Jatraaja i»U}B. 278. itmiu. f Unom. i um. «t 11 »ptertn ino, C«u 4 Tinaiie. Letnik XUIL Jutru;* tzaaia v M«M|ni: vic leto...............K IT— pol leU...............,, 6 — cetrt leta...............„ J-— oa mesec...............„ 1 10 Dopisi na j se ftrankirajo Rokopisi ae ne vnaća)o. UreaatšiT«: Kaauota ■.»ci ŠL a, (t antltfja ie*«o tekla« te. U. Izhaja Tzak dan zjutraj. itevilka 4 vtaarf«. biseran t>> mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserdji po dogovoru Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine ae ne ozira. Jatraaja izdala po posti za Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18 — pol leta...............„ 9-— ćetrt leU...............„ 4 50 na mesec.................1t50 Za inozemstvo celo leto.........„ 28'— Uaravaiitvo: k azilov a aiicz 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vestL Bicnerthova konferenca z dr. Pa-takom. rzojavna In telelonaka poročila „Slov. Narodu". 11. septembra. >*Xarodni javljajo, da je ministrski predsednik baron Bicnt rth \ sredo. !4. t. m. povabil k sebi na konferen- bivšega češkega mi:: ist ra-rojaka tir. Paeaka. t i-iki z-aiiikalt-i in spravne konference. Praga, 11. septembra. Češki radikalni deželni poslanci imajo pri-hodnjo sredo *ejo. na kateri bodo -k lepa I i glede svoje udeležbe pri -pravnih k«mit reneah. Kakor se za-'ijtijt'. prevladuje raz i hj loženje za iiiclfžiftn pri spravnih pofrajanjih. 'i .1«! Uli parlamentarna komisija. Praga. 11. septembra. Včeraj po-;«ddnc se je vršila ^ja i arlameiitar- r«e komisij- n ia«hičeških deželnih poslancev. Pretil • al je dr. Skar-ia. ki je obenem t odi poročal o kon-'»•reiici. ki j«» je imel z ministrskim : redse«lnik<»m lianmoni Bienerthom. ♦ ♦ • \ /»■!. na znan-njemu pa >** izrekla zahval,«. Na !o se je s«»glasaao oklenilo, da se Mla-iloeeška M ranka udeleži ee£ k one niskih spravnih fKnrajanj. Kot mlado-teška i|e]e|rata za ta \*rajanja sta bila izvoljena dr. Škarda in bivši minister ^poda Iz vol, Srbski minister zunanjih del na Dunaja. Dunaj, 11. septembra. Srbski : inister zunanjih del dr. Milovan Milovanovič je bil danes tukaj. \'je-irovo tukajšnje bivanje je v zvezi s -trijsko - srbsko pogodbo. Manifest arijski shod slovanskih že lezoičarjrv. Praga, 11. septembra, rši tu veliko manifestarijsko itllje Slovan-kih železoiearjev. Vče-je prišlo cinkaj 200 Poljakov ' i HM! Juroslovaeov, m« d temi v pre-/.iii večini Moveeei. Na kolodvoru iošle 4fo^te pozdravili zastopniki m-kega sveta in odborniki češke-ta ii li lasfai nli jn društva. Z jUjro--iovanskisni železničarji se je pribijal tudi državni poalanee Ivan Hribar. Na prošnjo juartit*lovan-^ki|| železniearjev se je K- poslanec v f j i ho vem imenu zahvalil na pitano »»«-iu sprejemu. V svojem a-ovom je slavil CsBf ktK voditelie a%stro»kib s^»vanorf kal sijajen vzor, po kate- rem s** ht»eejt> J u^ro>lo\ ani \ediio ravnati Poslanru Hribarju st» prirejali navdušene o vati je. IVed kolo i'vorom je prieakov ala >lo\anske ^o-^te tis«K'|rIa\a Illliožiea. ki je :|i»šleee liMvduše* aklamirala. Kat4»liski >h«Nl \ liioiioistti. Inoiiiost, 11. >4*ptenibra. Shod i»* zelo slabo obiskan. Shodu predseduje italijanski državni poslanee dr. t one i. Vre raj >4> prieele sv« »je delo -.ijiuif *M*kt*ije. O kat« lišk«*m <-a> pisju