib na primer reakcije v Bolgariji.
Glavno vlo^o je Igral V. Kclarov, ki Ja bij neka! časa prvi zasto?n:k bolgarske komunistične stranke v Moskvi. Tu Je d bil vse poircbne Instrukcije in dokumente, ki »o, kakor n. pr. omenjeni dopis kotn, Inten.aci-Jonala, kompromitirale stranko v očeh celokupne trezne J^vnotti kot izdajaiko b it-jrarskega naroda. Mož Je sedaj pod kiji: em ln bo v družbi precejJijcra Števila ion s-U en tke* la!-ko ia nadalje snoval sveja načrte, kako bi pogubil Bolgarijo.
Tel
IflUlIfl
Rsškl dogodki v narodni skupščini.
Kratek in značilen odgovor namestnika zunanjega ministra. Opozicija z odgovorom nezadovoljna.
— Deosrad. 22. septembra. (Izv.) Vsi parlamentarni krogi so včeraj t velikim interesom pričakovali napovedani odzovor namestnika zunanjega ministra na kratko Interpelacijo demokrafske^a po*!nnca o rcSVih dr>g-odV!h, knkor smo bili že včeraj javili. Splošno je bilo tekom debate opai?atl. da demokratke pošiljajo proti vladi vss temperamentno sile ln elemente v boj.
2e značilen je bTl Incident, ki ga jo Izzval dem. Pribičevlč takoj po otvoritvi seje.
Sktrp^člnskl predsednik Ljuba Jo-vanovlć ie otvoril seio ob 10.J0 dopoldne. Po končanih formalnostih je predsednik v imenu zbornice s kratkim srovorom izrazil sožalie Japonski, ki jo jc zadela velika potresna katastrofa ter je predlagal, da so odpošlje izraz soža-Ija japonski vladL Sprejeta je bila so-žaJna brzojavka.
Minister pravdo dr. Nlnko Peric je kot namestnik zunanjega ministra od-jrovarjal na vprašanje dem. posl. dr. Orisogona grlede reškejra vprašanja s kratko pripombo, da bo to vprašanje stavljeno na dnevni red kot prva točka* ko pridejo na vrsto interpelacije. Na levici so se ču!i protesti. Levica Jo zahtevala takošnjo razpravo o tem vprašanju.
Minister je nato izjavil, da bo podal o tem vprašanju kratko pofasnilo, na kar jo med splošno napetostjo izvajal, večkrat prekinjen z raznimi medklici in opazkami od strani demokratov:
»Olede reškega vprašanja mf ie čast odgovoriti, da je kr. vlada vodila pograjani preko svojih delegatov — članov pnntetne komisije z vlado kraljevine Ttaliie v svrho izvedbe rapaliske pogodbo in st. margherltskih konvencij v duhu obojestranskih Interesov mod obema sosednima In prijateljskima dr* lavama.
V nase odkritosrčno obžalovanje niso ti pregovor! nsne!», zato Je kr. vlada odredila, da se rapallskn pogodba registrira pr! Dmgtvn narodov, kar Je sto-rHa trd? vlada kra'jtevlne Ital^e. Ta re-SC?srrfit»Tja pogodbe ?o Izpolnitev obveznosti, k! Jo Ima vsaka država — članica DruStva narodov, da se moro v slučaju spora a!l nesog!as!n gleda Izvedbe pogodb poslužiti do»očb pakta Društva narodov.
Trdno prepričana, da je v interesu sosednih držav, da se spor zaradi re-
škega vprašanja ln Izvedbe rapalhko pocodbe reši sporazumno in prijateljsko, jo vlada izjavila svojo prlprsviie-nest, da se direktno nadaljujejo ta pogajanja.
Vlada kral'evme Italije je med tem imenovala na Rek! 7a vojaškega guvernerja generala Oiardina v svrho vzdrževanja reda v m*sru, obenem ra je uradno obvestila tudi na5o vlado, da ta njen korak ne pomonja nikako pravne Izpfomembo v tem spornem vpražanju. Uvažujoč to sporočilo, ker pregovori med obema vladama niso prekinjeni, ni kr. vlada, pričakujoč mirne rešitve tega sporo, smatrala za potrebno In oportuno storiti drugih korakov, ki bi utegnili škodovati Interesom ob^h držav in ovirati pravilni razvoj rešitve reSkega vprašanja.
V tem svojem postopanju jo kr. vlada trdno uverjena. da na ta način ičitl interese svoje države in svojega naroda, ki jim bo v bodoče posvečala vso svojo skrb, in pričakuje, da bosta obo drŽavi zadovoljno uživali sadove žrtev doseženega miru.
Gospoda! Dovolite mi, da dodani §e to-!e, da Je bila v tem predmetu predložena v zbornici Interpelaclla ln da bo pri razpravi o tej Interpelaciji dobila na. rodna skupščina podrobnejša sporočiIa.c
Zbornica jo sprejela ministrovo Izjavo na znanje. Centrum je ministrovi izjavi pritrjeval.
Intcrpelant posl. dr. Orisogono (dem.) je odgovarjal ministru, izvajajoč: Gospoda narodni poslanci! V svojem ln svojih prijateljev Imenu kakor tudi v imenu skupščino in vse Javnosti izjavljam, da se ne morem zadovoljiti z ministrovim odgovorom. Globoko sem prepričan in trko je tudi prepričan narod, da jo Italija z zadnjim nasilnim Činom kršila rapallsko pogodbo In sant-margrherltske konvencije. (Klici: »Tako je!t) Ves tisk, ne samo naš, ampak tual evropski, piše v člankih o tem činu. ki ga nihče ne opravičuje, edino naši službeni krogi ga unravičujejol (PribiČevJJ: »To je sramota!«)
Predsednik Ljuba Jovanovifu f« da! Pribičević'.t ukor, na kar je prišlo med njim ln PrtbJčevičem do besednega duela.
Posl. dr. Orisngono je nato op^sar« jal zbornico na načelna nasprotja, ki se Izražajo v Izjavah dveh diplomatov. Predsednik italijanske delegacije Scialo-
*kupaj nI daleč od Siska. — Na meridijane in geografično lego nisem učen. zato stvari ne znam popisati s takšno točnostjo, kakor zasluži. Orientiral Pa se bo brez karte in težave vsak. ako še dostavim, da je postavljena Milanova graščinica onkraj barjanskega Krima, pa vendar tako, da stoji še tostran bajeslovnih Gorjancev. Tako bo postreženo ne samo dr. Koroicu, ampak Stipici Radiću tudi
Olavno erl vsem tem Je le, da je med zadnjo postajo in MPanovim dvorcem razmeroma majhna razdalja.
V četrtek, dan nom-ed. je b'| telefoniral dobri kume Milan golobici:! mojega svaka, brata Evialtjinega, da mu Je Delokranjae izpod Semiča poslal tolstega janca. ki da ni za drugam, kakor na rafenj. Pa da mu magarac ni dostavil 9Wcvn. kakor le bilo rečeno v po-rnr^hl. nm^v o^'-trg^ In ?nvi*eg* v niotrnvn U*tno ko*o. to se pravi v jan-čevo W*V>
Trrh* fe »orrl hite*! in «r podvizati, do!<W pn*^ct prrrrn^-H nr z^mH'. —.
V«e h> M nove o«rbf\ ki «cm j?h m^rnl rndl bo,j?rr-> enoznavamfa polo-ravnokar onteitlH. da Izvzam-m nelokranjca. ki o njem ni^em točno poučen, uživajo ie danes sloves brez-akrbneca samskega stanu. Janec pri test
sploh ne pride v poštev, kar spada med beštije, ln ga je vrhutega že par tednov konec. Sicer pa sem nekje čital, da Je treba govoriti o mrtvacih samo po njih dobri strani. To načelo sem cenil vedno zelo visoko in ga čislam še danes tudi.
•  • •
In tako Je vstalo mlado jutro na praznik sv. Petra in Pavla iz božje posteljice le precej Čedno In umito. V upov polno radost in zadoščenje zemljo-radnikovo, pa v prikrito bojazen urad-nlkovp tudi. ker no^lhmnl seljak ne bo več oddajal živine za slepo ceno ljubljanskim mesarjem.
Samo nič prav se Se nI mudilo soln-cu, da bi razgnalo nadležno oblake, če-nrav Je vo njem že na vse rano dišalo. Tekom dnpnMneva Je Bog oČ> Se par-rorV^nl r levim očesom np nrađ-n'l'a fer orHifl r vfs**V«H?a svn**Mra nrc-stata. (mlrm- v r^meh. par kapljic do-brodnino^n rl^žka.
i^ntfrn le pn vse z^pet VnznTn. da sta naprnvHn urejeno kupčijo s seljakom
Pri sv. Petru je bilo žegnanje, kar jt čisto v redu in navadno, ker ga ie zavoljo velikega oltarja v farni cerkvi ne. morejo praznovati nt dan «v, Ja*
žefa, ln zaradi praznika samega tu Ji. Iz vseh lin so pozdravljale zastave. Nabijali so zvonove, ki jim Jih je bila dala vojna, kakor bi Šlo za stavo. Zakaj potrebno je bilo za pjtrkavanje izrabiti zadnjo slavnostno priliko, ker so je z brzimi koraki bližal veseli dan vstclpi-čenja novih, bronastih.
Videti jo bilo, da bo Šla stvar v redu. Evlalija jo pričela s toaleto že ob osmih zjutraj — Bog ji opusti smrtni greh, ker ji je za maso primanjkovalo časa — tako, da Je bilo mogoče še vedno pravočasno dospeti do vlaka, ki odhaja proti lepi Dolenjski z glavnega kolodvora ob eni popoldne.
Skrb za kuhinjo, čeprav so praznovali SentpeterČani Žegnanje in je bila s tem dana svečanostna prilika, je prevzela moja žena, ki skuha v dveh Ion-cih vse sama.
Tudi od drugih Izletnikov se ni bilo bati neprijetne zamude. Bilo nas jc 7* enkrat petero, ki smo stopili na v ak. Na dolenjski stanici pa naj bi se nam pridružila Še Panjuška, dobra prijateljica mojega svaka Gašperja.
Na črešnjc, ki Jih prav rada zoblj« Evlalija in moja boijša polovica tudi, ki skuha v dveh loncih vse sama, nismo smeli pozabiti
;a v ?enevi je izjavljal, da je neveljavno
Sforzfno pismo, dočim je naš poslanik v Parizu izjavljal, da ima jugosloven-ska vlada veliko zaupanje v Mussolinl-jeve besede. Potrebno je tudi, da bi se otvorila širša debata o reškem vprašaju, zlasti da se pojasnijo razlogi, zakaj je naša vlada šele v poslednjem momentu dala registrirati pri Društvu narodov rapallsko pogodbo. Glavni razlog za registracijo je morebiti, da se naša vlada posluži členov 15. event. 13. društvene pogodbe.
Zbornica je izvajanjem interpelan-tovim ploskala. Posebno demokratje so dvignili viharen plosk, pridružili so se jim  tudi klerikalci in muslimani.
Zbornica je nato prešla k določitvi dnevnega reda prihodnje seje. Sprejet je bil predlog, da se prizna nujnost interpelacije posl. Davidoviča o reškem vprašanju, ki pride med prvimi na dnevni red prihodnjih sej.
Posl. Vofislav L a z i ć (zemljorad.) je zahteval, da pride ta interpelacija takoj v razpravo oz. na sobotni seji. Razvila se je kratka, a zelo burna debata, nastal je vihar v zbornicL Večina je La-zičev predlog odklonila.
Med prepirom in po končanih formalnostih je bil predsednik prisiljen sejo zaključiti ob 11.-30 ter je določil prihodnjo za ponedeljek ob 10. dopoldne. Ta seja ima določiti edino le dnevni red.
Parlament in reško vprašanje.
— Beograd, 22. septembra. (Izv.) Včerajšnja kratka izjava namestnika zunanjega ministra je bila predmet živahnim parla* mentarnim razgovorom v kuloarjih narodne skupščine. Opozicija z veseljem konsta* tira, da centrum ni kdovekaj Živahno odo* braval vladina izjave, dočim so opozicijo* nalne stranke priredile odgovoru interp«* lanta viharen plosk. Ta zunanji efekt no* čeio izrabiti gotovi parlamentarci za svojo taktične svrhe. Govore celo. da tudi neka radikalna frakcija nI popolnoma zadovoljna z vladino zunanjo politiko, kar se tiče re* škega problema,
V parlamentu pa vzbuja tudi splošno pozornost oficijelno poročilo rimske egen* ri^e »Štefani« o sprejema PaSičevega pisma. »Štefani« potrjujejo oficijelno, da je dne 20. t. m. zvečer izročil jugoslovenski posta* nik v Rimu, B. Antonijevič g. Mussoliniju pismo predsedntka naše vlade. »Štefani« pri tem naglasa, da je pismo pisano v najprlš srčne j sem tonu in obenem predlaga spo* razumno in prijateljsko reSifev reškega pro* blema med Jugoslavijo tn Italijo. V vla* d?nih krogih komentirajo oficijelno izjavo »Štefani« tako, da to znači popuiČanje I ta* lile po prenagljenem imenovanju generala Giardina za guvernerja Reke.
Italija se je sedaj požurila, da zmanfMa tarife na Jadranskih železnicah.
Varna konferenca pa le bita tudi tnocH v ministrstvu zunanjih zadev. Vodilni urad* niH tega ministrstva, ob prisotnosti pred* sednika narodne skupščine, so sestavljali el'snoze o reškem vprašanju, ki ga poda vlada prfhodnle dni na interpelacijo posl. Liube Davidoviča. Ta eksporć Ho v vseh drtailih pojasnil sedanii poloSai Reke in razvoj pogajanj ter stališče vlade.
SEJA KLERIKALNEGA KLUBA.
— Beoprad, 22. septembra. (Irv.) Jugo* slovenski klub je včeraj od 16. do 18. imel plenarno sejo, na kateri so poročali poslanci o raznih notranjih klubovih vprašanjih. Poročali so o položaju v Sloveniji v posarrt* nih volilnih okrožjih. Klub je sklenit da se skliče tekom prihodnjega meseca naj* zadnje do 20. oktobra shod zaupnikov SLS v Ljubljani. Na tem shodu ae ima defini* tivno odločiti nadaljna taktika par* kmentarnega kluba napram vladi. V klubu prevladuje razpoloženje za skrajno opozi* cijo proti vladi. Dr. Korošec je tudi klubu poročal o svojih razgovorih z Ljubo Davi* dovičem. Včeraj je dr. Korošec imel daljšo Vonferenco s predsednikom demokratskega kluba, prvič pledo vprašanja akupne akcije v reškem problemu in drugič glede ustva* ritv* skupnega opozicijonalnega bloka proti
»ČUVARJI SNEŽNIKA IN KVARNERA« PRISEGAJO,
— Opatija, 21. sept (Izv.) Poslanec Giunta je porabil proslavo obletnice zavzetja Rima včerajšnjega dne za izzivanj Jugoslavlie. Sklical je semkaj vse fašfetovske oddelke iz Liburnije in tu so pred njim in pred Host-Venturijem z Reke slovesno prisegli, da hočejo varc- j vati Snežnik in Kvarner. Navzoče je bilo vojaštvo s častniki in zastopniki raznih društev.
PROVIZORICNA UREDITEV.
GIUNTA PRI GUVERNERJU. — Reka, 21. sept (Izv.) Včeraj je zboroval prvič vladni svet pod predsedstvom guvernerja Giardina. Guverner odide najbrž v nedeljo v Rim, da predloži Mussoliniju načrt za svoje poslovanje na Reki, dogovorjen z vladnim svetom in raznimi upravnimi predstojniki.
Včeraj je prišel iz Opatije na obisk guvernerja poslanec Giunta. Imel je z Giardinom zelo dolg pogovor, o katerem ni hotel novinarjem ničesar povedati, rekel je samo to, da bo moral o nekaterih rečeh, ki jih je razpravljal z Giardinom, govoriti z Mussolinijem, katerega poseti v nedeljo. Tako bosta najbrž pri Mussoliniju hkratu Giardlno in Giunta. Prihod faštstovskeg a poslanca Glunte v mesto se smatra za slabo znamenje. Kjer je Giunta, tam so Intrigo in tam se dela Reki samo škodo.
Povodom proslave obletnice zavzetja Rima včeraj 20. sept. je bilo po mestu več zastav in zvečer je bila nekaka razsvetljava, v gledališču pa slavnostna predstava. Evangelska cerkev je poslala Giardinu topel pozdrav, na-glašaioč, da se morata varovati na Reki Ime In pravica ItalPe kot sveta ln ne-izpremenfjtva last in kot simbol pravičnosti In resničnost L
Prebivalstvo Ima po pričetem delovanju guvernerja Giardina vtisk, da hoče ostati tu dlje Časa nego to napoveduje v svojih govorih in da je tisto naglašanje potrebe skorajšnjega sporazuma le gola fraza. Giardino ima nalogo, utrditi italijansko oblast na Reki ne glede na to, kako se razvijajo pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Prebivalstvo s strahom gleda v bodočnost, ker čuti, da hoče Italija vleči pogovore za sporazum še na dolgo in zaključiti jih najbrže z aneksijo. Dan aneksije bi pomenil za Reko dan s m rt L
ProfJrevoluGijonarno gibanje na Bolgarskem.
ZEMUORADNIKI ZAVZELI   STARO   ZA GORO, — GIBANJE SE SIRI. — SPLOŠNA STAVKA.
22. septembra (Tzv.) Pr!
Pooštrenje parlamentarne
-<sr
•— Beograd, 22. septembra. (Izv.) V parlamentu je opažati sadnje dneve neko pooštrenje situacije. Demokratje forsiralo ha vae moči akcijo za padec aedanje radi* kalne vlade. Pri tej akciji računajo na po* moč džemijeta. V parlamentarnih krogih z napetotjo pričakujejo nadaljno taktiko dže* mijeta. Na glavni skupščini ▼ Skoplju so džemljetl aklenili podari vladi ultimatum glede gotovih točk. Džemljetl zahtevajo predvsem: 1. ustavitev Izvedbe agrarne re* forme v Južni Srbiji; 2. odstranitev terorja od strani političnih oblasti nad muslimani fn 3. preiakavo radi občinskih volitev v Juž* m* Srbiji
Zelo naklonjena je demokratom struja posL Ferat bega. Za slučaj, da vlada ne ugodi vsem zahtevam džemijeta, grozijo z izstopom Iz vladne koalicije ter pristop k opoziciji Za slučaj, da džemijet preide v opozicijo, računajo demokrati s padcem vlade.
Kupila pa jih je pred kolodvorom mola druga,   že omožena svakinja Ev* | irozina, kilogram za 40 K.  Vse  to je prav jasno kazalo, da se je zemljoradniku že posrečilo pridobiti Boga očeta za
suho vreme.
Hola I Ker smo bili pravočasno na svojih prostorih, se je vlak zganil na minuto, kakor je stalo zapisano v bukvl-cah. Sprevodnik je bil kaj prijazen gospod. Čeprav je odobraval stališče akcijskega odbora državnih itd. — moja žena bi rekla: beračev — se vendar ni držal službenih pravil tako kakor zahteva sedanja pasivna resUtenčna doba, ampak nas je pustil vse skupaj lepo v damskem kupejn.
Pa tudi drugače ni posebno čislal prelepih običajev, ki smo jih prevzeli od bratov Hrvatov. Zakaj, z velikodušno Kesto je odklonil ponuđeno mu napitnino.
Tako je bilo vsem po goda in meni, ki sem sedel med tremi sestrami tndL Pa soprogu moje druge svakinje Evfro-zine. ki je ž njo ravnokar v debelih po-žirkih srkal sladkosf medenih tednov, ravno tako, le ne najbolj.
CSleiLi {
Finančni odbor.
Razprava o dvanajstinah. — Nekateri naknadni krediti.
— Beograd, 22. septembra. (Izv.) Fi« nančni odbor je snoči imel od 16. do 20. sejo, na kateri je nadaljeval razpravo o proračunskih dvanajstinah. Razprava je bila mestoma zelo burna. Opozicija je kritizirala posamne postavke. Večina odbora je sprejela vse člene do člena 22. Členi 22. do 25. so bili opuščeni. Ti členi govore o dva* najstinah za ministrstvo trgovine in Indu* stri je. Odbor je dalje sprejel člene 26—30.
Viharna debata se je razvila, ko je mi* nister financ sporazumno z ministrom za agrarno reformo predložil nekatere dodatne predloge. Prvič predlog, da se zabranjuje ob madžarski meji, zlasti v okolici Subotice prodaja posestev brez odobrenja ministr* stva za agrano reformo. Pravico prvokupa si pridržuje država, ki nato potom vlade odločuje in odobrava kupne pogodbe. Dalje drugi predlog, ki vsebuje določila glede sklepanja pogodb med lastniki posestev, ki stoje  pod agrarno  reformo,  in najemniki.
Debata o teh dodatnih predlogih je bila burna in je opozicija ugovarjala njiju ati* lizaciji.
Finančni minister je stavil tudi predlog za odobrenje nekaterih naknadnih kredi* tov. Večina odbora je te kredite odobrila. Rfdne proračunske dvanajetine za mesec oktober, november in december znašajo 2.033,649.357.50 Din. Zelo veliki so naknadni krediti. Poleg dvanajstin zahteva med drugim finančni minister: 1. specijalni kre* dit 200 milijonov dinarjev za izvedbo za* k on a o uradnikih; 2. 50 milijonov za izboljs lan je plač oficirjem; X za upokojence v Sloveniji ter Borni tn Hercegovini poveča* nje kredita za 290.000 dinarjev; 4. kredit ministru proavete 57.300 dinarjev za po* možno osobje na kliniki in institutu medi« clnake fakultete v Beogradu: 5. naknadni kredit ministru prosvete 3 milijonov dinar* jev za zgradbo patološkega Inštituta v Beo* gradu; 6. kredit ministru notranjih del 14 milijon*** 6V0 tisoč dinarjev v svrho tzpla* čita povišanih drafinjskth doklmd oeoerri* kom; 7. kredit 20 milijonov dinarjev st bo!« niče; 8. kredit ministru javnih del a) 30 mi* Ijonov za popravo potov v Srbiji in b) 10 »fl!Jonov za mostov© v Srbiji: 9. kredit prometnemu ministru trn gradnjo Mmaniea LjutomerOrmoi v maska 17 milijonov di* nar jev.
Seja finančnega odbore je bila ob 20. zaključena. Danes ob 10. dopoldne m seja nadaljuje. Na današnji seji bodo dvanaj* sttne od finančnega odbora sprejete ter bodo prihodnji teden predložene plenuma zbornice.
— Beograd,
hajajo vesti iz Sofije, da Je položaj bolgarske vlade Cankova zelo kritičen. Na več krajih je Izbruhnilo uporniško gibanje, ki so je organizirali zemljoradnfkl združeni s komunisti. Bolgarska vlada v svojih oficijelnih objavah skuša to gibanje v Franciji in Angliji označiti za boljševfško, da bi tako pridobila simpatije Inozemstva na svojo stran. Tekom včerajinjega dneva so prihajale v Beograd senzacionalne vesti o uporniškem gibanju m protirevoluciji Te vesti pa so v marsičem pretirane.
Po nekaterih poročilih so zemljoradnik! potrgali vse rveze s Sofijo. Zemljoradnik! so razširili med narodom bojno geslo: Ujedinjenje z Jugoslavijo hi ustanovitev velike balkanske države.
V beogradskih političnih krogih zelo kritično razmotrivajo te vesti. Fakt je, da je prišlo na Bolgarskem do protlrevolucl-lonarnega gibanja, kl ga pa skuša oficijelna vlada s pomočjo vojake odnšlt!.
Včeraj je dospela tudi vest, da so zemljoradnik! s pomočjo komnalstov zavzeli Staro Zagoro. Proti njim odposlana vojska je bHa deloma pobita, deloma pa so vojaki prešli na stran upornrkov, ker so rvorHi gros vladinih čet kmetski sinovi, poklican! ravno pod orofje. Radi zmage zemljoradnikov pri Stari Zagori vlada ▼ Sofiji veliko vznemirjenje. Hud! boji so bili pr! Kazanflku, pri Loma In pri Svlštovu. V teh okrajih so zemljorsdniki skupno s komunisti gospodarji situacije.
— Beograd. 22. septembra (Tzv.) Včerajšnji popoldanski Usti so prvi prinesli kratke vesti o revohicljonarnem gibanju na Bolgarskem. Vojska prehaja na stran revolucionarjev. Pri Stari Zagori je bH zajet od vstašev konjeniški polk. Konjeniki so prešli na stran upornikov. Oficirji so bfl.1 aretirani.
Po najnovejših poročnih jo vlada pozvala vse elane makedonskih organizacij, da branijo sedanji režim proti zemljoradnikom hi komunistom. Makedonski kom)-taJH so ie pozivu odzvali. Osnovali so posebne čete. Povsod vlada velik teror. Na strani zemljoradnrkov je izdana parola: življenje ali smrt Isto geslo imajo Makedonci.
Komunist! so pozvali smrlUramo organi zmdje, da proglasijo gene ramo stavko vsega delavstva, obenem so Izdali navodi-
la, da železničarji hi poštarji Izvajajo stavko s skrajnimi sredstvi.
Generalna stavka železničarjev fn poštarjev se je včeraj pričela. Javni promet je popolnoma ostavljen.
Sofija je na progi Varna-Birrgas popolnoma odrezana. Komunistične organizacije so dobile nalog pozvati železničarje In delavce na skrajno sabotažo, železničarji so povsod trsta vili vlake ter razdrli tire, da ne morejo nadaljevati vožnje v gotove kraje poslane vladine čete.
— Pariz, 21. septembra (Tzv.) Preko Londona Javljajo listi, da Jo revolneljenarno gibanje bolgarskih kmetov zavzelo ebs^"-ne 4\mer.rf\e. Vlada se šo vedno čtrtl dovolj močno, da udnl! to gibanje. V Mlflni gtavaega metra pri Radomlkn so rsrašl težko porazili vlarllno čete. Na obeh straneh je mnogo ranjenih m mrtvih. V Rado-mfru je sestavljena komunlsnčno zem!;o-radniJka vlada. Uporniki razdirajo vse železniške proge, ki vodijo proti davnemu mestu Sofiji.
— London. 21. septembra (Izv.) Lrs<! poročalo o težkih borS^h pri Knr!r»vu. H je oddaljen 150 km od Sof'le in pr! Salfco-vu, kjer so združene uporn:SVe čete porazile vladino vojsko. Upnmlki so dobili v roke velika zaloge mrnJcfJe.
Sofijska vlada hrvriKne v eTavnem atesta in v Rov d hrti številne aretacije komunistov In zem!jor?.dn?kov. Ministrski svet je v permanenci Za obrambo mesta so postavljene strojne puške in pa topovi Po mestu vozijo oklopni avtomobili.
— Beograd, 22. septembra, (Izv.) Za presojo kritičnega poloSaja na Bolgarskem je značilna okolnost da je včeraj pribežala rodbina bolgarskega poslanika v Beograd. Bolgarski poslanik je tudi zaprosil zadnje dneve za av-dijenco na dvoru v svrho izročitve akredltivnlh pisem. Ta avdijenca je odložena, ker naša vlada pričakuje razvoj nadaljnih dogodkov na Bolgarskem in lell poprej popolno konsolidacijo notranjih razmer Bolgarske.
— Beograd, 22. sept (Izv.) Listi objavljajo senzacijondalno vest, da imajo zemljoradniki organizirano tn oboroženo armado 50.000 mož (?). Pri Ka-zanliku se vrše ljuti boji
Politične vesti.
= Izravnanje spora s črnogorsko đmastfjo, S parnikom je včeraj zjutraj ob 6.15 dospel z Dunaja preko Budimpešte v Beograd črnogorski princ Peter Petrovič* Njegoš, najmlajši sin pokojnega črnogorskega kralja Nikole. Tekom dopoldneva je sprejel kraljeviča v daljši avdijenci Nj. Vel. kralj Aleksander I. Princ Peter so odreče vsem pravicam pretendentstva na črnogorski prestol ter hoče živeti pri nas kot miren državljan. V kratkem bo službeno objavljeno, da je poravnan spor med obema jugoslovenskima dinastijama, kar bo tudi mnogo pripomoglo h konsolidaciji naših notranjih razmer.
= Italija ponuja kompenzacijo za Reko? Listi poročajo, da ponuja Italija naši državi gotove kompenzacije, ki naj v prilog Jugoslaviji korigirajo doseda* nje meje proti Italiji. Eni listi trdijo, da je Italija pripravljena odstopiti Ju* goslaviji neznatno ozemlje v Kastav* ščini, drugim pa pravijo, da ponuja Ita* lija korekturo meja napram Sloveniji. Ne moremo kontrolirati, vkoliko so te vesti resnične,  ugotavljamo samo, da smo pred meseci zabeležili vest, da je Italija   ponudila   odstopiti Jugoslaviji Idrijo, Postojno in Sv. Peter na Krasu, ako jugoslov. vlada dovoli v aranžma glede Reke, kakor ga žele Italijani. Ne zdi se nam umestno, da bi se spuščali v razglabljanja teh italijanskih ponudb, ker imamo dovolj bridkih skušenj, ka* ko malo je dati ne samo na italijanske obljube,  marveč  rudi na slovesno s strani Italijanov prevzete obveznosti. V rapallskl pogodbi in v santmarghe* ritskih konvencijah so Italijani prevzeli svečano nase toliko obveznosti, ki so jih nato brez vsakih skrupljev pogazili, da jim ne moremo prav nič več verjeti, le manj pa zaupati. Ne italijanske ob* ljube dandanes nihče več ne da. Ako bi nam danes Italijani v reeniei za spo* razumni aranžma glede Reke ponujali tudi Idrijo, Postojno in 8t. Peter in bi se na naj slovesne j ši način podpisala v Rimu tozadevna pogodba, bi prav tako malo verjeli, da Italijani izpolnijo to pogodbo, kakor ako bi nam Italijani sedaj nudili zaradi ljubega miru morda — Trst. Italiea fidas, rmlla fidesi
as Prihod kraneoskesa tesurtorfci t Bsotrad. V Beofrad je včeraj 21. t m. prispe! član francoskega senata senator Beranger. Tekom včerajšnjega dneva je imel dsl'Ie konference z nsjledniml našimi politiki in finančniki Senator Be-ranger ima kot oficijelni zastopnik Francije nalogo, se na mesta mformlratl o finančnem položaju nase država. V parlamentarnih kroadh so prepričani, da bo ae predlog Berangerja francoski sonat odobril že od francoske zbornice nali državi odobreno posojilo 300 Milijonov dinarjev. Nocoj bo njem aa east prirejen banket v hotela »Palacec, ka-tarazna prisostvujejo   ministrski pred-
sednik Nikola Pašič, finančni minister dr. S to jadl novic, predsednik' narodne skupščine Ljuba JovanovIČ. Na večerjo so povabljeni tudi ugledni radikalni, demokratski in drugi narodni poslanci, tako Ljuba Jovanovič, dr. Kosta Kuma-nudi in dr. Anton Korošec.
= Nekaj te razgovora dr. Korošca z Ljubo Jovanovičem. Zagrebški »Jutarnji list« je te dni priobčil nekatere podrobnosti iz svoječasnega razgovora dr. Korošca s predsednikom narodne skupščine Ljubo Jovanovičem. V tem razgovoru se je dr. Korošec dotaknil nekaterih vprašanj, ki jih hoče rešiti vlada na način, ki ni po volji klerikalni stranki. Tako je izdelal minister pro-svete Trifunovič načrt novega šolskega zakona, ki vzbuja skrajno nevoljo klerikalcev zato, ker se s tem zakonom namerava popolnoma odpraviti dosedanjo šolsko avtonomijo. Klerikalci tudi niso zadovolji za občinskim redom, ki ga namerava vlada uveljaviti. Ta občinski red ima namreč namen, popolnoma uničiti avtonomijo občin v Sloveniji in v Dalmaciji. Po tem novem zakonu bi vlada imela pravico, nastavljati občinske uradnike, t j. občinske tajnike, dočim je imel dosedaj župan pravico, svobodno izbirati in nameščati občinske uslužbence. Špecijelno o teh dveh vprašanjih se je dr. Korošec pritoževal in zahteval, da Ljuba Jovanovič posreduje, da ta dva zakonska načrta ne postaneta zakon.
= Nesoglasja y demokratskom klubu? Beogradska »Tribuna« poroča: V parlamentarnih krogih se govori, da je v zadnji seM demokratskega kluba prišlo do burnih prizorov, ker Prlbičevič in njegovi pristaši niso hoteli sprejeti predlogov Davidovičeve skupine, da sc prične nsjostrejla borba proti radikalom. Nekateri poslane! so v klubu predlagali, da bi demokratje zapustili narodno akuplčino in s tem spravili vlad** v kritični položaj. Ta predlof je propadel zaradi odpora Pribičevičeve skupine, ki hna večino v klubu.   Kakor vse kaše, bo le to jesen prillo de važnih sprememb v demokratskem klubu, ker so nesoglasja med fetvleo in desnico v klubu vedno večja.« Tudi po naših informacijah so se   sope*  pojavila med obema voditeljema demokratske stranke DavMovlčsni in Pribičevičem velika nasprotsrva, ki se nanašajo predvsem na notranjo politiko, vendar pa nesoglasja za enkrat ie niso tako ostra, da bi se moglo računati na razkol v demokratskem klubu.   Ak*> M pa končno vendar le prišlo do ločitve duhov med Davidovičeve in Pribičsvlčevo skupine, je trotovo, da se bo Pribičovičeva skupina    skušala   približati radikalni stranki saj je znano,   da   se rrrill:en1 Svetocarja Pribičeviča in Klkols Palica glsde aokanje ncMtfks v bistvu kri-
= Uvodnik o Arnavtih v Sloveniji Je gospode pri »Slovencu« tako raz.aril, da so »Slov. Narodu« posvetili kar šest dolgoveznih in plehkih političnih beležk. Znamenje, kako smo zadeli klerikalec v živo, ko smo Jim oči [aH neznatno igro, ki in igrajo od zadnjih marčnih volitev: erkrs: «^ v raz;:zcancm objemu
z Radičevci, drugič
na katoliškem
shodu poklanjajo kralju in vladi, končno začnejo zopet goniti obstrukcljsko in defetistično politiko.
= Po cfcčtesklh rolčvah na Ceško-s'ovajfkorn. Do^edanji.n poreklom dodajamo splošno kor,*T!i.acijo, da so prinesla občinske volitve v Češkoslovaški republiki zmago držnvni misli in demokraciji. Senator Klof.ij jc ir: avil, da je uspeh čsl. socijal^tov uspeh države in republike. RepuMika se mora naslan .i-ti na velfke ln disciplinirane srnrke. Dr. Kramar pravi, da pomenijo volitve preokret na desno, kar zrači, da velik del češkoslovaškega naroda ni pristopen kakršnimkoli zunanjim eksperimentom, marveč kor?.ka k načelu: redno delati in štcditl! V Češkoslovaški republiki je volilna dolžnost, ali vendar fe ostala po raznih krajih mnogo volUcev d ^ma. Vh -a je izdala ukaz. da se ima sti postopati prot: vsem volilcem, ki se niso udeležili občinskih volitev, dasi B bili zadržani !n n^ morejo opra\ svoje neudeležbe*. Listi poročajo, da se je absf.niralo v glavnem mestu 52. volilcev.
= O Italijansko - angleškem prija-toMstvu pi?e gencrcl Benci\enga v »Piccolu della Sera* zelo dolsa izvajanja, prihajajoč do tega zakl u:ka: Tedaj, ko bomo močni na morju in na nebu, tedaj, ponavljam, bomo videli, da so zgodi velik čude*, ko bo Anglija v resnici naša prijateljica ln sodelovalka pri problemih Sredozemskega morja. Kajti resnica je ena. in sicer ta. da se Anglija v svoji politiki ne da voditi po čustvih, marveč le po interesih. Treba torej ustvariti ono stanje, ki pripravi Anglijo do tega, da bo videla v Italijanih za svojo sredozemsko morsko politiko najkoristnejši narod. Dokler ne bo tega, ni treba misliti, da bi mogli izpreobrniti Anglijo, ki dela dosledno lc realno politika
= Omejitev svobodo kretanja nen> gftlm tirolskim poslancem v ItalijL Takozvani »deputati estremisri« ne smejo potovati iz Italije brez dovoljenja notranjega ministrstva. Te dni so dobili nemški poslanci s Tirolskega obvestilo, da spadajo tudi eni med te poslance ln morajo imeti torej, ako hočejo kam potovati iz Italijo, posebno dovolienjo zur nanjoga ministrstva. Jugoslavenski po* slanci Še niso dobili takega obvestila.
= Nemčija bi potrebovala dr. Ra-šlna. Nemški rrarodno-gospodarski đr*"_ lavec L. C. Stein, dopisnik rimske »Tribune«, je poslal svojemu listu razprava in kritiko nove nemške finančne politike ter prihaja končno k sklepu, da Nemčiji ne preos^aia druge poti iz t* -spodarskega kaosa, nego ona, po kateri je šil dr. Rašin. in da morejo Nemčijo rešiti samo tisti principi, ki jih je v Cehoslovakiii z vso svojo energijo in odločnostjo uveljavil umorjeni minister. — Torej Nemci priznavajo, da bi potrebovali Rašina, a Celil so ga ubili.
= Nemci prRialajo k pamcrtL Pod pritiskom gospodarske in finančne krize je začela Nemčija popuščati in se se vrše pogajanja vlade z industrijskimi krogi glede Mpotekarne obremenitve nemškega gospodarstva. Edino na ta način upa Nemčija stopiti v normalne stike s Francijo in vsaj nekoliko premakniti z mrtve točke reparacijikl problem. Veleinda^trijalcl so pripravljeni dati v to svrho vladi na razpolago potrebo« kapltaJ. V tem pa nemška va-> l»ta neprestano drvi aavzdol. DoČlm je sovjetska vltda v ^vofi devalvaciji poznala le lfiO milijonske benkorec, pripravlja Nemčija Izdajo 1 btlijonskih bankovcev tako, da je marka v padcu Že daleč nadkrilila soy. rubelj.
Julijska krajina,
— Z Goriškega, Pevski zbor Zveze stovcnskfh učiteljev je priredil v Benetkah koncert v tamka šnjem gledaliCču Rossini Občinstvo je koncert z navdušenjem sprejelo. Gledališče je bilo polno. Zbor nastopi se^aj v Bologni. — Politično društvo »Edinost* v Gorici bo imelo 21. t. m. svoj občni zbor. —. V VoišČici na Kra^n [a bil odstavljen župan Joefp Pire, in sicer, kakor pravi do-rfČnl odlok, saradi tega. ker mu je bila odvzeta licenci za izvrfievanje gostilni-čarske obrti iz razloga, da so se v njegovi gostilni zbirali elementi, vršeči protldržavno propagando in ker se jo Pire obnalal kljubovalno napram orožnikom. Seveda so te obdollirve gola izmišljotina. Namen politične oblasti pa jo, da odjavi, kjer le mogoče, slovenske župane in F^«t|iyl n* njihovo mesto italijanske sli tem enake gerente. — Vi-dernski prefs-kt napoveduje izpremembe v dobrodelnih in nabožnih ustanovah, katero trebs po njegovem nalogu podvreči strogi preiskavi, ali odgovarjajo Italijanski zakonodaji Zdi se nam. da je ta skrb namenjena v glavnem slovenskim ustanovam. — V Bovcu je vprizo-rilo pevsko drultvo »Rombon* Ccnglo-vq šalmire *Sfau. Uspela ie fcbomoi
stran 4.
.5I.OVrN5KI    NAKOM.   dur        teptemDra I^3
rr?\ vi/
Gospodarstvo.
PETDESETLETNICA DRŽAV-NE KMETIJSKE SOLE NA GRMU.
Dne 18. septembra 1873. je bila Otvorjena vinarska in sadjarska šola na ejraščini Slap pri Vipavi, katero Je dal jrrof Karel Lanthieri deželi Kranjski za 30 let brezplačno na razpolago. Vipavski rojak, pokojni Rihard Dolenc je bil njen prvi ravnatelj. Leta 1886. se je ta šola preselila na graščino Grm pri Novem mestu. Tudi tukaj je izvedel imenovani ravnatelj vso prvo organizacijo. Pri delu so mu zvesto stali ob strani na Slapu Josip Kristan, Franc 2 e-p i č\ Gustav Pire, vsi že pomrli, in Andrej Lenarčič na Slapu in na Grmu pa Viljem R o h r m a n. Zavod, ki je postal splošna kmetijska Šola, je dobil leta 1907., ko je stopil Rihard Dolenc v pokoj, za drugega ravnatelja Viljema Rohrmana. Leta 1908. se je šola vnovič preuredila tako. da združuje sedaj letno šolo z enoletno učno dobo In pa zimsko Šolo, ki traja dve zimi po 5 mesecev: prva je namenjena učencem lz vinorodnih krajev, druga pa vsem drugim. Od leta 1921. dalje vodi zavod, ki je po prevratu postal državen, priznani strokovnjak na polju vinarstva Bohuslav S k a 1 i c k y.
Bila je srečna misel, da se je dne 20. t. m. proslavila na Grmu petdesetletnica ustanovitve zavoda. Spominsko slavi:e so počastili s svojo navzočnostjo kot gostje veliki župan dr. L u k a n, šef oddelka za kmetijstvo na vladi S a n -cln, referent za kmetijsko šolstvo Rob rman, prost novomeški dr. Hibe r t, vladni svetnik dr. V o n č \ n a, ravnatelia kmetijske šole v Št. Jurju pri Celju B e 11 e in v Mariboru Z m a v c, novomeški gerent dr. G r e g o r 1 č In še več prijateljev šole. Pomenljivo je pričela slavnost z obiskom novomeškega pokopališča, kjer so se poklonili manom Riharda Dolenca in mu dali po primernem nagovoru krasen venec svežih cvetic z grmskega vrta na grob. Nato so se gostje zbrali v okrašeni šolski dvorani na Grmu, kjer je ravnatelj Skalickv ob navzočnosti vsega učnega In pomožnega osobja in vseh učencev pojasnil zgodovino in pomen zavoda, ki praznuje svojo petdesetletnico. Njegove besede so Izzvenele v navdušeno sprejete 11-vijo-kllce kralju. Oglasil se je k besedi veliki župan dr. Lukan in v Izbranih besedah izrekel čestitke in priznanje zavodu in njegovemu osobju ter želel najboljega nadaljnega uspeha. Govoril Je še bivši ravnatelj R o h r m a n, ki je med drugim povdarjal rnzveseljlvo dejstvo, da se je od absolventov zadnjih deset let pred vojno posvetilo 76 odstotkov domačemu gospodarstvu. Internemu slavlju je sledil ogled šolskih in učnih prostorov, gospodarskih naprav, živine, drevesnice in vrta. Nato se je izvršil zaključek intimne pa prisrčne proslave s slavnostnim pogoščenjem, pri katerem so se združili ob skupni mizi vsi gostje, vse osobje zavoda In vsi učenci. Izrekle so se marsikatere lepe napitnice, od katerih naj omenimo le ono najstarejšega navzočega bivšega učenca slapske šole, sedanjega ravnatelja B e 11 e t a In pa najmlajšega učenca. 16Ietnega Primorca, ki je spregovoril zahvalo v imenu součencev. Z najboljšimi utisi glede poslovanja zavoda in s srčnimi željami za njegov nadalni procvit so se poslovili gostje od ravnatelja in njegove soproge, hčerke prvega ravnatelja, ki jim je bila skrbna doma-čica.
—g Poročilo z žitnega trgu. Cene ao precej trdne, franko Vojvodina, stane pše# niča že Din 362.50, moka »Oc Din 585, v Ljubljani pšenica Din 4.30, moka Din 6.60. Veliko hoeo je d n živci fižol, ki se je tekom 14 dni dvignil od Din 525 na Din 675. — Vendar pa ta cena ne more biti več daleč oddaljena od kulminacije, ker že pri ne« znatnem nadali nem zvllanju eksport ne nudi vtč konvenijence. Tudi se na zunanjih tržiščih pojavlja konkurenca poljskega fiiola.
—g Zagrebška blagovna borza 21. septembra. Na produktnl borzi notirajo: pšenica 79-80 kg, 1 Slatina, novac 365. oves. bosanski, rešetani, Prijedor, denar 230. roba 235, Ista originalna roba 225, koruza bačka. 273, sremska roba 2S0, moka, bačka, bata »0« 585, roba 620, banatska baza »0«. PanČevo, denar 590, roba 590. slavonska baza »0« 1 vagon 575, otrobi pšenični po vzorcu. Varaždin. 1 vagon po 145, pisani fižol bruto za neto (vreče), franko vagon Varaždin, 1 vagon po 487.50.
Tendenca Čvrsta.
—g Tobačna tovarna v Ljubljani ras« pfsuje za leto 1924 ofertalno licitacijo za prevoz monopolskih predmetov na dan 36. oktobra 1923. Natančni pogoji so na ras* polago ▼ ekomisiji tobačne tovarne ▼ Ljub« ljani.
—g Povišani« cen srečkam razredne
lotcrlle. Cisti dobiček razredne loterije se razdehife. kakor znano, v pomoč obrti hi Industriji. Dasi It ta pomoč sicer znatna, se žeM vendar,   da bi se povišala tn radi
tejr3 le ministrstvo sklenilo, da se v sedmem Kolu povišajo cene srečkaro razredne
loterije za 100%.
—g Tobačna tovarna v Lprhfjanl bo prodala na ustmenl dražbi dne 22. oktobra ti 4000 kg kartona od »Mlrljam« cigaret Pogoji dražbe so objavljeni v »Službenih Novlnaht hi »Uradnem listu« ter so na vgogltd % ekonomiji tobtCae tovarne«j s
Kultura«
Šentjakobski gledališki oder
v LJubljani.
Sobota, dne 22. septembra: »Igrača viharja«. Nedelja, dne 23. septemb.: »Igrača viharja*.
— Danes v soboto otvoritev sezone 1923/24 na Šentjakobskem gledališkem odru i Izvirno hrvatsko dramo »Igrača viharja«. Jutri v nedeljo se ista ponovi.
e   o e
NEKAJ O VPREORITVI »HAMLETA«.
Nekaj opazk o vprlzorltvl Hamleta.
Kadarkoli se pojavi na našem odru nedosegljiva Shakespearova umetnost In njegov globoki pogled v realno življenje, ki Je le vedno pristen mozaik plodovlte IhrlJeo-ske filozofije tn In najfinejših opazovanj duievnih perlpetlj človeka, dasl nas ločijo od mojstrovega snovanja ie tolika desetletja, moramo vedno znova zabeležiti pomanjkanje primernih Igralskih moči, ki bi mogle reproducirati Shakespearova dela vsaj približno tak«, kakor s! lih Je on zamišljal. Nala kritika večinoma soglaša v tem, da za t« vrste klasična dela nimamo prikladnega osobja, ali da se Izrazimo bolj točno, da ono ni v zadostni meri Izšolane. Do gotove meje Izjemo tvorijo samo Igralci, ki nastopajo v vsakovrstni naslovni in merda eni sli dveh večjih vloga k.
O Hamleta fn n'egovi vprlzorltvl se le pisalo ie marsikaj. Zadnjič )e kritika precej vljudno opozorila na nekatere defekte gle« de dvomih dam. k? ne znal« hoditi, stoje s skrivljenim hrbtom, te slabe počesane itd. Vse to Je res in res Je le marsikaj ga. Moj name« pa ni govoriti o defektni, ki so končno razumljivi ln opravičljivi, ča upoštevamo težave, s katerimi se mora boriti rase narodne gledališke, temveč e vprlzorltvl kot teki. ▼ kolikor gre za gotove efekte, ki vplivalo na prece'Šeu krog gledalcev oprav v nasprotnem satlslu. Kdor je vnet sa različne prizore, ki so namenjeni čim večjemu potencfranhi flvčne napetosti, ml seveda ne bo pritrdi; toda mnoro pa je med obiskovalci z'edaltšča takih, ki ne najdejo polnega zadoščenja v ztmaujlh efektih, v prizorih, ko se križajo rapirjf In pokajo streli ali pa si skočita dva zalkib-Ijena tekmovalca v lase hi ntemelluieta svoje argumente s pestmi In ti bodo gotovo soglašal!, da so tudi v Hamletu prizori, ki bi lahko brez vsaka Škcde za umetniški užitek Izostali.
V tem smlsln bi osnenff prizor na pokopališču. Grobar s svojim primitivni« naziranjem In dobrodwsno-dovt*pnm» značajem s svojo neverjetno hladnokrvnostjo la dokaj robato naravo, ki ca uspoeablla, da more med kopanjem sveže gomile mirno prepsvari pasmi, ta orirmalna figura takoj na prvi mah osvafa gledalca. Sledi jI nastop Hamleta v spremstvu Homclja, njegovo globoko razm!51i*T»:e pri pogled« na razmetane lobanle. misli o ne:zbežni mlnljfvosti vsega posvetnega fn večni tajni ter veličini duhovnega b?tja onstran groba, skratka ves prtznr vrbu'a mistično nagnenje ln nehote sfli človeka, da pogleda v svojo lastno dušo. Hipoma pa se te najfinejše strune duševnega prebujenja pretrgajo m Izzvene kakor na primitivno viio-lino napeta vrvica. Ko stopi na oder mrtvaški sprevod In skoči Polonii na sestrino krsto, ko plane k njemu še Hamlet In se vname med obema prepir, ki gre celo tako daleč, da jih morajo navaočl s silo ločiti, gledalca neprijetno zadene občutek In zavest, da ie znova priča divjanja razvne-tlh človeških strasti. To kvari splošno vrlino prizora ln vpliva na gledalca tako, kakor da bi polil sladkospečega v najlepših sanjah s hladno vodo.
Se bolj kakor ta, pa neprijetno vpliva zadnji prizor, ko po tragični smrti obeh glavnih junakov žalolgre prldrvl na oder Fortinbras v svoji viteški opremi in obkoljen t celo armado vojščakov. Njegov nastop, orjaški meč, sijaj oklepa In množica sulic tam, kjer je malo poprej kosila smrt. kjer se je čudovita disharmonija človeških značajev končno razvozljala v bogati letvi koščene žene. deluje na osuplega gledalca nekako tako, kakor med prvovrstnim Izvajanjem Wagnerjevlh ali Cajkovsklh skladb jok dojenčka. Efekt, ki je na odra po mojem mnenju obenem defekt, pokvari eni prejšnji efekt tako. da je gledalec neho" te ln neprijetno razočaran. Smešno bi bilo kritizirati Shakespeara aH skušati previ ru-gačlti njegove umotvore, toda nihče ne more odreči človeku pravice do razumevanja umetnosti tako, kakor mu narekuje njegov notranji glss ln čut estetike.
Sedaj še neka) e režiji. 2a!o!gra sama obstoji Is petih dejanj in dasi bi hlio naravno, da bi se tako tudi vprizorila. Ji je moderna režija dovolila samo eno pavso. Kdor obiskuje gledališče ne aamo sate, da tam sedi m uživa svoj »dolce far nlente«. nego da rudi miselno sledi vsem, kar se vrši na odru, be pač priznal, da je prenaporno, zlasti pa velja to za,Shakespeara, ie je zastor dvignjen nepretrgoma nad dve uri ln bele prizori mimo kakor v filmu na platnu. Poleg dejstva, da tako dolgotrajno mišljenje utruja možgane In neugodno vpliva na koncentracijo In Intenzivnost misli, je potreba upoštevati tudi telesna nagnjenja in slabosti občinstva, ki mora spričo take režije pogosto med »aro zapuščati svoja mesta ln odhaja H ter se po som znova vračati To snosi gfedalee tame. pa rndj Igralce, ki Km latotako ne more bogvebnj koristiti, da si od 8. do pol 11. ne morejo privoščiti niti kratkega oddiha. Seveda Ima vsaka stvar dve plati, samo vprašanje Je, katera od teh je ▼ našem nhtcai bolj tehtna. X. T.
— Josip Brhsnr. Slovenska vadnlon na višje razrede osnovnih Šol ln za meščanske šole. višja stopnia. Drugo nespremenjeno izdanje. Odobrila pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za presveto ln vere. z dne 14. X. 1922 št. 3642. za vlije razrede osnovnih šol In za meščanske šole. Cena kartonlrani knjigi Din 24. Zalotila Jf^lVflaJOorgaf AMajur?!** % .Celin,
Sokolstvo.
BRATJE!
V nedeljo, 23. t. m„ se vrši falna manifestacija septemberskih žrtev lz leta 1P0S.
Sokolstvo se udeleži te manifestacijo v kroju.
Poživljamo vsa ljubljanska ln okoliška sokolska društva, da se udeleže polnoštevilno tega žalnega slavja.
Sokolstvo se zbira točno ob pol deseti uri dopoldne pred Narodnim domom, odkoder odkoraka na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bo slavje ob pol 11. uri.
Udeležba v kroju obvezna, Zdravo 1
Starešinstvo Jogoelovenskega Sekol-s Iraca Saveza.
— SOKOL 1. poztvtJe vse svoje članstvo, da se udeleži žalne manife* stacije za septemberskimi žrtvami lz leta 1908. v nedeljo dne 23. /. m. — Bratje v kroju ob pol 10. pred Narod* nim domom, od koder odkorakamo skupno na pokopališče. — Odbor.
južni Sokol.
(Prispevki k zgodovini Sekolstva.
LhiblJanski Sokol proslavi 30. tm. *>«*-desetletnico svojega obstoja. Pred 60 leti, namreč 1. oktobra 1W3, -se je vrši! oni znameniti občni sbor, ki Je ustanovil prvo sekelako društvo na Jugoslovanskem ozemlju s pomembnim Imenom »Južni Sokol«. Leta 1*67 je vlada razpustila to društvo, ki pa se fe takoj na novo ustanovilo z no-vtm nazivom »Ljubljanski Sokol«.
Zamls'rmo se nekoliko nazaj v ono dobo ter predočimo danainiemu pokoljenju netanovitev In prvo leto obstanka »Jwfnega Sokola«. Točen opis tega razdobja Je podal 1. i*** dr. Vladimir Ravnikar, tedanil poderarosta LjnbMsnskegn Sokola v časopisu »Sokol« v Zs grebu. Spis Je bil nomers nekak uvod za nameravano proslavo 40 letnice društvenega obstanka. Pedalamo ga v celoti.
»Zgodovina sodi e preteklosti ter oči ee bodočnost. Ta rek napotil me Je. da pišem našemu društvu zgodovino. Podučna Je, zakaj kaže nam v podrobnem postanek In razve«' Sokolsrva na Slovenskem. Podučna le. ker nam v svoji naivnosti raz-krtva hH»e tn nrpeke ter zapreke ln ovire krepVe*šemi» razvoVii. Zanimiva Je, ker se v nlei rprdrbihi splošna povestnica slo-maokera naroda.
Bogati viri povestnica rju niso v razpolage, nedostatni to fai pentaajkljM. Sami pabrkl.
Za d^bo prvih sedmih let nam le ohranjen zapisnik zborovlh In odborovlh sej. ki dokaj natnnčno omenja vseh važnejših do-r^dknv ln pripetila lev brv5fh v zvezi z druš'venlm flvlien'cm. Znplsnlk obsega dobo od 1. oktobra 1863 do nekako konca leta IF7T. To dobo je opisal v posebni brošuri: »Hlstor'čno-statlstfčnl pregled delovanja telovadnega društva »Sokola« od začetka svojega obstoja, to je od leta 1*62 do začetka leta 1*71 prvi tafnfle našemu dmš*vu Tran P a v n i h a r. Od Iste dobe hranimo blaga'tt'ŠVo kn'lgo. ki nam podaje marsTVako dragoceno drobtinico. Podtičn-Je*o nas rodi »Novice« ter »Jnfnl Sokol« telovtdsVo-voJsškl 1'st lz leta 1*71 Marljiv! ratnik! ?o sWran«>valf vse važnejše listine tičoče se društvene uprave.
N» podlagi teh virov Je zgrajena po-reatrnJen Sokola v Lfirblianl za njega prvo dobo. za dobo življenja »Južnega Sokola€ do prilično konca leta I*o7.
Povod postanku Sokola v Ljubljani nam oplsule Tran Ravnlhar v svoji brošuri nekako tako-le:
»Kropkejše obče politično gibanje po-čenši z letom 1*60. po zgubljeni laški vojski odn. po zgubljeni nsHopšI avstrijski pokra lini Milanski, Je vzbudilo radi nekoliko slovenske narodnjake v LJubljani. Pričeli so se zbirati po gostilnlh, tam popovali narodne pesmi In slednjič osnova1? čitalnico v prostorih »pri Slonu«. Da hI se Pi slovenski narod ne preojačll in da bi nemška stvar ne trpela škode v deželicah nemške zveze od Lahe do Jadranskega morla. pričeli to od vseh strani in po vseh predelih vlacnetra ustroja skrbno lokati pripomočkov za zdarno opozicijo zeper narodovo gibanje. Mladino so hoteli pridobiti za nemštvo z osnovo nemških telovadnih društev, k! naj bi ves svoj flvelj m svoj duh lemala rz mosvstrttsklh nemških pokrajin. Da se takemu početju In tel nevarnosti prMe v okom. sklenejo rodoljubi, da v Ljub "a ni ustanove slovensko telovadno društvo«.
Vendar bt sodil, da prvotni na gib. vzrok p os sanira Sokola je okolnost, da ie Je sprva tudi Lj^llsncaneen brea gasilke narodnosti zahotele smeti svoje telovadno ta inamias4ieno društvo. Temu je dokaz dojetve, da v Jentlovem pozivu e kakem temo-slovenskem telovadnem društvu nI duha ne sluha, da Je emeu'eul poziv pod-p»aal Še mertlkak ljubljanski »Nemec«, da so poziv dali tiskati tudi v »Lalbacher Zofnrnng«. In da je ločitev v dva tabora nastala ie le tokom priprav ta osnovno telovadno«« dnašrva. Duh časa je prevel rodi Lfubljaneane. da M tmeH. kakor le noveed drugod, svoje frhnn s stično društvo. V Nemčiji le klical Jahn mlsdentče ▼ telovadnico. Ime telovadba le vabilo k sebi kakor kaka nova tportna Igra.
Bernard fentl, kasneje trgovec v Mariboru. Izda dne 17 mHJa IW sledečo okrožnico:
Pozivi
•Mens ssns In corp^re sanoe fZdrava duša ▼ zdravem truplu.) Vsakteremu bo le znano, kako koristna je telovadba ali gimnastika, kako se s telovadbo okrepča telo tno duša. Koristno bi bilo, da bt te gtnmnttnca tudi v UmV ttanJ boli vdomaena, ta     M te nanravOo
gimnastlčno aH teSovadsko društvo. Kdor bi hotel pristopiti takemu društvu, naj naznani to s svojim podpisom. Vse drugo se bolj natančno določi (namreč: pravila društva, prostor, gimnastlčna lopa itd.) ko bo dosti pedplsov.
Ta poziv Je podpisalo 52 gospodov: dr. Karo! Blelvels, Bartol Jakob, Bartelme Jožef, Colorero, Cičcn, Cepon Anton, Dra-hsler Pavel. Drenfk Pran jo, Drenlk Miroslav, Dolenc Avgust, Egcr Trancl. Tinž-gar Anton, Heišrr.an Pran. Pabijani Ousrav, OloboČnik Janez, Germ Anton, GrOner Ferdinand, Hofman Viktor, Jentl Anton. Jcntl Bernard. JakJe Ado'f. Jbcr Ivan, Krhlar Avgust. Konic, Kušsr Jožef, Kersnik Per-ko, Kocell Anton, Koceli Janko. Ledenik Karol Alfred, Orel Viktor. Ouandest Alojzij, Perdan Ivan, Piskač Pran, Pire Jožef, Pollska Miroslav, Ravnlhar Fran. Saterlin Leopold, Sajovic Perko, Souvan Perico. Sterrer Anton, Svetle Jožef, Strzelba Jožef, Schreiber V. Schmfdt Pcrdinad. Schulz Jožef. Šetinc Pran, Uhl Pran, Verderber Alojzij. Vidic F. P., Valenta Vojtca, Zclez-nikar Ivan, Zerovec Janez.
Pozivu, ki je našel lep odziv, je torej sledil drugI:
»S pričujočim ste naprršeni izmed spodaj podpisanih imen pet gospodov izvoliti, kateri bodo kot komite za daljne naprave o ustanovitvi telovadske družbe skrbeli. Zraven leži Ust. r.a katerega hočete imena izvoljenih zapisati. V Ljubljani 5. avgusta 1862.«
Podpisani so b!!! razen prvi pozrv ogiaslvšlh se ic Čum Dragotln. Suhy Jo-fef m Schuiz Julij; odpadla sta Citon hi Svetle.
Izid volitve Je članom naznanil Razglas,
»Pri včeralni! voMrvl se Je od 92 (5.T) nodplsanlh udov 38 vdelefHo. med katerimi so z večino glasov gospod ja F. P. Vid le, dr. Zerovec, Pavel Drahsler, Janez Olo-bočnfk In Janez železnilsar Izvoljeni bili. TI gospodje bodo tedaj za naprej za daljne naprave v hitrom utemeljenju telovadske družbe skrbeli ln gospodi udje naj se z vprašanji le na ta komite obračajo.« To tedaj naznani B. Jcntl. V Ljubljani 6. avg. 1862.
Pripravljalni odbor, ki se mu le pozneje pridruži Še dr. Karol Blelweis, le sestavil posebna pravila po vzorcu pravil nemških telovadnih društev, vendar v očeh tedanje n«Še skrbne vlade niso našla milosti. Prvfkrat so predložili pravila z dopisom od 21. decembri 1*62. Vodstvo policije ie z odlokom od 20. Junija 1863 It. 214 pravila vrnilo kot nesprejemljiva. Premenjena pravtia Je ovrglo e. kr. deželno predsedarvo z odlokom o<J 20. avgusta \9&3 št. 1314. Na novo obrezana, ostrižena » zakrpana pravila je naposled, potem ko je posebna deputacija (dr. K. Ble!we!s, P. Drahsler m P. P. Vidic) trikrat odšla k c. kr. namestnlštvu, vlada potrdila z dekret om cd 2S. septembra 1863. št. 1536.
V tej drb' dolgega Čnkanja se tetovnd-ci ločijo v dva tabora: Nemci hočejo Imeti svoje druStvo In to njihovo stremljenje podpira — vlada. V kratki dobi enega meseca jim dovoli ustanovitev — »Lalbacher Tumvereinac.
Nemci so na uprav zvit način zasedli slovensko posest Edino telovadno orodje je tedaj Imela gimnazija. Nemci v bojazni, da bi »gimnastiško društvo« ne vporabljalo ajrhrmazijske telovadnice, so pod pretvezo, da so Itak vsi Slovenci, Izvolili nov odbor, določili vpisnino 1 gld. ter pod vodstvom Samasse ml. pričeli s telovadbo v gimnaziji. Slovenci, ne samo da so bili s tem postavljeni pod kap, so Izgubili rodi marsikaterega malozavednega člana. Telovadni prostor so bili prisiljeni najeti drugod na Koširjevem dvorišču, kjer je fe s poletjem 1. 1*63. pod vodstvom 5te-ve Mandiča telovadilo 60 telovadcev.
Telovadnico so opremili v Frellchovl hiši. sedaj TomaiiČev! na Dunajski cesti, kjer se Je dne 1. oktobra 1*63 v navzočnosti 70 članov vršil prvi občni zbor.
(Dalle prlhhodnllčV
Harry Plel
pride v
KINO TIVOLI
— 40 letnica sokolskcga delavca. Pred kratkim je praznoval v Kolinu na Češkem znani sokolski delavee brat Prager 40 letnico sokolskega dela. Jugoslovanski Sokolski Saret te Je prldntzfl bratskim čestitkam teškega Sokolsrva.
b— Iz ttanaHke jngoelo* ena tega Sokot-ttva, V Jugoslovanskem Sokolskom Savana je bilo sd ruš enih v preteklem letu 26 stop s JOP d rastri. Prirastek društev od leta Itll. znaša 38. Dve župi sta bili raz-puščenl tn sicer BttelJ ln štlp ter združeni ▼ tupo Skeplje. Nova lupa Je bila ustanovljena v Ulicah. Za 1. 1921 Je poslalo leveetje 277 društev. Za I. 1922 pa 331 društev. Saves šteje 34323 članov m 9430 članic, assajnj 44.383 claeutfva. Prrpadnnrov Pa lasa: 34.923 članov, 9430 ttaate, 4723 moftega naraščaja, 3516 ženskega naraščaja. 8008 moške dece m 5678 ženske de-ee. skupaj vseh pripadnikov 85.367 vseh telovadeClh je 30.271. Točna statistika bo objavljena v Sokolskem Otaanhrn.
— Seja odbora JSS se vrši v soboto 20. septembra ob 9. dopoldne v prostorih JSS v Narodnem domu. Dnevni rad: U sl-tuacljsko poročilo, 2. fmančno poročilo, 3.) poročno T. O. 4.) skupščina, sabor ln prireditve t. 1924. 5.) predlogi lup, 6. slučajnosti. K odbor o vi seji odpošlje vsaka lupa Po enega zastopnika. Starešinstvo ln delegati te udeleže tudi proslavo 80 letnic* J«Jnbtt8»ifceCTJttfc^
Glasbeni vestr 1
— Koncert moškega ^*ora ahadeed-kev Iz Krakova se vrši. V *kor Žs javljene dne 25. tm. ob 8. url zve ;er v veliki ere-rani hotela UttJOtt. Pev*'-J rbor Izvaja od ttm koncertu celo vrsio originalnih po j-sk:h umetnih iborov in pa t-jdl več narodnih pes-r.i. Koncert, za katerega ss prs-dijajo vstopnici v Matični knjigarn^ Ujlo priporočamo nagemu občinstvu.
Šolstvo.
— Komerclja!*! tečaji na trgevsiJ akademiji se pričnejo 1. oktobra 1923; pončuj* se: knjigovodstvo I. In II. kurz, kmesp denca, narodna ekoromlja, trgrv!n«tv«, trgovsko računstvo, trs. obrtno in m»?«.il-no pravo, davčni ln carinski predpisi. stenografija (sloven. In nemška) ln strojepisje. — Ako se prizlasi zadostno šttvilj interesentov se otvorljo tudi kurzl za francoščino I. In II. knrz, Italljanlčteo I. In U. k-jrz In srbohrvalčlno, event. rudi za ih-g.cščlno. Vpisovanje se vrši 2\. 23. ln 2*. septembra 1923 od 18, ure dalje na dvora?-redni trgovski šoli v Ljubljani, Koogreeui trg 2, I. radstr^-pje.
,1        i   „ i        i i UMI I    II ---~------
Razgled po slovanskem svetu.
— Nomftvo r Plznn sc krči. Mestni ioj-ski rvet v Plznl, čeiki in nemški, napravim vsako leto p^rHs Šolske mladine za pr!h^dn>e šolsko leto, Posledica Ietošn.;effa popisa kaže, da se le l letos v Plzni pokaralo zmanjšanje šolskih otrok ln sicer za 00, od katerih pride na če*ko šole 18 iclarjsv. To padanje števila šolskih otrok se p^jsvlja v Plzni že celih II let. Za šolsko leto 192« 24 se Je priclasilo v plzcnske n*mškt Šole 125 otrek proti 616 otrokom v preteklem lens V nemške narodne šole se le vpisalo ITI deklic (lansko leto 243). 21S dečkov (laui 226). Število nemških šolskrh otrok se i** skrčilo za II. Pripomniti pa |e troba, da sprejemalo neovirano plzensko nemške šolo v svoje razrede ves Šolski naraščal lz bi i-nje in daljne okolice. Pole* teza polnijo nemške Šole po večini otroci plzenskih ?i-dov, ki Jmajo pač najmanj povoda podpiraj nemšrvo v Plzni. Kljub vsemu temu pa se vidi, da fre nemštvo v Plzni neprestano rakovo pot
— Potomci Dostojevskega. £ens Posto-Jcvskeea le umrla L 1918. v svoji vili blizu Allera na Kavkazu, od koder se li ni posrečilo, da bi pobeenlla. Umrla )e popolnoma osamela. Sin Dostojevsketa le umrl v Januarlu minuleza leta v Moskvi od samessi pomanjkanja**ln lakote. NJezov najstarelii sin. vnuk Dostojevskega, nadarjen petnajstletni mladenič, ki le že slaral pesmi. )e nntrl lansko leto v Simferopolti za lesarjem. Dr^-El vnuk pisateljev, 14-letnl Andrej, Je v petem jrJmnaziJskcm razredn In živi z materjo vred v pomankanju. Pada bi odp^ro-vala na Južno Francosko, ali vprašanja ja. Če se Jima bo ta želja kdaj Izpolnila.
Dopisi.
i
— 10-letnIca CM D podružnico v §t. Vid* na Štajerskem. »V §t. Vidu veselje šele zasledim, na travnik pred šolo pritečem za nJim«, tako bi rekel naš pokojni sosed Slomšek. Sicer smo pa vsi obiskovalci ljudske veselice tu gotovo istega mnenja. Bila le kras-na prireditev, vesela zabavna, polna duševnega In telesnega okrepčila! Praznovanje, ki ostane zapisano z zlatimi črkami v knjizi kul-tumeza dela v tukajšnji okolici. Slavlje se le vršilo na prostem. Med mlaji In zelenjem so se vrstili šotori — 9 po številu. Vse Je bilo prav okusno prireieno. Ob 15. le zasviral eodbeni kvartet lz Slatine ter vabil cenjene jroste. »Pozdravljeni In dobrodošli« Jim Je klical slavolok pri vhodu. Obiskali so nas Slatlnčani z eospo Podkraiškovo, sosedja Smarčanl, St. Perrčani, Ponkovljanl, Št Jurcani, Slivnlčanl, Ločani. Celjani Itd. Celo Ljubljana, Maribor In Zazreb Je bilo zastopano. Tudi domače občinstvo Je bilo mnozo-številno zastopano — saj take veselice 9t. Vldčani Še niso videli v tukajšnjem kraju. Obširni prostor se je polnil — povsod vrvenje in zabava — vmes pa le zaorila pesem šmarskih ln Šentjurskih Sckoiov, k! so s konjenico na čelu prikorakali k nam. Proste vaje ženskih In moških telovadcev so bile temeljito izvajane ter žele splošno pohvalo. Tudi na drofiu so bile vaje smotrene ln so kazale veliko čllost ln vztrajnost mladeza Sokola. Srečolov Je bil borat — 240 zelo 1* plh dobitkov. Zbrano množico Jt v !menq družbe pozdravil tajnik g\. dr. i. Skulj. 2 vnetim in preprostim govorom Je orisal delovanje in cilj CMD. Bučen aplavz Je sledil navdušenim besedam govornika. Veselo In neprisiljeno so tekle urice, hladna noč Je razprostrla tamna krila. Na visokem svetilniku se je zasvetila obločrdca ter svetila zlatom v nadaljnji zabavi. Pri šotorih so zaleskelaJi pisani lampljončkl ln ž!dare vol]a ao bil: kup' el in prodajalci, katerih skupiček Ja postajal vedno večji. Zvezde so ugašal9, ljudstvo J« hitelo domov z lepimi vtisi Ln mislijo, da Id prelivalo lep. pomemben dan, ki ostane v trajnem spominu slehernega udeleženca. Da te le slavnost tako lepo razvila In zaki]u£!l&. le aeveda delo podružničnega odbora, ki se Je trudil, da bi bila lOlttnica čim teple ln sijajne) še praznovana. Caat in hvala vrlemu šentjurskemu pevskemu zboru ln Sokolom, Iskrena nvaJa vtera nabiralcem. Vtem darovalcem centrala in stvarnih prispevkov, s katerimi so te posebno odlikovali Celjani. Prav pridni ln delavni so bili tudi domači fantje In dekleta, ki so imeli s postavljan i em Šotorov, mitjev ln pletenjem vencev d«K Sploh le bil vet delokrog dobro In tpretno urejen. Seveda tudi mlčnlh prodajalk cvek In srečk ne smemo posahatl. Izboren |e bi uspeh IfUetnlce, moralen In gmoten db č k za prekorlstno CMD. Cez 11.000 Din sk'-n-noga dohodka le pač lepa svota za pr*der>'-ske razmere. Sleer pa Je glavna družba tudi prav zadovoljna a poslano vsoto 7500 Din. Vsem. ki so pripomogli, da Je vse dobro napelo, čast tn hvala I Vam, dragi gostje, pa na veselo, tvi4enja na CD. •ejmnjn prihodnji lattol^-^'^ K
62
»S L O V T. N S K f   NAROD«  dne "3 septembra i923.
Sli Jri ^>
Dnevne vesti.
V Ltublfant. dne 22. septembra 1923.
»Velesejmski maček«.
Uspeh Ljubljanskega velesejma ne da našim prijateljem na Hrvatskem mirno spati. Blokaiki »Morgen« z dne 18. t. m. prinaša — baje Izpod peresa nekega zagrebškega trgovca — pod zgoraj šn jim naslovom Članek poln stru* penih izpadov proti Ljubljanskemu sejmu. Ker vzorni organizaciji te prireditve ne more do živega s stvarnimi argumenti, pogreva staro frazo, da je r celi Jugoslaviji edinole Zagreb pravo središče industrije In trgovine. Ta teza nikakor še ni vsestransko priznana In naj sl gospodje na Hrvatskem, kjer je pravi eldorado tujerodnega kapitala, nikar ne domišljujejo, da se bo dala naša tako lepo se razvijajoča domaČa industrija, trgovina in obrt njim na ljubo ubiti. Sla bo krepko in neustra* šeno naprej po začrtani poti, imajoč edini cilj pred seboj: gospodarski do* brobit celokupne države.
Priznati moramo žal, da nal vele* sejem res nI bil od interesentov iz Hrvatske obiskan v toliki meri, kakor bi bilo to Želeti. Nismo pa tako naivni, da bi ne vedeli, da se imamo za to nebratsko razpoloženje zahvaliti edino* le gonji, ki jo je proti naši prireJitvi javno in prikrito VTŠilo blokaško Časo* pisje s »Hrvatom* na čelu.
Očitanje, da smo partikularisti In da uganjamo s prirejanjem lastnih velesejmov samo politiko lokalnega patrijotlzma, odločno zavračamo, ker smo m 1 bili prvi, ki smo priredili velesejem in so Šele drugi prišli za nami In se učili od nas. Na to priori* teto amo ponosni in se bomo vedno nanjo sklicevali. V ostalem pa ee nam zdi več kot kurijozno, da nam očitajo separatizem ljudje, ki so sicer načelni naaprotnikl vsakega centralizma in se ogrevajo prt vsaki priliki za najširši partllcularlzem.
Napadi po *vzom »Morgena« nas ne spravijo iz ravnotežja in nas tudi ne zapeljejo, da bi vračali šilo za ognjilo. Zlast) nam ne prihaja na um, da bi zavzeli enako nekavalirsko sta* •išče napram Zagrebačkemu Zboru. Preveč zaupamo uvidevnosti Širijlh gosnodarakih krogov na Hrvatskem, da bi se ti dali trajno voditi od Soven* skih fraz izvestnega časopisja. Tudi smo o tem, kako je uspela naša pri* reditev. Čuli povsem drugačno mnenje od strani kompetentnejših In bolj ob* jektivnih faktorjev. Nepobitna resnica je. da Je Ljubljanski velesejem — vpo* šfevaje slabe gospodarske razmere — izmed vseh letošnjih, celo znatno več* Jih prireditev, ne izvzemši velesefme v Llpskem, Pragi in na Dunaju, relativno najbolje uspel.
Končno moramo Še pripomniti, da o kakem zapostavljanju in omalovaže* vanju hrvatskih interesentov ne more biti nobenega govora. Nasprotno je resnica, da je sejmska uprava vsem razatavljalcem v enaki meri šla na roko. Istofako je tudi prosta izmišljotina trditev, da so člani odbora povodom obiska visokih gostov ostentativno Ignorirali nedomače razstavljalce, oso* bito one iz Hrvatske. Kar se pa tiče izžemanja tujcev od strani naših obrt* nikov, rokodelcev in delavcev, moramo člankarjeve Izpade smatrati toliko časa kot pavšalna sumničenja, dokler ne pride z imeni in konkretnimi dejstvi na dan. Če se je kak tak slučaj dogodil, naj bi se bil prizadeti obrnil do Sejm* skega urada, ki se je — kakor smo poučeni — vedno najenergičnejše za* vzemal za interese obiskovalcev in razstavil al cev.
*   * *
— MANIFESTACIJA OŠ 15* LETNICI NAŠIH NARODNIH MU* CENIKOV. V nedeljo dne 23. t m. prirede narodna prosvetna In obramb* na društva manifestacijo ob 15 letnici narodnih žrtev na pokoališČu pri Sv. Križu. Udeležniki nal se zbirajo na pokopališču pred pot lt. dopoldne. Prireditev vodi In nadzoruje vse redi* teljstvo g. ravnatelj Šaplja. Ob pol H. dopoldne zapoje ob grobu Adamiča In Lundra »Zveza pevskih društev* lalostinko, nato izpregovori Imenom društev g, dvorni svetnik Oangt na zbrano narodno občinstvo kratko spo* menico, potem pa zapoje zopet »Zveza pevskih druStev*. — Manifestacija se konča s polaganjem vencev in cvetic na grob in z defiliranjem pred grobom. Narodno občinstvo te vabi h obilni udeležbi, da dostofnć počastimo fpo* min padlih narodnih mnčenikov.
— Dopisnik ameriškega tista v ljub* liani. V LJubljano je prlepel g. O. E. de Hengorke, dopisnik uglednega ameriške* ga Usta »The Chicago Tribuno«, ki Uhaja
v Parizu. Prišel je semkaj, da ee Informira o razpoloženju naše javnosti glede reškega vprašanja. G. Lengerke je poset.il danes do* poldne naše uredništvo. Preje je še obiskal g. dr. Vladimirja Ravniharja. Tekom do* poldneva je oameraval pose ti ti še dr. Gre« gorja Žerjava, velikega župana dx. Lukana In uredništvo »Slovenca«.
—. Francoski senator Deratiger v Zagreba. V Zagreb je prispel francoski sena-tor g. Henry Beranger, ki Je glavni poročevalec za budget v francoskem parlamentu. O. Beranger Je bil te dr! tudi v Beogradu, kjer je konferlral z člani vlade in odličnimi političnimi osebami. Njegovo potovanje po Jugoslaviji hna namen, da se Informira o naših ckonomskeh razmerah in se mu pripisuje obenem politična važnost. Pred svojim odhodom Iz Pariza Je imel Beranzer daljšo konferenco s Polncarejem. V Zagrebu Je obiskal pokrajinskega namestnika dr. ClmiČa ta ravnatelje glavnih bank. Beranger se Je na svojih sestankih v glavnem zanimal za ekonomske razmere v Slavoniji in Hrvatski in Špecljelco za šume.
— Poroka. Jutri 23. t. m. se poroči ▼ 5t. Vidu pri Ljubljani g. Janko B a v d a ž, uslužbenec Ljubljanske kreditne banke, z gdč. Angelo Volarifi iz Kobarida, Obilo srečeI
— Pove! Oubljansklh v Zvezi včlanjenih zborovi V soboto, dne 22. tm. točno ob polotmlh zvečer v pevski dvoran! Glasbene Matica skstpna vaja za Jat ris" njo poča-ščenjo spomina septembarskih žrl ar na po-kopališču pri 8v, Križa. Arhivarji naj pri-neso seboj glasove nagrobnic: P. S. VII-har »Nagrobnica Junakov«, Pavčič: Narodna nagrobnfca, Dev: »Vlgred se povrne«. Polnoštevilna in točna udeležba nujna 1 Odbor »Zveze«.
— V umetnostni razstavi slovenskih In hrvaških mlajših smernikov v Jakopičevem paviljonu se vrši Instruktivno vodstvo v nedeljo ob 11. dou. Zelja po vodstvu Je od otvoritve razstave od obiskovalcev vsesplošna; zato priredi Narodna Galerija serijo vodstev ▼ razstavi, ki naj pomagajo k razumevanju umetnostnih stremljenj razstaviiajočlh umetnikov. Prvo vodstvo Je Jutri ob enajstih.
— Sokol L opozarja, da so irpravlčenl nabirati prispevke za Sokolski dom na Taboru le tiste osebe, ki so poverjene z uradnimi ,od društva v to svrho izstavljenimi tiskovinami, ki so označene s zaopredno Številko, žizom društva za zgradbo in podpisi društvenih funkcionarjev. Ker se nepoštenost ln sleparstvo danes rado vrine v vsako dobrodelno akcijo, se opozarja občinstvo, da Izroča doneske le osebam, ki se izkažejo s poprej popisanimi tiskovinami. — Odbor.
— Spremembo v državni službi. Imenovani so: za Inšpektorja 1 razreda v ministrstvu za agrarno reformo Janko S u f I a j. dosedanji Inšpektor gen. direkcije v Novem Sadu; za Inšpektorja 2 razreda Stanko Strupi, dosedanji referent ministrstva za agrarno reformo;* za inšpektorja 2 razreda pri agrarni reformi v Novem Sadu Josip T a š n e r, prej referent v ministrstvu za ogr. ref. Vpokoleni so inšpektor okr. agrarnega urada v Travniku Anton Rožič, inšpektor okr. agr. urada v Mustarju Zvonimir Turili a, višji geometer agr. poverjeništva v Sarajevu Alfred Koš, višji geometer v Su-botici Ferdo Makar - Oeher. geometer agr. urada v Vel. Bečkereku Zdravko Q r a-fenauer in poštni sluga v Celju Josip Forbach. Imenovan le za kontraktualnega poštarja v Brukovljanah Stanko Crnelič.
— Smrt podzuvemerja Narodne banke. Včeraj dopoldne je v Beogradu umrl pod guverner Narodne banke Marko Stojanović.
— Smrtna kosa. Po dolrotrajni bolezni Je včeraj umrla v LJubljani gospa Terezija Šumarova, vdova pokojnega dvornega svetnika hi znanega slovenskega šolnika šumana. Pokojnica je bila tašča bivšega dež. glavarja g. dr. Ivane Šuštcrštča In mati g. dr. Janka Šamana, šefa patentnega urada v Beogradu. Bila Je blaga gospa, skromna, živeča zgolj svoji rodbini, prototip dobre slovanske matere. Pogreb bo v nedeljo ob 16. s Miklošičeve ceste 6 na pokopališče k Sv. Križu. Blag Ji spomin, njeni obitelji pa naše sočustvo. — V Viš-njigorl je nenadoma umrla v cvetu mladosti gdč. Mira Skrabarjeva, hčerka ondot-nega uglednega trgovca g. Skrabarja. Pogreb bo v nedeljo 23. tm. ob 16. na domače pokopališče. Blag jI spomin.
— Celjske vesti. Mestno gledališče. V nedeljo 23. t m. ob 5. popoldne »Charlejeva tetka« pri znižanih cenah. Izven abonementa. — Novo podjetje v Celju, Tvornico testenin bo v prihodnjih tednih otvoril na Ljubljanski cesti g. Kavčič. V novo postavljenem poslopju ae montirajo že za obratovanje potrebni atroJL — Radi tatvine Je bila pred celjskim okrožnim sodiščem na 4 mesece težke leče obsojena 171etna Marila KuzeJ Is Sp. Šečeva, katera Ja pri rasnih strankah v Rogatcu fn Rogaški Slatini kradla blago ter ga prodajala. — An ti tuberkulozni dlsp e Vi 'e r v Celin se bo otvoril v invalidskem domu, v katerem se že pripravljalo za to potrebni prostori. — Paateurjev Institut ustanovi ministrstvo narodnega zdravja za Slovenijo v Celju. Zgradil se bo pri lavni bolnici — Ne* nadomajeumrlv hotelu »Evropa« Ala-dar Schwarz, zastopnik lesne trgovine Ban & drug v Starem Bcčejl. Komisija Jt ugotovila, da Je smrt nastopila vsled zastrupljenja
od soba in sadušenja zaradi zobna otekline.
— Sport. Prvenstvena nogometna tekma med športnim klubom »Red - Stare Celje in »Zoro* Trbovlje se vrši Jutri ob 2. popoldne na igrališču pri »Skalni kleti«. Ob pol 4. pa ie tekma med Športnim klubom južne železnice is Zagreba ln celjskimi »Atletiki«.
— Postavitev reklamnih kioskov ob drf. cestah. V torek dne 23. t. m. ob 3. url popoldne se vrši komisijski cgled prostorov, ki bi eventualno prl<U v poltev za postavitev kioskov in stožirjev na BIciweisovi, Go-sposvetski. Dunajski, Emonski, KarlovškI, Dolenjski cesti in na Sv. Jakoba trgu ter v Florijanskl ulici. Vse one posestnike ob navedenih cestah, ki bi Imeli proil postavitvi kake ugovore, se poziva, da jih vlože pismeno pri okrožni gradbeni direkciji, ali pa na dan obhoda pri vodji komisije. Komisija se sestane navednega dne ob 15. uri popoldne na križišču Blcivvelsove in Rimske ceste. — Popis prostorov, na katerih se namerava postaviti kioske, je na vpogled mod uradnimi urami pri Imenovani direkciji.
— Za rejrulacljo Mure le finančno ministrstvo odobrilo kredit v znesku 230.000 dinarjev. Ta regulacija se Ima Izvršiti pri vaseh Hotici in Kotu.
— Spopad med tafrebšktmt literati. Včeraj popoldne ob \( sta sc srečale pred giedaliiko kavarno rvsa^elj Josip Koior In novinar Ljubo W i e s n e r. V momentu se je Koeor spomnil na beležko, ki jo je VVIeaner priobčil v listih pred netim! meseci o njegovem romanu »Razvrat«. Udaril je Wiesnerja po glavi, na kar je ta reagiral. Nastal je pravcati pretep » palicami Gosti \t. kavarne so oba razdvoji in napravili mir. Koaor le odhajal s grožnjo, da zaušnica ni bila zadnja,
— Zopet nesreča s piifko. V Smartnem ob Dreti rta se Igrala 8- in 121etna Podgorska fanta s puiko. ki se je sprožila fn je zadel strel starejčepa v oko. ki mu je iz* teklo. Prepelian Je bil ▼ bolnico.
— Ukrmdel konja fn voz. Pri posestniku Franu ReSnlku v Razvtnjih zaposleni hlapec Jurij Petrovič, je odšel preteklo ne* del jo z vozom proti Mariboru. Ker se do sedaj Se nI vrnil, obstoja sum, da je Petro* viš prodal konja ln voz.
— Rami vlomi in tatvine. Dne 12. t m. je bilo vlomljeno pri posestnici Ani Jan* kovlč ▼ črnem vrhu. Tatovi so odnesli rez» ne obleke ln perila v vrednosti 2720 Din. — V Žalcu Je bilo zasebnemu uradniku Vilku Senica ukradeno kolo znamke »Kosmos«. —
Iz stanovanja Joaipino Golob ▼ Florijanski ulici jo bila ukradena odeja za posteljo, vredna 500 Din. — Dne 4. t. m. je bilo iz stanovanja magistratnega ravnatelja J os. Volca ukradeno več predmetov v vrednosti 1000 Din.
— Javna tombola. Ponovno opozarjamo občinstvo na Javno tombolo, Id se vrši v nedeljo 2X t m, v korist športnemu razvoju v Sloveniji. Tombola Ima krasne dobitke. Kot prvo je hrastova spalnica, dalje kompletna kuhinjska oprava, elegantni šivalni stroj, krasno luksuzno kolo, salonska ura In vreča moke. Del teh dobitkov jo razstavljenih v trgovini Oorec, palača Ljubljanske kreditne banke. Tablice Imajo ceno D 2.50, tako, da Je vsakomur omogočeno z malim zneskom pridobiti si krasno darilo. Početek tombole ob 3. popoldne. Segajte pridno po tal:iicah.
— KINO »IDEAL« prične danei s m.
delom filma »Most vzdihljajev« ter vse občinstvo opozarja, da se Isti predvaja le v ponedeljek, torek ta sredo In uljudno T-rosI, d* prihaja radi redne vršltve obrata točno k predstavam. Predstave vrše se popoldne ob 4., H6„ 7.. HO. In 10. Poleg zgoraj navedenega programa predvaja s« v teh treh dneh v filmu III. ljubljanski velesejem.
— Kino Matica. »Divja Jačala«. Izvrstna In nadvse zabavna drama z glasovito filmsko divo Priselilo Dean, nazvano »kraljico mode In lepote«, v glavni vlogi, se predvaja samo še danes In Jutri. Pred-naznanflo: Sijajni učinkovitost! »Podzemna Amerika«, film kolosalne režije In senzacionalna vsebine ter pustolovni film »Tarzanov sin« v petih epohah,
— Pozor. Predno kupite oglejfe sl moderno moško konfekcijo pri Jos. RoH-na, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3, ki otvori nove prodajne prostora začetkom oktobra. Poglejte oglas ▼ listo.
— Vinsko trgatev priredi Društvo sej-marjev danes ob 4. v hotelu Uoyd % selo obširnim sooredom.
— Pri želodčnem katarju, bolečinah jeter hi pri kameno v mehurju pogosto izredno dobro služi grenčlca »Franz-Jose!«
— Električna masaža lica In man!cura za gospode ln dame, vsa lasna dela se strokovno Izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran uhod za dame skozi vežo. Zaloga parfumerlje, moderna hlgljenična brlvnlca Aleksander Glad* Ljubljana, Kongresni trg 6.
— Poskusite specijalna vina V Steklenicah rvrdke Ojuro VALJAK, Grajska klet v Maribora, Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah ln restavracijah širom nase domov ta«.
— KavmrnS hA rethrvracjjš hi StretlSču pod Rožnikom ob Večni poti vsako nedeljo vrtni koncert. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta.
KOT NASLADA IN KOT TIRANA JE NAJBOLJŠA ČOKOLADA »SANA.«
— roaJOontčaa cesahztca) ta dame & m I Cif! . rRANKHEIM, LlnbOsna, Kongresni trt It- Negovanje las. Ondnlaclja. Barvanje t L'Oreal Heane. EL masaža lica. Manlcnra. Izvrtaj« vsa lasna dela. kupuje Izpadle ln odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerlja,
NAJNOVEJŠA PORODILA.
Bolrarska vlada damantuje . . .
— Sofija, 22. sept. (Izv.) Bolgarska brzojavna agencija Izjavlja, da so vse vesti o revoluciji v Bolgariji in o krvavih borbah med vladnimi četami na eni §trani in med komunisti in zcmljoradniki na drugI strani tendencijozno izmišljene, zlasti pa Je neresnična vest, da bi se bila v nekem severno od Sofije letečem mestu etablirala posebna protlvlada. Res Je samo toliko, da so dne 20, t. m. Izbruhnili nemiri v nekaterih mestih v Južni Bolgariji To nemire je vlada še isti dan nduSila. Da se v naprej preprečijo vsaki takšni dosrodki. je vlada proglasila nsd vso 'lržavo provizoričao obsedno stanje.
Italija ponuja Baroš* In Delta
— London, 21. sept. (Izv.) Rentcr-jev urad poroča, da je italijanska vlada predložila Jugoslaviji, da ji prizna suve-renltotske pravice nad Beročem ln Delto, ako privoli v to, da ao Raka priklopi Italiji,
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA B0RZ4. Dne 22. septembra. Prosti proiiieL Tečaji v daraSniem prostem prometu so sc od začetka gibati v okvirju včerajšnjih tečajev, tekom predpoldneva pa so zopet nadalje popustili. Tendenca je bila, razen v Parizu, ki Je še vedno pod pariteto, slaba. Tudi za prihodnji teden nI pričakovati čvrstejše tendence. Dinar Je javljen iz Newyorka 109.—. V prostem prometu so notirale: Devize:   Curih   16.44,  Pariz 54230, London 420, Berlin 0.0OO075, Dunaj 0.13O5, Praga 277, Trst 4,13, Nswyork 92.50, Du-dlmpeJta 0.50.
INOZEMSKE BORZBL
— Curih, 22. sept. (Irr.) Danairrja predborza: Beozrad 6.125, Berlin 0.0OO0O45 Amsterdam 222.—, Newyork 5.64, London 25.64, Pariz 33.30, Milan 25.35, Traga 16.95 Budlrrmelta 0.03, Bukarešta 2.55, Sofija 5.37. Varšava 0.008, Dunaj 0,0079»/*. avstr. £Ig. krono 0.0OS0.
— Trst, 22. sept. Precfborra \ Beograd 24.30, 24.40, Berlin 0.OCM6. Dunaj 0.03175, 0.03225. Praga 66.75, 67.25, Pariz 132.85, 133.25, London 101.—, 101.25, Newyork 22.25. 22.25. Curfh 396-^ 3P7,
Društvene vestL v
Važna seja načelstva zveze HuVug se vr5i v pontdeljek, dne 14. seot. ob 17. v zvezni pisarni. Vse, ki so dobili vabilo k seli se prosi, da se iste zanesljivo udeleže,
— Telovadno JSrtsšrvo »Arena«. S 1. oktobrom ti. prične društvo »Aten^« z redno telovadbo !n sicer se bodo 'prejemali dečki !n deklice do 10, leta. Vp'^va-nje se vrši v ponedeljek In torek tj. 24. In 25. tm. na t. državni glmnizljl od 6.—7. zvečer. Vpisnina znaSa 3 Din. ukovlna mesečno Din. 15, za prva dva otroka, tretji In četrti pa Dm 10. Sprejemajo se rudi dame v damski telovadni odsek. Podrobnosti se poizvejo istotam.
— Jesenska tekma ptlčarjev v lovISČu Jezica s* ne vrii dne 30. septembra, kakor Je bilo prvotno doloCeno, temveč Je preložena fz važnih vzrokov na dne 14. oktobra. Tekma na Štajerskem odpade sploh,   ker Je priglašenih   premalo psov.
Istotako tekma fpanljelov, ki naj bi se
la priključila tekmi v Ljubljani. Vsled pre* ložlrve tekme je rok za prijave podaljšan rfo 0. oktebra. Lastniki psov, kateri so dobili te od kluba ljubiteljev ptičariev, se 0T)orarj2jo, da Je njihova častna dolžnost da se tekme udeleže.
V nedeljo tombola aW  v korist športu !! Kupujte tablice 1!
zpred
sodišča.
Mariborska PcroTA*
— Rsdl nboja obsojen. Štefan Bukovec, 24 let, posest, sin in njegov* sestra Kristina Bočkcvec sta se odpravila v go? stilno. Med potoma se jima je ja pridruffl 35 letni ruski begtrneo Aleksander ŠlIkhL ki je bi! s njima dobro znan ter jih jpremt v gostilno. Popiva!! so najprej v er.!, nato 13 v drugI gcstiln!, odkoder so se Se le pozno v noč odpravili proti domu. Bili so vsi t r IJ e precej vinjeni, ko so priS'1 do doma v 2emavlje. Vsi trlja so vstopili v sobo, kjer bi jim naj Kristina skul-a!a čajt Med tem. ko je vstopna sestra v kuhinja, sta se brat in Rus šilkin sprla radi d^nfn-Ja, ki sta zaplla. Med prepirom je vre! Šh-Ikln nož, da se obrani BoJVovca. Ker na slednji le nI hotel odnehstf. suna Siiklfi Bočkovca tako netTeČno v prsa, da je sJed> nji omahrrll ter čez par minut Izdihnil. 05-tofenec se je zagovarjal g sllo^ranom, sl* eer pa jt dejanje točno prirnal. Porotnlkoni stavljena vprašanja gleda mnora so sled« nji soglasno zanikali. Potrdili pa so vpra* Sanje na uboj z 8 proti 4 glasovi na kar JO pororn! senat obsodil Aleksandra Š'Sk'.'ita na 3 leta težke Ječe roostrena t postom Ln trdim leillčcm vsakih 14 dni ter letno na 4. marca z temnico, Kristina BočkvveC* sestra pokojnega, ki je biia obtožena sokrivde na umoru, Je bila sog'.asno oproste* na,
«— Ljnheznlv mol. KapH se Je možakar m pri5e! pozno domov. Žena njegova je spala v otročji sobi. Mol Jo js pozval, naj prlie k nJemu. Ker se !ena nI nntela odzvati njegovemu pozivu Jo je pograbil in jo nesel r»rcd stanovanje. Pri tem jo Je lahko poSkodrrval na roki. Ker tako u ve* Ijavljenje zakonskih pravic nI v skladu kazenskim zakonom, je bil tnoi obsojen 43 ur zspora.
Cez klančrč, čes klanoo. Pred 3 meseci Je hotel ŠDier KI. na vsak način prevoziti hud klanec med »llensko cerkvijo Ift Sefdiovo hiSo na poru na Bellevui. Bilo Je okoli H 20. zvečer. Trikrat Je pognal voi v strmino, toda vselej mu Je spodletelo\ Zbralo se je pri tej priliki na cesti rudi vofi opazovalcev. Ker je s tem početjem ogr cA žal varnost pasantov je bil obsojen na 15Q Din globe. Tudi ta vzkllc Je bil zavrnjen.
J
mam
Poizvedba.
—- Fina pajtca s koščenim Kljuko, v ka* ter! je vrezan naslov, se le pozabila nekje v, mesta PoSten najditelj naj Jo odda proti naj*
gradi Kolodvorska ulica 34 D. RovSek. ————— S VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj, 21, septembra. (UradnĆKVte* mensko poročilo.) Za prihodnje dni napo* vedujejo zelo izpremenljivo, večinoma ob* lačno ln hladno vreme, tupatam dci in močno zapadne vetrove. asssssssssssssssssssssaaanae»anMn^a^5^ t ■• a»j ■■■1*1*»
Brzo« brzo
na vlak v Celje v veletrgovino R. 6tsrmeokl|  kjer kupite letos
sukno
Za molke In volneno ra Ženske Ohleke, parhent, belo, pisano in rjavo plfltno, ka'^or tud; vso drugo manufakturno robo po Čudovito n'zkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrnt poskusi kuniti v veletrg. R. 8TERMECKI, Celja. Trgovci engros-cene.
G. F. Jurasek
LJubljana Volim sl. 12 Volni njem  ter poara vilam
glasovirje in harmonije, Spedjeino strokovno in cenol
Zidna opeka
JJetlicani 1
Ker ni utegnila osebno se posloviti, se poslavlja tem potom ln pozdravlja vse prijatelje in znance
tfrnilDJoa Hablanotg*
Cele opreme
t*
■i Mvaites lat enflaiije
UdelnJe točno In solidno noto* o tvor j ena Izdelovalnlca
Pa JančigaJ,
LJubljana, Resi jeva cesta 29/1 leto
normalno In močno žpnns, priznana najboljla kakovost se nudi vsaka množina po dnevni eenl.
R. Sm1etowskl, arh tettt In mestni stavbenik, poses'nik opekarne na Viču. — Rimska cesta 13
Zaloga) na drobno nal Opekarski cesti 18- 7913
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska eesta it« t. kretat, listani, gaJsirteribk! |n okrasa)
Uapsr. Instalacije neevode«.
tami itniondsv. listi lu o Uittf nt e tinti
Izdelovanje posod iz pločevine za flrnel, barvo, lak ln med vsake velikosti kakor tudi posod (SkaUe) za konzerve.
^ brtporoia
iRfrodna knjigarna.
DANSKI MODNI SALON
TEODOR KUNC
LJubljana, Beethovnova ul. it- 9
■
se priporoča za izvrševanja anglei. kostumov, plaičev, bluz in francoskih toalet ter vsoh v to stroko m spadajoiih del. w
s^eaaiaaaaaaaapBaBaaaaeMMBai
H1HLIOGLHSI
Cene oglasom cfo 20 besed Din S*—; vseka nastalJna beseda 50 para« s da vliino vred
rrrrr
Pro5am
)iMMM>MMMMMt»
Kratek klavir,
skoro nov, naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.052
Lepa kočija
Jn slamoreanica napro* daj. — Poizve se: hotel Krizman.  Kržko. 10.050
Otroški voziček
(še na pol nov) se ceno proda. — Naslov pove uprava »Sl. Nar.«. 10.039
. Otroški voziček
na vzmeteh, lep, bel, se proda. — Slomškova uli* *a 23/L 10.116
'4 do 5 vagonov otresenih fcHolk
naprodaj. — Poizve se: Prešernova uL 42. 10.051 *-
Ceno se prodajo
pletene volnene jopice in nov damski plašč. — Jer* ica Koželj, Kolodvorska iilica 12. ' 9976
Zimska suknja
in nekaj moške obleke, vse v dobrem stanju, se ugodno proda. — Rimska cesta 9/II, vrata 16. 10.159
Dobermani,
čistokrvni, 10 tednov sta* ri, se po ugodni ceni pro* dajo. — Poizve se: Cesta na  Loko  4, Ljubljana.
10.033
Kompletna oprava
Ta. špecerijsko trgovino, skupno ali posamezno, eeno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Na* roda«. 9752
Vinski sodi
©d 350 do 700 litrov, lepi, močni, takoj porabni, iz klanega hrastovega lesa, se prodajo. — Ponudbe :na: Poštni predal 121, 'Ljubljana._10.164
Hiša v Ljubljani
v sredin! mesta se proda. Posredovalci izključeni. — Le resne ponudbe pod »Hiša s takojšnjim stano* i.vanjem/10.109« na upravo »Slov. Naroda«.
Parcela
v neposredni bližini dr* žavnega kolodvora v Si* ški in Dunajske ceste, v izmeri od 12.094 m', na* •prodaj. — Naslov pove uprava »Sl. Nar.«. 9689
Enonadstr, vila
z velikim obdelanim vr» tom, z odstopom stano* vanja za kupca, v krasni •legi ljubljanskega pred* mestja, se ceno takoj proda, — Ponudbe pod Vila v predmestju 10.099 na upravo  »Slov. Nar.«.
Motorno kolo
»Pegout«, 5—7 HP, 2 ci* Iindra, tri prestave, pro* ati tek in Kickstartorjem, tahometrom, skoro novo, so po ugodni eeni takoj preda, — Glinska ulica It, 5. 10.103
Kratek klavir
0 prvovrstno konštrnkci* jo in kovinastim okvir* Jem, močan in čist glas, ee radi selitve za 18.000 dinarjev proda. — Na« slov pove uprava »Slov* Naroda«. 10.110
Naprodaj so
trije avtomobili
0 osebni 32 HP, 4 sedi* Iča, Mercedes, komple* ten; 1 osebni 12 HP, 4 se* diiča, brez karoserije N. A G.; 1 tovorni 2 H ton, kompelten, z železnimi obroči) za pavšalno ceno 45.000.— Din. — Reflek. tanti naj si avtomobile ogledajo ▼ Tovarni cementa v Zidanem mosta.
10.034
Jedilnica,
temna, popolnoma nova, obstoječa iz 12 kosov, se vsled pomanjkanja pro« štora ceno proda. Proda se tudi že rabljena spal* niča. — Ivančič, Žabjak št. 3. I. nadstr. 10.127
Dve lovski psici,
čistokrvni ptičarici z re» sasto dlako, eno v 4. letu (dober nos), druga deset tednov stara, na prodaj. — F. Hertle, Martinova cesta (skladišče Tonniea).
10.139
Uffodna prilika!
Proda se lepa stavbna parcela po ugodni ceni v Podsmreki ob TržaSki cesti, obstoječa iz trav* nika in njive. — VeČ se poizve v Ljubljani, Sv. Petra cesta 8 (v .trafiki).
10.004
Dobro vpeljano eksportno podjetje
za les in deželne pridelke v večjem mestu Štajerske takoj naprodaj z vsem inventarjem in stanova* njem. — Ponudbe pod »Velik dobiček/10 029« na upravo »Slov. Naroda«.
Amerikanci pozorl
Radi preselitve se proda hiša v sredini Ljubljane ca 2500 dolarjev. Stano* vanje in lepa suha klet takoj na razpolago. — Pismene ponudbe pod »Prodam hišo/9812« na upravo   »Slov. Naroda«.
Prodam hišo,
primemo za eno družino, 1 oral posestva, tričetrt ure od Celja, 5 minut od postaje Petrovce. V sta* novanje se kupec lahko takoj vseli. — Interesenti naj vposljejo svoje na* slove pod »Hiša*Celje*Pe* trovče« na Aloma Com* panv, Ljubljana. 10.059
Prostovoljna
prodaja.
V nedeljo dno 30. sep* tembra 1923 oh 15. (3.) uri bo prodaja hiše št. 6 v Levcu ob Ljubljanski cesti, 20 minut od želez* niče, pošta Petrovce pri Celju. Hiša obstoji iz pe* tih sob, prodajalne z opravo, kleti, vinotoča čez ulico, 3 hlevov za ži* vino in praSice. štirih ora* lov zemljišča itd. Cena 180.000 Din. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9968
I  Stanovanja f
fg>+»a»a >*»♦»♦♦»»♦•»•• cSJ
Profesor išče sobo
(tudi priprosto) za takoj.
— Beethovnova ulica 7, (pri slugi). 10.040
Na stanovanje
z zajtrkom se sprejme gospodična. Električna luč — Dunajska cesta 23 (Josipina Gale). 10.057
Dijakinja
se sprejme na hrano in stanovanje pri boljši rod* bin. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.105
Dijak
se sprejme na stanovanje in hrano (tudi visokošo* lec). — Pražakova al 10, I. nadstropje. 10.134
Sobo išče
za takoj ali s 1. oktobrom mirna gospodična. — Na* slov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 10.023
Mlad zakonski par
išče stanovanje (2—3 so* be, kuhinja in pritikline), meblovano ali nemeblo* vano ■ 1. novembrom. — Plača visoko najemnino.
— Ponudbe pod »Soliden 10.115« na upravo »Slov. Naroda«.
Meblovano sobo
(preprosto) išče inteli* genten gospod s 1. okto* hrom. — Ponudbe pod »Poseben vhod/10.138« na upravo   »Slov. Naroda«.
60.000 do 80.000 K
letno plačam za stanova* nje v stari ali novi hiši, obstoječe iz 4—6 sob, ku* hinje in pritiklin. — Na* slov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 10.022
Mesečno sobico
s posebnim vhodom in hrano išče gospodična. Najemnino plača naprej.
— Ponudbe pod »Sobico oddam/9992« na upravo »Slov. Naroda«,
Sorejme se dijak,
tudi dva, v dobro popol* no o_'.:rbo. Cena zmerna.
— Vpraša se v upravi »Slov. Naroda« pod »Le* pi dom/10.0o6«.
Lepa soba
z   dvema   posteljama v
novi stavbi se odda, ev. s hrano. Središče mesta.
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.065
Stanovanje
(dve sobi in kuhinjo) iščem za takoj v novi ali stari hiši Plačam do 3000 kron mesečno. —- Ponud* be na Aloma Compapy pod »G. J. Takoj«. 9901
Sobo za pisarno
iščem. Plačam do 500 dU narjev mesečno brez kur* jave. — Pismene ponud* be na: Ljubljana, hotel »Soča«, soba 14, 10.125
Stanovanje
(2 sobi, kuhinja itd.) eno uro od Ljubljane, tik ko* lodvora, se zamenja z enakim  v  Ljubljani. —
Ponudbe prosim pod šifro Zelo ugodno/10.074 na  upravo »Slov. Nar.«.
Dve sobi
(meblovani) v novi hi51 v mestu, visoko pritličje, oddam v najem samo g o* spodu (samcu). Pogoj: plačilo najemnine za dve leti naprej. — Ponudbe pod »Ugodno stanovanje 10.12S« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se soba,
prazna ali meblovana, pripravna za pisarno, lo* kal aH idoča trgovina katerekoli stroke v Ljub* ljani v najem ali se kupi, oziroma se pristopi z go* tovim kapitalom v dru* žabništvo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Čimprej/10.101«.
■ ..................m
Kufm
Kurjim dobro ohranjeno kolo*
Ponudbe pod »Kolo/9969« na upravo »Slov. Nar.«.
Prazne vreče
kupuje vedno in plačuje najvišje eenc trgovska tvrdka J. Kušlan, Kranj. _9710
Kupi se klavir
za uporabo pri začetni* kih. — Ponudbe pod »Klavir'10.135« na upravo »Slov. Naroda«.
500 m tračnic
za poljsko železnico, me* ter 7 kg, se kupi. — Pi* smene ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Tračnice/10.072«.
Teretni auto
5 tona ev. i priklopni voz (Beiwagen), u potpuno dobrom stanju, kupujem. — Pismene opširne po* nude sa oznakom marke, stanja i cijene na: Sveto* zar Kovačević, Koprivni* ca. 10.143
fLupun hišo ali vilo
v Ljubljani s prostim sta* novanjem. — Plačam od 1,000.000 do 1,500.000 K. Posredovalci izključeni. — Pismene ponudbe na: J. Jelenić, Ljubljana, Stara pot 1. 9980
Slnžbe
Vajenca
sprejme proti plačilu tvrd* ka RemŽgar & Smerkol, Florjanska ulica št. 13. _10.016
Visokošolec
višjih semestrov sprejme instrukcijo. — Ponudbe pod »Visokošolec/10.106« na upravo »Slov. Nar.«.
Išče se strugar,
dobro izvežban, za stroj* no delavnico. — Več se poizve pri g. Čotar, Ko« lo dvorska ul. 11/1, Ljub* ijana. 10.104
Gospodična
z enoletno pisarniško prakso, pridna in pošte* na, išče mesta za takoj.
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.133
Instrukcije
za ljudske, meščanske in nižje razrede srednjih šol daje dijakinja. — Po* nudbe pod »Instrukcije 10.100« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodajalko,
ozir. vodkinjo oddelka za čevlje, katera je v isti stroki že delovala, — se sprejme takoj v veletrpo* vini R. Stermecki Celje.
10.037
Mladenič
od 14 let starosti naprej se sprejme v shižbo kot poštni sel na deželi. — Ponudbe pod »Poštni sel 10.089« na upravo »Slov. Naroda«.
Mesto hišnika
sprejme državni uslužbe* nec z enim otrokom, spo* soben za vsako delo. — Naslov pove uprava »Sl. Naroda«. 10.141
Dobro Izvezena knjHovo^kinja,
j ki je obenem vajena tudi j trgovine,   se   sprejme. — Ponudbe pod »Samostoj* na močflO.038« na upravo »Slov. Naroda«.
Zastopnik,
« starejša moč, se sprejme I proti proviziji in povrnit* j vi stroškov. — Ponudbe pod »Rombažsmanufakru* ra/10.098« na upravo »Sl. Naroda«.
Izvežbana šivilja
za vse damske obleke, plašče in modema popra* vila, se priporoča za na dom. Gre tudi po hišah.
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.154
Učenec
j iz boljše hiše sc sprejme j v trgovino z mešanim j bi b lom. Hrana in stano* I vanje v hiši — Ponudbe j je poslati na tvrdko Jo» sip škerl, Sevnica ob Sa* vi. 0085
Zlatarski
Domočnik,
le prvovrstna moč. se ! proti dobri plači takoj [ sprejme. — Lud. černe, zlatar*juvelir. Ljubljana. Wolfova ulica 3. 9727
Dobrega šoferja
iščem nujno za tovorni auto »Biissing«. Nalbolj* še je, če je iz okolice Čakovca, Ptuja, Maribo* ra. — Ponudbe pod »Bi* rumen«, poštno ležeče, Ormož. 10.085
Potnik
Špecerijske in kolonij al* ne stroke v Sloveniji in Dalmaciji dobro uveden, išče mesta. — Ponudbe pod »Agilen'10.117« na upravo   »Slov. Naroda«.
Knjigovodja,
zmožen bilance, z daljšo prakso, sposoben in ver* znan, se sprejme v tvor* niči    Narcissus Zagreb,
poštanski   pretinac 227.
10.032
Prodajalka
mešane stroke išče pri* merno službo v trgovini v mestu. — Gre tud] kot blagajničarka. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod Nastop takoj'10.126 na upravo »Sl Naroda«.
Strojepisko,
popolnoma veščo sloven* ske in nemške stenografi* je. išče industrilsko pod* jetie. — Ponudbe z na* vedbo plačilnih zahtev pod »Strojepiska/10.129« na upravo  »Slov. Nar.«.
Poslovodja,
oženjen, s prakso, Išče mesta v špecerijski ali mešani trgovini. Predpo* goj: stanovanje. — Po* nudbe pod »Poslovodja 10.121« na upravo »Slov. Naroda«.
Mlad trgovski
pomočnik,
IzuČen trgovine meSane* ga blaga, išče službe za takoj kot pomočnik ali poslovodja. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9996
Prodajalka
mešane stroke, starejša zanesljiva moč, želi pri* merno mesto na deželi ali v mestu; gre tudi kot blagajničarka. — Vpraša* nja pod »Vestna '9942* na upravo  »Slov. Naroda«.
Kot učenec
želi vstopiti v večjo trgovino močan deček, kateri je dovršil dvorazredno meščansko šolo 8 prav dobrim uspehom. — NTa* sto v: Ivan VerstovSelc, Pir^cnbrcg 30, posta Glo* boko pri B-czicah. 9794
Stenotrofe&zfo
fkorespondentinlo'* s per* fektnim znanjem nem^Jis ne. slovenščine in eiriliee, spreime takoj tovarniško podiette v neposredni bližini Ljubljane. — Last* noročno nišane prošnje s sliko nori »Takojšen na* ston'10.076« na upravo »Slov. Naroda«.
Instrukcije
ali delo za popoldanske ure išče absolviran viso* košolec, Slovenec, piše in govori pet jezikov, tudi trgovska izobražen, korespondent, strojepisec, stenograf; lena izpričeva* la. — Ponudbe pod »Ac* tivite 9934« na upravo »Slov. Naroda«.
Učenka
za prodajalno s čevlji v Celju se takoj sprejme. Obvladati mora sloven* ščino in nemščino v go* voru in pisavi. S*anova* nje in hrana v hiši, osta* lo po dogovoru. — Po* nudbe nasloviti pod: »ločenka Oelje*Čevlji« na Aloma Companv, Ljub« ljana. 10.061
Skladiščnika
(samca) išče za takojšen nastop »Konzervna to* varna »Globua« na Vrh* niki. Prednost imajo vpo* kojeni orožniki. — Isto* tam se sprejme v službo spretna in vestna saldo* kontistinjo. Stanovanje prosto. V obeh slučajih naj se ponudbe naslovijo direktno na tovarno.
10.151
Strojepisko,
prvovrstno, ter perfektno hrvatsko in nemško ste* nografkinjo, s popolnim znanjem teh jezikov, ter po možnosti tudi franco* skega ali angleškega je* zika, išče proti dobri pla* či veliko industrijsko podjetje v Zagrebu. — Ponudbe na: Poštni pre* dal 41, glavna pošta. Za« greb. 10.153
Potnik,
samo spretna moč, se Išče za tovarniško podjetje. V poštev pridejo samo inteligentni gospodje z dobrim nastopom, vajeni lakovne In barvne stroke in ki so že z dokazano dobrim uspehom po t o* vali po Hrvatskem. — Ponudbe pod »Lak in fir* než 10.064« na reklamni zavod »Publik«, SuboHca, Strossmaverjeva 8. 10.064
Pisarniška moč,
prvo vrv srna, z znanjem več jezikov, knjigovod* stva, stenografije, stroje* pisja, dober korespondent in organizator v raznih strokah. Izvežban, išče primernega mesta (kot vodja, korespondent, in* kasator, skladiščnik ali repres. potnik). — Po* nudbe pod »Agilen in verziran/9909« na upravo »Slov. Naroda«.
Dopisovanje f
Službe iščejo
pri dr?avni komisiji za pomoč Rusom, hotel »So* ča 14«: Učitelji ruskega, francoskega. angleškega in dragih jezikov, raču* novodje, šofer * mehanik, šivilia za perilo in obleke, kočiiaž itd. — Sef ljub* Ijanskcga odseka dr. E. Borisov*Morozov. 10.124
Knjigovodja,
zmožen eno*, dvostavne* ga in ameriškega knjigo* vodstva, samostojen ko* respondent (slovensko, nemško, italijansko) v vseh pisarniških no<;lih dobro verziran, išče pri* memegn mes+«. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Vesten/10.118«.
Kores*>ondenti**fa,
ki obvlada popolnoma slovenski in nemški jezik, slovensko in nemško ste* nogrsfijo in strojenisje. kakor tvdi druga pisar* niška dela, išče primer* nega mesta, najraje v ka» I kem denarnem zavodu, I event. tudi v večjem tr* govskem ali indistrij« skem podjetju. — Ponud* be z navedbo plače pod »Stalno'10.130« na upra* vo »Slov. Naroda«.
poso:ila
Resnega znanja
želi mlad uradnik z mili* jonskim premoženjem, z značajno gospodično či* ste preteklosti in lepe zunanjosti, po možnosti blondinka, — Ponudbe pod »1896/10.158« na upr. »Slov. Naroda«.
Državni uradnik,
42 let star, rez. oficir, samec, simpatične zuna* njosti. želi poročiti go* spodično ali vdovo s po« sestvom ali trgovino. — Resne ponudbe pod »Dr* žavni uradnik/10.131« na upravo  »Slov. Naroda«.
saj Jt««<
lokali
Iščem manjši lokal
za takoj ali pozneje na prometnem kraju v are* din! mesta Ljubljane za že 13 let dobro obatoje* čo obrt in trgovino s urami, zlatnino itd. Even* tualno hišni poeestnik ali trgovec, ki ima prevelik lokal in odstopi manjši prostor, lahko pristopi leot družabnik. — Piame* ne ponudbe pod »Večji promet/10.161« na upravo »Slov. Naroda«.
Amerikanci oozcH
Kdo posodi dobro situ* iranemu trgovcu na s;c r* no mesto, na orvo vkniiž« bo posestva 150.000 Din proti visokim obrestim. Spreime se tudi brez so« udeležbe družabnik ali da dam posojitelju krasno stanovanje. — Ponrdbe na upravo »Slov. Na* roda« pod »Varno nalo* ženo
Razno
i
Prva plesna vaja
v nedeljo 23. t m zvečer 10.026        Adolf Praček.
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih se dobe in popravljajo pri Fr.m Rcpiču, Ljubiia* na, Trnovo. 9993
Na dobro
domačo h^ano
(kosilo ob 2. uri) se sprejmete dve osebi. — Ponudbe pod Dobro0.160 na upravo »Slov. Nar.«.
Angleščino, klavir
in nemščino, kakor tudi pouk za ljudske šole daje fina gospodična. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.137
Otroški vozički
po znižani tovarniški ceni v veliki izbiri vsakovrst* nih modelov. — Tribuna, Ljubljana, Karlovaka ee* sta št. 4. 9S79
Hrastove spalnice
(masivne) lepe, moderne, dobito najceneje pri Ivan Merharju, mizarju. Sta* nežiče, Sfc. Vid nad Ljub* Ijano. 9919
Gostilna,
dobro vpeljana, se vzame v najem. Poznejši odkup ni izključen. — Ponudbe pod »Gostilna/10.122« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovina,
špecerijska ali mešana, se vzame v najem aH kuni. —• Ponudbe pod Trgovina/10.113 na upra* vo »Slov. Naroda«.
Mizarska dela
in parketirane pode izde* lujem solidno In po najnižjih cenah. Se priporo* čam slavnemu občinstvu Franjo Žganjar, Stožice pri    Ljubljani (baraka)
9041
Vsakovrstne
cerile, f*aTna?e,
sportre čepice, bombaž in volno za pletenje vseh barv nudi vedno naj* ceneje: Razpošiljalnica »Konkurencija«, Ljublja* na. Zgornja Šiška. 8159
Večerne komercijalne tečaje
za bančno in splošno tr* govsko knjigovodstvo v prostorih Glasbene Matice otvori prof. F. Si3 dne 1. oktobra. — Prijave in informacije: prof. F. Sič, Gradaška ul. 18/1, od 15. septembra dalje od 1. do 3. ure popoldne.
9802
Trda ln mer»ka drva,
cela, žagana ali klana, kakor tudi oglje v vsaki množini po izredno nizkih dnevnih cenah nudi interesentom nad 25 let obstoječa tvrdka Mihael Hafner, Spodnja Šiška ln2, vlgo: Zlata kaplja. Postrežba točna. Drva se na Željo dostavljajo na dom z lastno vprego. — Nudi nadalje vsakovrstno naravno vino na de* belo in drobno po kon* kurenčno nizkih cenah. — Izrabite priliko, ter ae poslužite domače tvrdke.
10.073
Išče sc h'ev
(zasehni) za dva konja * podstrešjem /a seno ▼ sredini ali najbližje na periferiji mesra. — Zg'a* siti se pri. Mirko Štela« noviiu, Gorupova cesta, JL 3,11. 99 13
Kavarna,
prvovrstna, moderno ure* jena, z dnevnim koncer* lom, v lepem mestu Slo* venile ae odda v ni'era za dobo 5 let s 1. jantarjem 1924. Potrebna g h tovina 500.000 Din. — Naslov pove uprava »Sl. Naroda«. 91:09
Tudi beli volneni (filc) klobuki
se sprejmejo ▼ beljen;e, kakor vsi druqi v barvanje in preoblikovan :e le* to§nje mode. Tudi svile* ni. usnjati ln drugi se sprejmejo v delo. Vj-'d* no se priporoča J. Stem« berger, Dunajska eesta It. 9. II. dvorišče. 10.114
V najem se odda
hiša na periferiji mesta, z lepim stanovanjem, velikim skladiščem, trgovino, konjskim hlevom in drugimi pritiklinami. Hf« ia a« tudi po primerni ceni proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.132
Pozor !
Koncem septembra odpotujem na da!*>e potovanje po Hrvatski. Dalmaciji in Srbiji ter prevzamem zastopstva, cd* nosno prodajo kakrSnepa« koli blaga proti primerni proviziji. — Dopisi pod »Potnik 10.119« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Otroški vozički
več vrst, dvokolesa rasnih modelov, najnovejli pomožni motorčki ameri* Icanskega tipa »Evans«. Velika zaloga pnevmatike in delov po najnižii ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajlira* nje in ponikljanje. —■ »Tribuna«, F. B. L., tovarna dvokoles in otrr>» ških vozičkov, Ljubliani, Karlovska cesta 4. 10.112
Inserati v »Malih og!asih«
imafn rteortorečrto velik mpeh v »5/ov Varodn^. Cena ra prvih 20 besed 5.— Din, vsaka nadaijna besedrj 30 para.
speciialna zaloge ta* potniških izdelkov.
Žima vseh vrst, morska   trava !n vs< v stroko spada-Icči predmeti. Točno in solidno delo
po naročila ln popravila.
Priporoča so
Rud. Sever
tapetnlk In dekorater
preje BRATA SEVER
Izabrana,
Gosposvetska eesta 0.
Vizitke
priporoča
Narodna tiskarna
(E OU. TUnUTUIITIIIL FUiSOKU UDI
E-
"* krajša vožnja v Ameriko — rtavre — Ncw York
samo 6 dni.
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
Suh stoik« ta tondcim pojnallti stal« Hitep-lk
IVAN KRAKER, Ljubljani
KOLO0VOBSM MJU STU. 41
DOBAVLJANO
odmah nt dnevne cijene sa skladišta* Zagreb
SVE STROJEVE i fll QT
za stolsre. tvornice pokućtva, kolare i pilane, II bravare, meksničare i radionice za popravke, sa limare, tvom ce limenih 1 kovinskih predmeta. Bogato skladište transmisija, sirovoulnjih in benzin-motora. kao i uredisje zs svariti i blele kovine.
mrl ran tnaika ulica br»,> 25
Caclalk w SlovenUl ii5a pr?oyratnagi
za električno centralo  Mora biti izk-fen kurac, strojnik ?n t'.k , tehnik in znati pojo'noma  nm- t'ono mon1 rati frnerat r t\ • na  čeme  ko le  m parne »troie  t*r prc ika^ne naprav« In t .-n> . r ma tor e; speč j* no rrora bit  vtič vsem  po*l m  rri n>r'ar k    t -prsvah. Onra se samo na nnpn . M-n.ntojn 1 prvosrstao)m ** k; već'etno prakso ori prvovrstnih elektrotehničnih rod et Ih   i i i lovanje Renrratorjrv,   hanalormatorcv in  msta?acij k<va  r*   t < in  kl  je  bi  zarc*len  >e  kot km ac.  m i.'rr In d lovod?a |»i >^ ;avah za  nizk<» In via-.ko napeto.t.  Ponudba a «i< k.-ztli in iibtc vani ter a navarfao druiinskih razaser 11 pasla u na sprave tega tl»ta.
0919
stcv. 217
.SLOVENSKI   N A K* i) ti« rine 23 septembra iy23.
Stran 7
Mlajši trgovski uradnik
zmožen knjigovodstva, slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, se išče za Celje. Ponudbe pod „Mlajši uradnik* na Aloma Companv, anončna in reklamna d. z o. z., Ljubljana. 10144
Velik trgovski Bokal 2 izložbo
za banko, agenturo, trgovino, 5 svetlih lokalov, 85 m1, na prometnem trgu Ljubljane, v neposredni bilitnl bodoče borce, se odda s 1. novembrom ali takoj. Naslov v upravi Slov. Naroda. 10120
mm
samo prvorazrednih trgovskih in industrijskih tvrdk poljubne stroke, prevzame za Beograd in Srbijo najstarejša beogradska dobro vpeljana trgovska agentura.
NajboljSa priporočila na razpolago.
Ponudbe se prosi na M. J. Faren?, trgovska agentura, Beograd, Kralja Milana 9. i0140
Lokomobile
no možnosti lesna stroke, veščega vseh komptorskih poslov, posebno dopisovanja In strojepisja v hrvatskem, nemškem in po možnosti italiianskem Jeziku, mladega In neoZenjenega išče tvrdk* Filip FrChllch, Karlovac. Ponudbe s popolnim životopisom In prepisom spričeval ter označbo plačnih pobojev na gornji naslov.
vseh velikosti najmodernejše konstrukcije, parne iaoe, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage i. t. d., ramsoheid-iko orodje, vse orodje zs obdelavo les?*; parno mlatilnlca, poljedeljski stroji in orodje, jeklene vile za gnoj i. t. d., tiri za poljaka železnice, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimS vozički, tračnico, zs stavbene namene in i;.duatM«ki tiri, plinove In varilne cevi, črne in pod n kane, a\* vbeno In konatrukoljsko železo, ploeavlno, črno in pocukano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
jsplovnifto impailao is eksnortno pM. Maribor.
Trubarjeva ulica številka 4.   Telefon interurban $2. 4711
jam tal.
Dne 7. oktobra 1923 se vrši v Mengšu prostovoljna javna dražba nastopnih, v katastralni občini Men. geš se nahajajočih zemljišč pare. št. 141 hiša št. 92 (z električno razsvetljavo), pare. št. 140 vrt, pare. št. 1833 gozd, pare. št. 120 1 njiva, pare št. 121 I hiša št. 130 (z električno razsvetljavo), pare. št, 121 II vrt, pare. št. 1385, 964, 965, 966, 967, 1186, 1223, 1323, 1046 in 1064 njive ter pare. št. 2634 gozd.
Dražba se vrši v Mengšu v hiši št 85 in se prične ob eni popoldne.
Dražbeni pogoji se naznanijo pred dražbo«
u Lavu u [in ra
hI bi J J al J M
□IDESDlIIHOroeO
jilis-Wlwoi Jugoslavija
izveštavaju, da su otvorili svoju kancelariju u Palati Jugoslovenske banke. Kolarćeva ulica br. 1, Beograd, i da su počeli primati narudžbine za slijedeće kao i za mnoge druge predmete čiji se spisak može videti na zahtev:
Parne kazane, mesmgane i druge metalne proizvode kao mesingane ploče, šipke od žutog mesinga i. t. dM mostove, sitne predmete od livenog gvoždja i druge predmete od livenog gvoždja, ugalj i koks, instalacije za rudnike, sve vrste dizalica, instalacije za električno csvetljenje i električne centrale, razne mašine, gvozdene kovane predmete, instalacije za vuču (prenošenje), hidrauličke mašine, inštalacije za razvijanje hidro-električne 3nage, lokomotive i željeznički materijal i njihove rezervne deiove, mašinske alate, motorna prevozna sredstva i njihove deiove, pneumatične alate i druge potrebe, instalacije za proizvodnju hartije i za preradu materijala za hartiju, pumpe sprave za konstrukciju pu-teva, brodogradilišta, čelik i gvoždte, čelične konstrukcije za gradjevine, instalacije za izradu Čelika, alate, Žice metalne konopce, bormašine, okrugle gvoždjene šipke polude, čelik visoke tensije i čelične vagone.
Detaljna se obaveštenja mogo se dobiti na zahtev na gornju adresu.
Takodje se izveštavaju zainteresovani da imamo u atovarištu veliku količinu mašinerije za prodaju, i da je ovo odlična prilika da se nabave razne instalacije u odličnom stanju a po vrlo niskoj cenl.
Zahvala.
Za obfle dokaze iskrene pa sočutja povodom smrti naše peljube soproga ln hčerke, gospe
Lioiile Mm roj. Gnal
sa poklonjene vence in Šopke ter udeležbo pri sprevodu se presrčno zahvaljujemo.
Zg. slika, 21. septembra 1923.
Žalujoči rodbini : Černlree Grsnl
Prewiani©iTi
in fcM pili
Ista mora imeti vsaj Din 75.000'— mesečnega prometa, kateri se mora dati dokazati. Ce mogoče, naj bo s stanovanjem 6kupaj v eni inši.
Ponudbe do 28. septembra pod Takojdo]! $r«?-
*em na Aloma Companv, anončna družba, Ljubljana,
Kongresni trg 3.
H
E
IN
Golda nogavico ao
nsn boljše.
KE N D A   atesta! trg n.
ime
Brzojavne
ugls!u!a In popravlja solidno In tečno
ter gre tudi na deželo,
ža§ka c. 45
v vsaki množini franko vagon Slovenija, kupimo in prosimo ponudbe pod: .Lombardija- na An. zavod Drago Beseljak ln drug, Ljubljana, Sodna u t ica 5. 10021
Dražba prGzcSčsfSa
Dne 1. oktobra !9?3 ob S. se na dražbi v Vel. Mengšu It. 89 nrodaio raana premičnine In tovarniški stroji ra ia> deCavo fcfoStSfffcoVg slamnikov, eusiflf*! koie3, modeli itd.
Feliks PovseM
Velika zalega
porcelana.
Emajllralna   !n luksnaBa
posoda.
Priporoča se 9SC6 Ana ICus,
LJUBLJANA, Resljeva eesfa 4 (prej trg. barv g. Hauptmana)
ia drobno ln pleteno robo, ki je y Sloveniji dobro uveden,
m &  i «s £2 o
za dunajsko in zagrebško veliko trgovsko hišo. Ponudbe poslati pod štev. tlZa • 602" na Publleltaa d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva 11.
i
E
Villa ilr. Peču!!!
Zdravniška penzija, sanatorij. Za bolne na notranlh boleznih, za oslabele in odpočitka potrebne, za k»T«rje pljučnih vrtičkov. V»> moderna zdravilni sredstva. Oblina izvrstna hrana. Krasna julna lega.
Prospekti. 4438
sjsjflsjaiBBaaDatiasicssc&isaasssBegBiaBaBai
Milijon
■
s
B
n
i
i
iadene v najsrečnejšem slučaju igralec v VI. kolu Državne razredne loterije.
Žrebanje se vrši v IV. razredu dne 5. in 6. oktobra 1923. Srečka stane cela Din 48—, polovična Din 24*— in četertinka Din 12*—, za one ki so že igrali v prejšnjih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse tri razrede nazaj. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošli, morajo plačati še posebej Din 4'— za poštnino in stroške. Naročila sc sprejemajo še do 1. oktobra 1923. Srečke ima na razpolago
Zadružno sospodarska banka del. družba v Ljubljani
MIKLOŠIČEVA CESTA 10.
85 kg vsebujoče, in zs otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, Čiste in brez-luknjaste kupi Vinko BBaJdlć,
valjični mlin, Kranj. 60fj0
Pitajte I -ajg
Vsleg kućnog liječnika, pa de Vam i on odgovoriti, da ni u jednom kućanstvu nesmije manjkat dobro i pouzdano sredstvo. Za pranje rana, ozlijeda. des-nfic:ranja bolesničkih kreveta, zsUm zs in-Unu toaletu d-ma (iritiranje) jest najbolje sredstvo
koji se upotrebljava kao 1 — oo/c postotna rasiopina. Lvsoform je najpozatije, več od decenija pri-inato i znanstveno ispitnno dtsin fckcijono srcdMvo. — Dobiva se u svakoj apoteci i drogertji u originalno]   opremi.   Providjen sa
uputom o uporabi. Generalno zastupstvo i depot zs djelu Jugoslaviju: Jug »h armaolja al. C Zagreb, Prilaz \%
Wm Mm
Gillette. Mcm itd, se sprejemajo v električno brušenje v parfumerift URAN, Mestni trg 11. Zunanji naročila hliro in točno. 9026
fisslilstoa pisanu Usk i t.
i i a. t Oaljo, Kralja Petra cesta 12
Ima na prodaj:
Hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna  kmeti,-1-* posestva,  gozdns  in veiepo»estva, žage, milne itd. 9131
Strešno lepenko Lesni cement
dobavlja v vsaki množini najceneje
«?os. B. PĐ1I, Ljubljana
Gr-adaftka ul. 22.    Tel. 113
10162
BALO I "057
Radi bolezni t* da v najern
kožarska poslovna obrt
▼ najprometneji! ulici v trgu Samobor, katera ob«:oji že 3.5 let. H ša ima 5 sob, klet, hlev in vir ostalo orodje za obrt. Bodočnost zajamčena. Vsrllti se Je mogoče ukoj. Dainja obvestila daje
Jealji 5ke&d?ovlćf
posestnik In kožar (strojar), Samobor kraj Zagreba (Hrvatsko^
fiiilei m
it
MLm
olika Prati
Izvinrsdno popravljani
LO KOMO BIL!
promptno sa stanice Zagreb i Ljubljana
WOLT-LANZ
KP
1917 1(W20 15-25 17-32 20-32 £6—13 2*—48 30-49 ž>0—45
1918 1915 1SI7 1921 1917 1912 191?
HP
1015  23— 51
za prestopno leto 1924 ki ima 366 dni.
,Velika Pratika' je najstarejši slovenski družinski koledar, koj' je bli najbolj vpo*tevau ža od naših
pradedov. Tudi letošnja obtirna lidala se oblikuje po bogati vsebini, zato or ele prav vsaki slovenski rodbini, bobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane Din 5. Kier bi je ne Mlo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnika naaled-nikih, tiskarna in litcjrr. zavod, Ljubljana, Breg 12 10102
ril o
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE
ZAGREB Izvršuje privatne  in industrijske stavbe, proračune načne, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
1921 40— P!
1^19 4S— 7G
1001 54— 7 i
1913 65— n
921 f.5— 09
1914 70—10C 1912 85—12C
HP
1913 on—'?-,
1914 10-0—1r^O
1912 120—rs
1514 135-175 1914 145—193
1921 200—300
1914 800—400
1912 330—460 VrtaĆ! i samohodni iokomobH] svih vedčina. — Lokom jbi kotlov! 22, 32 qm. — Jednog« 115-nje tvorničko jamstvo. Pivoraz« redno generalno popravljeni, stvjcino is!v-ui*n*. — Lol.:\. svakim gorivom.
Braća Fischsr d, d.
Zagreb, P-"tc /cak 5.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sofalja, Izraženega mi ob priliki bridke Izgube mojega tuU oiiioma strica
9
Posestvo 40 otalov ob ?e'ez-nici na Dolenj. za Din 200.000.
Gostilna In trgovine z eno-nadstropno htio, 15 sob, z lepim vrtom In gosp. poslopji na Štajerskem v večjem trga za Din 300.000.
Trgovska hlfta z dvema prostim* lokaloma, prostim stanovanjem ter lep'm vrtom v večjem kraju ob žeJeznici za Din 185.000.
Posestvo 2 oralov z enonad* stronno hišo, go?p. poslopji, lepimi gozJI, vinogradom, aron-diiano, v ravnini, ob plavni cesti b!i7u postaje .ra Din 27.5.000.
*ie6 cJoSspo Idočih gostiSn e posestvom in brez posestva event z inventarjem v Ljubljani in na deželi od Din 300.000 naprej.
Trgovske niso v Ljubljani ln na deželi.
Stanovanjsko hl&o v raznih legah in cen?h s prostimi stanovanji v Ljubljani v mestih na deželi In okolici.
Industrijska podjetja, gozdna posestva, vinogradi, po jako ugodnih cenah.
Parce'e v Ljubljani ln okolici od Din 15 vi*:e za 1 m3.
Vev*je Itevilo kmetskih posestev od 3 do 50 oralov od Din 25.000 dalje.
Pojasnila daje:
Realiietna pisarna j
v Llubijani, Poljanska cesta 12
^lojzp yruca
delovodje tobačne tovarne
ter za tolažeče spremstro rajnkega k večnemu počitku, izrekam iskreno eahvaio.
Os^hito se tudi 7ahva1 Injem slav. pe\'skemu društvu »Ljublj. Zvon" za ganljivo petje.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1923.
Rodbina Ivan Orilo,
brat
Bolestnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naša srčno ljubljena dra§a hčerka
v najne2nejši starosti 17 let nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne rajnke se bo vršil v nedeljo, dne 23. t. m. ob 4. popoldne pri farni cerkvi Deden dol - Višnja gora. Prosi se tihega sožalja.
Žalujoč? rodbina Škrabarjeva.
r.,
v
Globoko potrti po neizmerni žalosti naznanjamo so* odlukom,prijateljem in znancem, da je naša predobra in preljubljena mati odnosno tašča in stara mati, gospa
it IMii
vdova po dvornem svatnlko
po večletnem težkem in udano prenašanem trpljenju ln večkrat previđena s svetotajstvi sv. vere, danes ob petih popoldne mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage pokojnice se prerreso v nedeljo, dne 23. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta 6, na pokopališče k Sv. Krilu,
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja pri o. o. frančiškanih.
Preblago ranjko priporočamo v blag spomin ia pobožno molitev.
V LJUBLJANI, dne 21. septembra 1923.
Bogumil* Susterftlfi, Olga Nlcho, Molita Gasloigor,
hčere. — Dr. Janko Šum^i, si«. Dr. Ivan žustar žic In.Or. Favoi Gaistelgcr, zeta. —
Zofija S%*man, sinalia Ing.   Ferdinand   Sustcršič,   Ive   M   Pavla Suman, Walici* fJichi   vnuki — Dr. Elsa Ga^'cije^ vnukiajau
•SLOVENSKI   N A R O Os dne 23. septembra 1923
Stev. 217.
Konlekcilska trgovina
J. Maček
Aleksandrova eesta 3.
prodaja zaradi preselitve
obleke a ssa i ft
po izdatno z n 12 a n i h cenah. J
■BBBB*^aaBBBnmBB«a*flBflBB> isjBBBnnBnnBBBs^KssBBnBBSis^cEiBSBa
VODNETURBINE
siajvseje tvorllnostl, dobrote In cenenosti.
Pat. precfz. regulatorji TRANSMISIJE
Stroji za Izdelovanje lesonlne, celulozo lis papirja« Specialna tvornica svetovnega tlozetl
J. M. VOITH
SI. Polten, Austrija. Heidenheim, vvortemberg. Pisarna ■ VVIEN,  IV,  Argentinierstr, 24.
JT Ek. 2?   J G> Ul sam0 prave
Mlojsooičeoe
mlečne, kavne in čokoladne
Risalni papir minister pa*ilr :Uradni papir: : Ooolnl papir:
9729
ln ose tolike potrebščine priporoča po zallanlh cenah
S
■
8
■
■
S
i
E
DO. Tf£ar, Lfnbljans j
karamele
MOJSOVIG I DRUOI
NOVI SAD,
Generalni zastopnik za Slovenijo
JOSIP VITEK,
LJUBLJANA, KREKOV TRO ŠTEV. 8.
Jugoslovanski kreditni zavod
v rjabljani — JKarijln trg !tev. 8 registrov ara zairnga z omejeno zavezo sprejema vloge na (mizice in plaća listih
obresti brez oDbitka rentnega In invalidskega davka. Za vefje in stalne vloge kakor tnOi vloge v tekočem račnnn obrestovan)e po dogovoru. - Podeljuje kratko* ročne trgovske In personalne kredite najknlantneje.
Motorji in loliomolilie
na sesani plin in bencin
4, 6,  8, 12, 15, 20, 25, 30, 36, 40, 50, 70 PH
OSERS&BAUER A.G..(MXX
Dresdnerstrasse 81 — 85
V NEW YQRK
Ia Southamptono — Cherbourga
Leviathan
13 »epi, 9. In 30. oktobra, 20. novembra. 11. decemb
Ee BREMENA čez Southampton in Cherbourg v NEW Y0RK
G@©rge Washington
10. septembra 24. oktobra 28. novembra
America.......r   •  26. septembra  31. oktobra
Presleent Roosevelt .....    3. oktobra       7. novembra
Presldent Fillmore.....4. oktobra
Presldent Harding • «... 10. oktobra 14. novembra Presldent Arthur......19. oktobra
Odhod Iz Soutkamptona *■ Ch«rbotirga m dea pozneje. V*i i* spodnjih naslovov.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo: Be^^rad, Palata Beogradske adruge, preko gnta .Hotel Bristoia*. — Zagreb, Središnji Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga, Mihanovićeva uiica 2, rreko puta kolodvora. — Ljubljana, Brodarstvo Zjedinjenih Ameriških Držav, Dunaiska cesta 29. — Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljačkih Zadrucja za Bosnu i Hercegovinu, Aleksandrova ulica 52. — Sn&ik, Banka za Pomorstvo.
Julio Meinl
d. j.
Uvoz kave
Utemeljeno 1862
Otvoritev začetkom oktobra!
o
o O
Pozor!
Predno kupite
Mil
i Ji II f    no mil
aanotuuMiiiiiiiitHiiituniiiiiiiiNiiiiiiHfiuiittitiiiiiiiiiHiiHiii
oglejte   si  bogato izbiro testnega in inozemskega izdelka v na novo otvor;enih prostorih
Jos. Rojina
Uubtjana, Aleksandrova cesta Stev. 3.
Naročili po ■•rl v ma|kri!ieai Caan U blaga a i starali, tromic
F"   Cene zmerne I
O
e? O
ena
cd
O
3 o
s? o
8*
Otvoritev lačetkom oktobra 1
Aikadont"
^OBNA PASTA, USTNA VO' V ZCTNI PRAŠEK. D bi s*, povsod. <~"—.1 zaloga drog~*ja A. KANC, Ljubljana. 2964
i« nadomestilo trs tja za strope In stene ter se pri uporab! iste ne rabi nlkakih desk za opažbo.
izdeluje In prodaja jo prva jugoslovanska tovarna „BflK'-L»l"
UUBUCSa, Gradaška uiita 22 Tel. Interurb. 513.
Jos. R. Puh
Peter Seniko
I. (ngoalovanaka barvarlfa, krznarstvo In srroiarst.o
Ljubljana, KriževniSka ulica 7.
Barva lisičje koze, katere Izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
10111
Na prodaj:
Generator za istosmerni tok
230—370 voltov,  130 amper, 30 kv,  1C00 obratov, se po ugodni  ceni proda.   Stroj se lahko ogleda še v obratu pri elektrarni v Poljčanah.
iaMomBrBSBBaBCEicppQ38C?sssrs8ffS3iasr3
Najstarejša slovenska
n
delavnica
Ivan Bricelj, Dnnalaka c. 10,
se priporoma. Izvršitev točna, cene zmerne, 2530
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. Najnižjo seno. Postrežba točna,
■■■■■■■ll mmmv m s n Bf "ssnnBBBBBBBBBBfiBaBBBBflBaj
ii i iS lil
klobnčevino In v vseh modnih barvah.
tut! W\i izbira'
modni salon
Najboljši premog, drva in oglje
kupite najceneje pri Družbi ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 6 Telefon 220. 2243
Veiika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc ta
đniiba i o. s* tovarna v Sta* bn posta Domžale*
Prevzemajo se tudi stari ktofcuki
in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i TrSan v Ljubljani, Prešernova ui ca št. 5. Snre omanio v gredo. Zaloga v Celju. Gosposka ul. 4. Vzorci se vidijo na velesejmu paviljon L predal 497, pri vhodu
prvi ua desno. 3283
tuchly-Maške
l| Ljubljana. Židovska ulica 3
Lil
Rabim
8293
BH
tovarna kož in Čevljev d. d* prodajalna
Ljubljana, Poljanska c. 13
Bogato ikladllCs moSklh. lensalh in otroških Ceolleo lz teleClega boksa o osen bolan, gouelega boksa In naoe kraotna.
SGLS3R3 DELO!       ZHlZaHE CEItE!
peci v ni prašek m vanilin-s'adkor
ker je najboljši
in domač izdelek
3L^Ui!-'iraG]I3C3riI
eo
^ VRSTNI ^PECWAUTETE
lm
lig. Mi a ili
L!u* Haaa,
Bohoričeva ulica 20
KRZNAR IN   IZDELOVATELJ CEPIČ
ELI
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG Si. 7.
Izdelujem Iz krzna t
Damske plašče, mufe, bove ln vratnike za dame, gospode Ltd.
Sprejemam t vsakovrstna
popravila in moderniziranje damskih plaščev i. t. d.
6. 6.
prodaja
vseh kakovosfl, v oalih vagonih po orlg- cemah premogovnikov za domačo uporabo hahor tuli za industrijska podjetja lo razpečava na debelo
Inozemski premog in ko!is TS»ke vrsto in vsakega Izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks za 11 v srno in domačo nporabo, kov&S&i premog, črni premog in brikete.
Naslon PROMETNI ZAVOD ZA PBBM0C, d. d. etBtrala t LJnbllani, Ulkleiiiiva ooata 19 II.
a a j j j j j j j j j a j
ZEBP
Stev. 217.
»SCOVENSKI  NAROD« flne 23. septembra |923.
stran. 9.
Pesnih Simon Jenbo.
(Konec.)
Jenko — pesnik gorečega, globokega domoljubja. Pesnik iskreno želi, da bi našel grob našega kralja Sama, pa da bi pokleknil na to sveto gomilo In se ondi navzel velike domovinske ljubezni, kakor jo je nosil v svojem srcu ta veliki kralj. Ob Jadranskem morju najdemo pesnika, ki premišlja, kako je naš rod pred veki vozil svoj hrastov brod po morju, ki je danes le deloma naše. In zopet se zamisli pesnik v našo žalostno preteklost, ki ni skoro drugega kakor povest o tem, kako rod za rodom gine. V svojem proslulem »Napre-ju«, ki je danes naša narodna himna, poživlja rojake v boj s puško in mečem, v boj za naše narodne pravice, ako si jih mirnim potom ne moremo priboriti. V pesmi »Naše gore« kliče kakor apostol svojemu narodu, naj bo njegova sila taka, kakor je sklad naših gora, njegova volja tako močna, kakor so močne in silne naše reke, ki se jim umika jez in breg, a srce naj ostane mirno, ponosno kakor je mirno, ponosno naše mladoletno polje.
Jenko — proslavitelj prirode! Ni ga menda pri nas pesnika, ki bi bil tako globoko, kakor on, pogledal v snovanje in nehanje prirode, ki bi se bile prirodne krasote odkrile v taki svetlobi in jas-nostL Za Jenka v prirodi vse živi in se giblje in se čudovito strinja s Čustvi človeka, ki gleda naravo s tako dovzetnim srcem kakor naš Simon. Jenkovi »Obrazi« iz prirode so pravi biseri naše in svetovne književnosti.
Jenka kot pesnika je prav dobro označil naš starina Jože Stritar na kratko tako: »Pel je, kar je čutil in doživel, pel je, kar in kadar mu je velevalo srce. Njegove pesmi so preproste, jasne, brez okolišev. Pesnik zajema iz večno mladega vrelca čudovite naše narodne pesmi. Srečno zadene pravi narodni glas. Svoj dom ljubi kakor Prešeren in Lermontov, kakor ljubi sin na tujem svojo zapuščino, ubožno mater doma. Njegovo naziranje je zdravo, reči vidi, kakor so v resnici. Z malimi umetniškimi pripomočki veliko doseže, podoben slikarju, ki rabi malo barv, a te so zbrane in silovitega učinka.«
Jenkova pesem je vesela in živahna kakor škerjančkova budnica v mladostnem jutru. Živahna in bistra je kakor od Save. Mehka in v srce segajoča kakor je mehek avemarijin zvon na Sorskem polju, ob Čigar glasu zastane kmetiču trudna noga in se mu iz srca izvije iskren vzdih k Njemu, ki je gospod naše in zemeljske usode. Simonova pesem je dehteča kakor nagelj in re-seda in rožmarin v Šopku, s katerim je naše dekle v nedeljo, vse praznično opravljeno, okitilo svoje nedrje in umerilo korak proti hramu božjemu, da jo je v tem trenotku vesel Bog in človek.
Jenko kot človek. Pristna gorenjska korenina, trda skorja, dobro zrno, pod navidezno zunanjo odumostjo zlato Jn mehko slovensko srce. Mož v pesmi in v življenju. Zvest sin, ljubeč brat, iskren, dobrodošel prijatelj* v družbi semintja šaljivec, a tudi zbadljivee, če je treba. Ves zaljubljen v svoje Sorsko polje, in na svoji materi visi z globokim spoštovanjem in vdano ljubeznijo. Ko fe nastopil službo v Kranju, je vsak prosti trenutek porabil, da je šel doli ob Savi na ljubi dom k dragi materi, ki jo je večkrat razveselil s tem, kar najbolj ugaja preprosti kmetski ženici, prinesel ji je v dar — svilen robec
V življenju ni našel pesnik mnogo priznanja. Zgodilo se je celo. da so nekateri duhovniki v Ljubljani povzročili, da se Jenkove pesmi niso mogle natisniti doma, ampak da so v nemškem Gradcu ugledale beli dan. Le malo je bilo število takih, ki so že tedaj spoznali pravo vrednost in ceno njegovih nesmrtnih pesmi. A kmalu po smrti je zaslovel med rojaki kot eden naših naj-nežnejših in najglobljih pesnikov. In prišli so nešteti skladatelji, ki so si za podlago svojih skladb vzeli globoko Jenkovo pesem. Tudi slikarjem je dal pobudo in snov za njih dela. Tako uživa danes pesnik med svojim narodom j tisti ugled!, ki ga je obilno in pošteno zaslužil.
Temu vrlemu Gorenjcu, teičn ličnemu pesniku, temu blagemu či^ ku velja današnje slavlje, h katerCinu se je zbrala lepa slovenska družina s Sorskega polja pa iz Kranja in krasne Gorenjske. Sem doli iz bližnjega Okroglega je tudi prispel edini še živeči Jenkov prijatelj, pobratim in sovrstnik: profesor Tomo Zupan, štiriinosemdeset-leten starček. Naj pade zavesa s plošče, vzidane v to žalostno-znamenito hišo, kjer je naš Simon izdihnil veliko svojo pesniško dušo. Pade naj pa rudi iz naših src zavesa slabosti, jeze, sovraštva, samopridnosti. Učvrstimo svoje duše, da zavlada v njih naš pesnik, ta veliki apostol domoljubja in človečanstva. Večen ti spomin med hvaležnimi rojaki! Živeli njegovi današnji čestilci, a 5e bolj živeli njegovi posnemovalci in izvrševalci njegove velike oporoke!
Marica Debel_* ova:
Spomin na mornariške dneve »jadranska straže" v Splitu.
stro;: lejra «
zv;-;-sem s In sk:
(Konec.)
iorek, smo  se udeležili -stosa za pokojnim kra-■ dne pa smo se zopet ukrca ter na njej poleteli ▼ k,cr smo si ogledali veliko tovarno :^:trruieno   z najmodernejšimi
Drugi C £orporati\— Ijem Pe:* m. t cali na : r;. Orni/, teste
SPOMINJAJ i B o-u. SV. CIRILA IN METODA«!
r-iz sera našla tam znance izza svo-ia v Zndru. 2e je torpedovka %, vse ie že bilo na krovu, v naglici Ofi svojih starih prijateljev poslovila «■> brez sape v zadnjem hipu pritekla na ladjo, kjer ml Je na$ dobri admiral Šaljivo rekel, da Že dolgo Čakajo na me, kar pa ni bilo res, ker od daleč so še tri gospo« dične mahale, v znak. naj še nanje počakamo. (Tilka! Zakaj si se premislila in nisi šla z nami? To bi bilo kaj za te. ko bi bila morala zraven mene teči.) Na ladji nas je admiral pogostil. Tudi v OmiSu so nas sprejeli z godbo in Sokolstvo nam Je navdušeno nazdravljalo, občina nas jo pa pogostila s pivom in pecivom. Tako je zopet potekel dan na na5em morju in zopet smo se veselo razpoloženi vrnili v Split, kjer s-no se ob 21. uri sestali v hotelu Bellevue pri skupni večerji .Ril Je to tretji mornariški dan, ki smo ga v bratski slogi preživeli, sinovi in hčere troimenega naroda, ob našem morju. Vsak izmed nas je sklenil zastaviti vse svoje sile, da si ga osvojimo popolnoma, da bomo na njem mi gospodarji.
Najsvečanejši In najlepši na Je bil zadnji mornariški dan, sreda. Že v zgodnjih Jutranjih urah so hitele velike množice ljudstva, da zasedejo vse prostore na lukobranu In ob obali, neštevilno čolničev se Je zibalo po morju In že pred osmo uro so se napolnilo torpilinrke z delegati in gosti, ki so v bližini prisostvovali blagoslavljanju morja in molitvam za žrtve svetovne vojne, ki spijo na njepovem dnu večno spanje. Dvesto metrov od obale so se usidrale tor-pedovke v pol "krog ter s topovskimi streli pozdravile torpedovko 18. ki je kot zadnja priplula na lice mesta in na kateri Je bi kraljev zastopnik s centralnim odborom. Ob o. uri je starček-svečenik do Juraj Bianklni blagoslovil morje in v vzvišenem, krasnem govoru proslavil padle Junake - revolucijo-narce. Ko je končaj z besedami, ki so daleč po morju odmevale: »Junaci! Celokupna osvobojena domovia se vas danes spominja in vam v znak ljubezni in hvaležnosti poklanja ta venec ter vam kliče: Slava!« Je spustil v morje velik lovorov venec, ovit s trobojlco, deklice pa so iz ladje vsule cvetja na morje in daleč naokoli so zaorili slava-klici, ki so se pomešali z godbo m topovskimi streli. S sviranjem »Bože pravde« m topovskimi streli smo se poslovili od onih, ki so zavedni, s svojo krvjo pomogli osvoboditi domovino. Globoko ganjeni smo zapustili veliko mrzlo grobišče, kjer »ne križ, ne kamen ne stoji.*
Veličastno lep Je bil Iz torpedovk" pogled* na obalo in bližnje pečine, kjer so se razvrstili Sokoli, Orjunaši, gasilci, skauti in druga društva, za njimi pa na tisoče broječa množica občinstva. Omeniti moram tudi, da Je bil isto Jutro v splitski lukl vsldran vel k Italijanski trgovski parnik in sicer čisto blizu mesta, kjer se Je Imel vršiti slovesen Čin. Ko se Je torpedovka, na kateri smo bili delegati« približala parobrodu. Je dal naš komandant povelje, naj se odstrani, kar se Je tudi zgodilo — drugače ne vem, če bi bil šel, a videl Je kanone, pa ga Je bilo menda strah" In oddaljil se Je za kakih €00 m. Okoli 11. ure smo se vrnili v mesto. Čas do obeda smo vporabile za kopanj en na Bač-vicah, kier vlada zjutraj in zvečer nenavadno vrvenje.
Zvečer smo se zadnjikrat sestali na obali pri komerzu. Mesto in eela luka so bili kTasno razsvetljeni. V sijaju bengaličnih ognjev in raket je plavalo nešteto barčic po morju, po bližnjih gričih so pa goreli kresovi in njihovi žari so odsevali v morju in se Je zdelo kot da junaki, spavaj oči tam doli, prižigajo svoje svečice in nas pozdravljajo Iz svojih hladnih, nezmerno žalostnih" grobov. Nasproti naši mizi ,ki Ji Je nače-loval admiral, postavljeni so bili trije odri. Dva za godbo, eden tn telovodce - Sokole in mornarje ter pevske zbore. Burno Je množica aplavdirala Sokolom - mornarjem, ko so izvajali naš »Naprej«. Bilo jih Je 120. ki so prispeli iz Boke Kotorske, kjer so Jako dobro organizirani v različnih športnih klubih.
Tisočglava množica, v katero so bile pomešane lep toilete v vseh barvah z belim? r—*r,arri naših pomorščakov, se je o*.- ob zvokih godbe in v sijaju tisoče-
:-;b . • po obali. Bila Je to krasna slika v še krasne}ši noči, ki se ae da pozabiti.
Prehitro se je prib'if.aia ura, ko smo so W ral! ločiti od na^ih gostiteljev, da **3 l'Irrcamo na mfnonosca »Sokol«, kamor r.- -n je ljtibeznjivi kom^nd^nt mesta dal vkrc * prtljago po vojakih že popoldne. Povabi admirala, naj se na n?egovi torpedovki p •-Ijemo do Metkovića, so se odzvali vsi d -legati in gostje raznn obeh SrhkinJ. nas dveh Slovenk in delegat S~rt?c iz Maribora. Nekaj Jih Je še ostalo v Splitu, drmri so se pa vsi odpeljali jz admiralom do Metkovića v četrtek ob 6. zjutraj. Ob dveh pa smo Imeli odpluti mi s »Sokolom«, na katerega smo se ukrcale ob 1. url ponoči, spremljane od vseh drugih, z godbo in centralnim odborom na čelu. Dolgo smo se poslavljal', še enkrat nam Je zasvirala godba in z najlepšimi spomini smo zapustili Split, mesto slavne prošlosti ln lepe bodočnosti.
Med potjo smo se ustavili na Rabu, kjer smo prenočili. V Selcah sta nas drugI dan sestri Srbijankl zapustili, kjer sta se 1» krcali, da obiščeta otroški sanatorij, katerega vzdržujejo tam s pomočjo ministrstva za socijalno politiko. Ostala sem na brodu i n~:r.a s svojo tOvariSco in Mariborčanom, j ki nas le v Bakru, kjer smo končno mora!«
obiskat starega prijatelja v Kraljevico. Medve sva pa, ko sva se poslovili od našega kapetana in njegovih oficirjev, porabili čas. ko sva čakala na vlak, ca to, da sva si najeli barko in sva se šli kopat na morje. Slednjič sva le od morja vzeli slovo in ca zamenjali z neznosno, prašno cesto na bakarsko stanico, od koder nas je ponoči vlak odpeljal proU Ljubljani.
Končno moram omeniti, da so ti štirje dnevi v Splitu prinesli društvu veliko denarja. Vse štiri dnj se je prodajalo cvetje in znaki »Jadranske Straže«, ki so služili zadnji večer kot vstopnica na obalo. Menda ni bilo deklice in dečka, ki bi ne bil prodajal cvetja in znakov. Vsakemu se je videl na licu ponos, da sme tudi on nekaj storiti in doprinesti k uresničenju cilja, ki si ga Je postavila »Jadranska Straža«. Samo en deček nam je pravil, da je prodal 5000 znakov po pet dinarjev. Nehote sem se zmislila, kaka Je pri nas mladina In kako nerada ali sploh se ne odzove, kadar treba da pomaga pri kaki akciji.
Odslej se bodo »Mornariški dnevi« praznovali tudi pri nas in sicer s predavanji in raznimi prireditvami, tako da bodo po celi kraljevini IsU dnevi posvečeni našemu divnemu morju.
L N Tolstoj:
Uvod v knjlfio „0 življenju".
(Konec)
Toda poreko mi: saj s! veda tudi ne stavi naloge proučiti popolne celote življenja (vključno z voljo, stremljenjem po blagru in duševnim svetom); veda samo abstrahira od pojma življenje tiste pojave, ki spadajo pod njeno izkustveno raziskovanje.
Tako bi bilo imenitno in zakonito. Toda vsi vemo, da je to v predstavah dandanašnjih znanstvenikov popolnoma drugače. Če bi se najpoprej priznal pojem življenja v njegovem centralnem pomenu, v tistem, kakor ga vsi razumejo, in Če bi bilo potem jasno opredeljeno, da je veda od tega pojma ab-strahirala vse njegove strani razen ene, ki spada pod zunanje opazovanje, in da raziskuje pojave samo s te strani, za katero ima svojstvene ji metode raziskovanja, tedaj bi bilo imenitno in stvar bi bila drugačna: tedaj bi bilo mesto, ki bi ga veda zavzela, in rezultati, do katerih bi prišli na podlagi vede, vse bi bilo drugačno. Treba je govoriti tisto, kar je, ne pa skrivati tisto, kar vsi vemo. Kaj mar ne vemo, da Je veČina izkustveno-znanstvenih raziskovalcev življenja popolnoma prepričana, da proučujejo ne samo eno stran življenja, temveč celo življenje?
Astronomija, mehanika, fizika, kemija in vse druge vede skupaj in vsaka posebe obdelujejo pripadajoče jim strani življenja, ne da bi prišle do kakih rezultatov o življenju sploh. Le v dobah svoje divjosti, to se pravi, nejasnosti, so skušale nekatere teh ved iz svojega stališča obseči vse pojave življenja, so si same izmišljevale nove pojme in besede ter se begale. Tako je bilo z astronomijo, ko je bila astrologija, tako je bilo tudi s kemijo, ko je bila alkemija. Isto se godi tudi sedaj z izkustveno evolucijsko vedo, ki raziskuje eno aH več strani življenja, pa si prisvaja proučevanje celega življenja.
Ljudje, ki imajo tako napačno mnenje o svoji vedi, nikakor nočejo razumeti, da spada pod njihovo raziskovanje le nekaj strani življenja, temveč zatrjujejo, da bodo potom zrnanjega izkustva proučili celo življenje z vsemi njegovimi pojavi. »Ce nam psihika (ta nedoločna beseda njihovega volapika jim je zeio pri srcu) še ni znana — pravijo — nam pa še bo.« S tem, da bomo preiskovali eno ali pa več strani življenjskih pojavov, bomo spoznali vse; z drugimi besedami, Če bodo zelo dolgo in pridno gledali na predmet z ene strani, ga bomo zagledali z vseh strani in celo iz srede.
Naj bo ta čuden nauk, ki si ga je mogoče razlagati samo z fanatizmom babjevemosti, še tako neverjeten, toda tukaj je in ima kakor vsak drug divji, fanatičen nauk na ljudi poguben vpliv, s tem da navaja delavnost njihove misli na lažnjivo in prazno pot. Ginevajo vestni delavci, ki posvečajo svoje življenje proučevanju skoro nepotrebnih stvari, ginevaio materijalne sile liu.I?, ker so usmerjene tja, kamor ne bi imele biti, ginevajo mlada pokoljenja, usmerjena na najb<^j prazno delo Kifov Mo-Jjevičev, ki pa je po vzdignjeno na stopajo najvišjega delovanja za člove-
£ IVO.
•ino se govori: veda proučuje živi 4 vseh strani. Saj to je rav-
no. • t.;a vsak predmet toliko strani kot iiroglja polumerov, to se pravi, brez števila, in da ga ni mogoče prouče* vati cd vsi J strani, temveč, da je treba vedeti, od katere strani je važneje, potrebneje in od katere je manj važno in manj potrebno. Kot ne moreš k predmetu od vseh strani naenkrat, tako ni mogoče naenkrat in od vseh strani proučevati pojavov življenja.
pravilno pojmovanje življenja daje vedi sploh in vsaki vedi posebe potreben pomen m potrebno smer, s tem, da jih razpredeli po važnosti njihovega pomena z ozirom na življenje. Ce pa je razumevanje življenja drugačno, kot je položeno v nas vse, tedaj bo ludi yeda sama lažnjiva*
2lvljenje ne opredeli tisrto, kar bomo mi imenovali veda, temveč na?>e pojmovanje življenja opredeli, kaj naj priznamo za vedo. In zatorej je treba za to, da bi bila veda res veda, najprej razrešiti vprašanje, kaj Je --a in kaj ni veda; zato pa je zc;*č. jtreba razjasniti pojem Življenja,
Odkrito povem celo svojo misel; vsi poznamo osnovno dogmo vere, te lainjive izkustvene vere.
Je materija in njena energija. Energija giblje, mehanično gibanje prehaja v molekularno, izraža se v toploti, elektriki, v funkcioniranju živcev, možganov. In vsi pojavi življenja brez izjeme imajo svojo razlago v relacijah energije. Vse je tako lepo, preprosto, jasno in, kar je glavno, udobno. Tako, da če vsega tega, kar si tako želimo in kar tako poenostavlja vse nase živij ?-nje, ni, si moramo to na kakrŠ£i&oii način izmisliti.
In to je vsa moja predrzna misel: glavni del energije, strastnost: delovanja Izkustvene vede temelji na želji izmisliti si vse to, kar je potrebno v potrdilo tako udobne predstave.
V vsej delavnosti te vede ne vidiš toliko želje raziskati življenjske pojave, kot neko vedno pričujočo skrb, kako dokazali nastajanje organičnega iz ne-organičnega in psihičnega delovanja iz procesov organizma! N-orgnnično ne prehaja v organično: tedaj poiščimc ".a dnu morja — najdimo stvar, ki jo nazovemo jedro. alga.
Tudi tam je ni; verjemimo tedaj, da se najde, — tembolj, ker imamo celo neskončnost vekov na razpolago. Vanjo lahko natlačimo vse, kar po naši veri mora biti, česar pa v resnici ni.
Ista stvar je tudi s prehodom iz or-ganičnega delovanja v psihično. Ni ga Še? Toda mi verjamemo, da bo, ln porabljamo vse sile razuma, da bi dokazali vsaj njegovo možnost. Prerekanja o stvareh, ki se življenja ne tičejo, in sicer o tem, odkod Izvira življenje: ali je to anlmizem, ali vitalizem ali pojem še kakšne posebne sile, so skrita ljudem glavno vprašanje življenja, — tisto vprašanje, brez katerega gubi pojem življenja svoj smisel, in so polagoma privedla znanstvenike, tiste, ki bi morali voditi druge, v položaj človeka, ki gre in ki se mu celo silno mudi, toda pozabil je, kam da pravzaprav gre.
Toda mogoče se nalašč trudim, da bi ne videl tistih ogromnih rezultatov, ki jih daje veda v svoji sedanji smeri? Napačne smeri vendar ne morejo popraviti nikakršni rezultati. Dopustimo nekaj nemogočega, — da bo vse, kar želi spoznati današnja veda o življenju, o čemer trdi (dasi sama tega ne veruje), da se bo vse to odkrilo: dopustimo, da je vse odkrito, vse Jasno kakor dan. Jasno je, kako se iz neorganične snovi potom prilagodevanja razvije or-ganična; jasno je, kako fizične energije prehajajo v čustva, v voljo, v misel in vse to ni znano samo gimnazistom, temveč tudi vaškim učencem.
Znano mi je, da take in take misli in čustva izvirajo iz takih in takih kretenj. No in kaj? Ali morem obvladati te kretnje ali ne, da bi st ž njimi vzbujal te ali one misli? Vprašanje o tem, kakšne misli in čustva moram vzbujati v sebi in v drugih, ostane no samo nerazrešeno temveč celo nedotaknjeno.
Vem, da znanstvenikom ni težko odgovoriti na to vprašanje. Razrešitev se jim zdi zelo enostavna, kot se zdi enostavna rešitev vprašanja človeku, ki ga ne razume. Rešitev vprašanja o tem, kako urediti Življenje, če je to v naŠt moči, se zdi znanstvenikom zelo enostavna. Oni pravijo: urediti tako, da bodo ljudje lahko zadoščali svoje potrebe: veda izdela sredstva, prvič zato, da se bo pravilno razdeljevalo zado-ščevanje potreb, drugič pa sredstva za tako hitro ln obilno proizvajanje, da bo lahko zadostiti vse potrebe in ljudje bodo srečni.
Ce pa vprašaš, kaj se imenuje potreba in kje so njene meje? ti na to odgovore prav tako preprosto: veda je zato veda, da bo razpredelila potrebe na fizične, umstvene, estetične, celo nravne, in da bo jasno opredelila, katere potrebe so zakonite in v koliki meri ln katere so nezakonite in v koliki meri
Veda sčasoma to opredeli. Ce pa vprašamo, po Čem naj se ravna pri opredeljevanju zakonitosti in nezakonitosti potreb, tedaj na to odgovore smelo: s proučevanjem potreb. Toda beseda potreba Ima samo dva pomena: ali pegoje za eksistiranje, pogojev za ekslstiranje pa je pri vsakem predmetu neskončno in zato vseh pogojev ni mogoče proučiti; ali pa potreba blagra živim bitjem, ki jo spoznava ln opredeljuje samo zavest in ki jo more radi tega izkustvena veda še manj proučiti.
Eksistira taka institucija, korporacija, zbor ali kaj, ljudi in razumov, ki je nezmotljiv in ki se imenuje veda. Ta sčasoma vse to opredelL
Kaj ni očividno, da je ta reSltev le parafrazirano kraljestvo Mesije, v katerem igra vlogo Mesije veda, in da Je zato. da bi ta razlaga res karkoli razjasnila, treba verjeti prav tako brez kontrole v dogme vede, kot verujejo Judje v Mesijo; kar pravi verniki vede jidi delajo, i»fs samo a_ta gajjitay dA V
pravoverni Jud, ki si v Mesiji predstavlja božjega poslanca, lahko verjame, da bo ta s svojo močjo vse izborno uredil; pravovernemu znanosti pa po bistvu stvari nI mogoče verjeti, da bi bilo potom zunanjega proučevanja potreb mogoče razrešiti glavno in edinrj vprašanje o življenju.
Gospa Mabel Gruičeva, rojena Amerfci kanka, katere soprog Je bil še pred vojna, srbski poslanik v Londonu, Je ustanovila se med balkansko vojno bolnico za ranjence vj Beogradu katero le sama vzorno vodila. Ko je bilo Skoplje osvobojeno, prenesla Je boU nico iz Beograda v Skoplje, kjer Jo delovala do konca vojne.
Ob prlčetku svetovne volne Je otvorila bolnico za deco padlih vojakov In invalidov, v Nlsu. Sama je potovala po Angleškem ln Ameriki ,da je predavala o trpljenju ln mukah srbskega naroda. Ustanovila Je med ne-i brojnimi svojimi prijattUi in znanci v Ame4 riki in Angliji komite od nekoliko tisoč članov, ki Je zbiral prispevke, s katerimi bi pomagali Srbom. Ko so Nemci udri] y Srbijo, bežala Je Mabcl Gruičeva s svojo otroško bolnico preko Albanije v Solun.
Iz Soluna je od'la zopet med svoje t«. iake v Ameriko, zopet predavala ter Jim pojasnjevala neprimerno težek položaj srbske vojska \n srbskega naroda Namestila je 5 Nsoč srbskih studentov po raznih kolegijih v Švici, Angliji In Franciji ter jih vzdrževala do konca Stvdij. Po vojni se Je vsa posve*, tila delovanju za deco, katero ljubi res pro* srčno. 2cll in trudi se, da zbliža s svojim delovanjem jugoslovcnsko deco. V ta namen Je postavila milosrčna žena. Amerikanski dom, ki se je letos otvorll med Selcami la Cerkvenico v hrvatskem Primorju, kamor se sprejemajo srbske, slovenske In hrvatske sirote obojega spola od S. — 12. leta, siro« te, ki so potrebne morskih kopeli Ln Juinega, podnebja.
čeprav ima na5a obala mnojro lepih točk. Je ona, lcJeT stoji Amerikanski doni, ena najlepših, ako ne najlepša.
Dom, ki Je bil sezidan sa sanatorij že pred vojno. Je zidan Jako solidno ter stoji tik ob morju. Ob straneh In v ozadju ra* sto same oljke le tu pa tam Je kaka smokva. Dom sam ima 26 sob večjih in manjših. Naj pročelju Jo v vsakem nadstropju po ena velika terasa, a sobe ob straneh imajo vsaka svoj balkonček.
Morje Je tn (ftvno, prozorno ter ob kra-» Ju tako plitvo, da se lahko koplje tudi naj-* manjša deca. Za otroško srce Je ta vse, če^ sar si more Želeti. Kopeli, za domom prostorno igralilče, zadostna, da, obilna In te* čna hrana. Načelo gospe Mabel je, da jo zdravje dece draije, nego hrana, zato nika^ kor noče. da se Štedi na hrani. Seveda kane) v nesebično in edino človekoljubno delo gev Mabel marsikatera grenka kaplja ln sicer od onih ljudi, ki so zavedeni po demagogih tet nočejo ničesar vedeti o zbllžanju ln uJedU njenju na5Ih treh plemen. Toda gospa groj preko vsega tega sicer s bolestjo v stcvl vendar energično po svoji potJ. Zaslombq ln pomoč Ima r AngleSki in veliki Amerik^ od koder je samo proSlo leto dobila od Sefw blan Aid Funda 2,114.139 Din, ki Je tudi z* Ameriko velika vsota. Poleg tega dohajajo te Amerike m Angleške različne tkanine za zimske in letne obleke, katere krojijo člank ce Kola srb. sestara za slromaino deco. Treba Je bilo mnogo truda In dela z besedo, in peresom, da sta se Anglegka in Amerika zavzela za našo zemljo tn nas" narod. Pq vsej pravici piSejo srbske kolaSlce v »VaN* darjn«, da Je ga. Mabel Gruićeva največja dobrotnica srbske, zdaj lahko rečemo. -» JU-
goslovenske dece.
Marica Bartolova.
Glavnt urednik: HASTO FUSTOSLEMŠEjtL
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
BSBSSSsl
Min
Telefon 70. 349.
asjsssasjani
mm
s
5052
4
71^1
HK
1
, Stari tu flm. 11.
Ogiasnj del!
Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren 7
Ljubljana, palača Liublj. kred. banke.     STBGU in DRUGI *m - C r,Ce štev. 5.
kom. družba za strojno In električno Industrijo.   Dobavljal elektr. materijal, elektr. motorje Itd. vseh vrst stroje, transmisije« specijalno podjetje za etroe lesne Industrije.
Konc podjetje za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke in nizke napetosti za luč in moč, izvrševanje Konces. podjetje za: parne 'n vročevodne kurilne naprave, vodv>vodne inštalacije, popravilo m postavitev parnih
vseh elekt;. Instalacij. kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ki uiavni^arstvo, mehaniko.
Lastna izdaja najmoder. in najusneŠ. parmanentnih reklam, katere uvrščuje na 9 popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
stroje
VILJEM SEOUARDT,
LJubljana, Sslenburgovs 4 (na dvorlSču). delavnloa za precizno mehaniko.
Geodetlcni instrumenti, hldrometrienl aparaU. planimetri, pantografi, log ari tm. računala, merilni trakovi, ni vel, letve in trasi rke, pris-matična in druga precizna merila.
—— Precizna risalna orodja- ——
Popravilo promptno in solidno.
Tita Rm Ce.
Teletom 2B3. VvibVmna   SradlžZe to.
tt
KORANIT
M
zafameeno pravi aseestnl filirlU sa kritje strah. 393 ANIT
ne premoči, ne odzebe se ne lomi In ne tr^a, je popolnoma siguren proti ognja, toči in viharju, tehta na l m2 sami 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, je najboljSa in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran Hočevar
ljubi Jan a, Dnn^jsts eesta 36.
Produktivna zadruga
LJubljana, Kolodvorska ulica 18.
Kleparstvo! Stavbeno, galanterijsko in ornamentno. Kopalne banje, žeht:irl za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske naprave. Na drobno. Na veliko
Pocinkan-e in ocnan'e razr.ili predmetov. Kotlnrstvo! [zdelava vseh vrst bakrenih kotlov in ba kren-h cevi, kotli za žganjekuho. za pralnice, za štedilnike itd. Na drtbno! Na veliko!
Koresijoniran zavod za vse vrste vudo\odne instalacije, Instalacije klosctnfh naprav. Montaža in ; reizkuSnje strelo vodov.
Sprejemajo se vsa v to široko spadaloča dola.
PCIOH!
Lesno stmpstvo!
L'nbljana, Zrj 6lika št. 18.
izdeluje vsa v to stroko spadala dela najsolidneje In najceneje.
Mihael Peternel
Ljubljana, CelovSka 09.
Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega izdelka.
Na drobno! Na debelo 1
Eiektrolvtne bakrene žice in bakrene vrvice itd. Izdelek Heddern-heimer Kupfervverk und SOddeutsche Kabelwerke A. G. Frankfurt am Main. Visoko in nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. Schomburg & SOhne, A. G.. Porzellanvverke, MarparethenhOtte, Rosslau, Schvvandorf. — Velika zaloga 1   Samo na debelo I
RASOL BASTIANCIC
zavod za tehnične in elektrotehnične potrebščine.
Centrala: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke I b/HL Brzojavi: KABA, Ljubi ana.
ISOlfiTORiEV
za visoko napetost,  motorjev, generatorjev in tranFfbrmatorJev
tvrdke L1oyd-Dynam< vverke, Bremen. ELEKTROLYT-BAKER. la IZOLIRN1 trak. .DURABIT* Zahtevajte ponudbe !
SsecfjaEna đSIOlSktfl ffi
Najmodernejši kroji po meri. mM zaloga angleškega in češkega blaga.
Cene povsem konkurentne.
ĐlEl! EiraJaCiiEca      B»r\iaifii ura
LMUBMMHB i i ZiđoĐSka ulica S.eo. 5.
«™«^ BaaEgaaaggaaTBgaMaaaaal
——.....nhne in mi iTil ii?ali
* mali in veliki množini kupuje skozi vse leto D. ZdravIČj trgovec z usnjem, Ljubljana, Sv. Florijana ulica 9.
F. Ošerhšinsli & Ccmp., Kit
Bregenas am Bodensee
(Vorarlberg).
Moderni stroji za žage — Polnojarmenlki na valje —
Jarmeniki za tavolete (Spaltgatter) — Horicontalni jarraeniki — Počezni stroji za debla — Robilniki — Nihalne žage — Brusilniki — Stance za žagne zobe 1. t. d.
Ojnaljaiij? tiliM žag i trambliaml.
Točna dobava.
■auti j-s«*- m."
za industrijsko aH trgovsko podjetje tako? na razpolago. D. D. Orlertf v Maribora prodaja s »oje nepremičnine v Mariboru tik glavnega kolodvora obstoječe iz ene dvonadstropne hi§e z obzirnimi novc-zldaniml pisarniškimi prostori v pos' bm enonadstsopni zgradbi, z obSirnimi novimi suh mi ^adtSči, z veMklm bačvom fn senikom, ovtoparažo in poviša sanovan;em za čuvaja, veliko dvorišče. Posebno ugodno za trgovino enpros ali industrijsko podetje. Na razpolago popolna pisarniška oprema. Pnnuobe na d* d. Crlent, Ha« rlbop, Mcljska cesta 19.
Kurja očera
sigurno zginejo
tko st npcrib!|a Ecrcil- Skozi IS let Dtliicnkat pre^koJe^o! Dobi si i T*rt kkJ^sh. tiro-gsrijali ttd. A-3 k.e ni dobiti todaj 19 roi'jr direktno prof! fposiitri Din 10—? bankovcih. Burgt Ges. m.b H. Frellasslng 53 Beyern.
siroj
fenograimja
P9 •
popolnoma zmožna slovenščine in nemščine dobi stalno mesto v tovarni Šinkovec d. d. Grosuplje.
Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klini čno preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu ji
o o o
■
o
■
o
■
o
■
o o o
■
o o o o o
BOI03010BOa
-OIOBOBOIOBOIOBOBOIOIOIOBOBOIOIOIOBOI«
artleieva.
o
■
o o
W3
0 0
o; ■ i
B
0
m
0
B
0
■
0
a
0
BI
0
m ■
o o
OlOIOlOBOBOBOBOSOIOiOaOBOCOiOlOBOBOaO BOfOBOBOBOaOBOBOBO
7>ei(ka tsfara najnovejših modeioo in ftic klobttkoo. Zaim klobuki rtedtto v zalogt v modnem salona
naslednice
Sjabljana, S*ad Franca štev. 2. ^tedelapanje m preoblikovanje damskih tn moških
klobukov.
it m
toria S^nna
Zdraviio je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivan Rahlejeva z Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naroČila se je obrniti na laboratorij dr. Ivan Rahlejeva, Beoerad, Kosovska    broj    4 3.
BBBBBBBBBi
Wocna postrežb a J
<ŠPrtznano s o na ne ceael
.a_vetla"
Telite* St 588
LJUBLJANA
CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 HILŠERJEVA UL 5
PODRUŽNICE: DUNAJSKA C 20 MESTNI TRG 25
Maribor
Zagreb
Beograd
Tovarniška   zaloga   pelnognitt altih obroče*,
pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala.
Na razpolago
Maftalalea   sa  moatlraafe ael»eej«UHl]aetfth obroeer-
Velika zaloga elektro-materlJala
Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidni hi ttfna postrežba. Cene brez keakortact.
Lastnina in   tisk   »Narodno tiskarne«.
202380