je referira 1 vr/.n Frie«!jiin^:ove-lla pnn-esa znani urednik k«-jra brzojavnega unul i ::■ nabiranje pri^|>»*vkov za katoliško časopisje. Monsi^nor Klinx*h s<* je pritoževal radi pisanja naprednega »*-a>«»p:sja o klerikalnem p*d«»mu : a Koroškem, češ da zavira uspešno akcijo jrlede sanaeije, ter zahteval, naj hi se od katoliške strani izdatno podpirala vsle«! poloma na robu pro-fiada se nahajajoča bratovščina in tiskarna sv. Jožefa v (\loven. Proti Klinsehevirn izvajanjem je nastopil tiska mar Oeltz iz Bn^enea. ki j«- na-ciašal. da je tn-ha enakt» |n»«lpirati vsa katoliška tiskarska |»odjetja. Furniri referat je imel monsifriior Weitz. T si je p^ir«k*a| o fiosveee vanju netielj in praznikov. Tržaški iredentisti. Trni, 1 1 septembra Včeraj do-fKddne ob i ! 10. s*» I«ver, 11. septembra. Ime 25. t. in. se tu konstituira odlior zt «le-želno rokodelsko razstav«*, ki se ima tu vršiti prihodnje leto. Meseea avgusta HM1. se tu vrši veliki avstrijski nemški rokodelski shcsl. Ktdera in kara. Petr«nrr;;*i, 11. s^mtembra. V pa-laei earue vrlnve Aleksandre je l*aje oU^elo vee usinilienoev na kolf ri. Budimpesla, 11. septembra V Mobaču se je |ir»javil nov slučaj azij-sk»* kolere. Uraždani, 11. septembra. V Cheirnitzii se je pojavil slučaj ezij-.-ke ktdere. (Mesa, 11. septembra. Včeraj je umrla na kuiri samo ena o«eba. V btdnišnieo so prinesli več oseb, o katerih se snmi, da so obolele na kuari. Rad i sa peš ta. 11. septembra. Na parniku »Sarajevo«, ki vozi proti Ihinaju, je obolel mornar Erzev na koleri. Budimpešta. 11. septembra. Tu so se prisodili trije n«>vi slučaji kolere. Izmed 22 bolnikov, ki so <>l>oleli na znakih k«dere, se je v H slučajih konstatiralo, «la so zboleli na azi.i^ki koleri. Pet rog rad, 11 septembra. Kmetje s«* upirajo, da bi se pokorili naredba m sanitarne oblasti, zlasti s«- proti-vij«* temu, da bi morali irra«liti barake za lxdnik«% na koleri obolele. Kin«'t.j«- s(» napatili več zdravnikov, ki so hoteli str«>$r«> izvrševati zdravstvene predpis**. V jekaterinoslavski ^rul>erniji je kmet Cjernov javno nastopal proti sanitarnim odredbam in proti zdravnikom, <"*eš, da so zdravniki v zvezi z l>oljšimi kropi, katere varujejo pred k«jlero, dočim med kmetskim prebivalstvom širijo to iMilezen. V pokoji t ev radi malomarnosti glede kolere. Dunaj, 11. septembra. Mestni višji fizik je odšel na dopust, s katerega se več ne vrne. Poslan je bil v ]K)koj, ker je bil premalomaren v varn<»stnih odredbah proti koleri. Mož je bil svoječasiio ljubljenec pokojnega župana dr. Lueperja. Parnik »Clara«. Trst, 11. septembra. Avstro-Aroerikana .avlja. onesrečil, srečno prispel v i"ilae-11«»gradska. Grška narodna skupščina. Atene, 11. septembra. Grška narodna sku|>ščina se te dni sestane in >w> sprejela demisijo sedanje vlade. Zatrjuje se,da na čelo nove vlade ne bo stopil bivši šef kretske vlade Veli izelos, kakor se je prvotno domnevalo. Katoliški mož — zločinec. Dunaj, 11. septembra. Vratar katoliškega rokodelskega društva dulij Thumann je poneveril 12.000 kron, ter pobegnil. Policijska preiskava je dognala, da se ni pisal Thu-. niann, marveč Anton Klauser. ki je 1 bil svoje čase čevljar v Monakovem. New Y©rk, 11. septembra. Na jezeru Michigan se je potopil parnik »Marquette«. 39 oseb je utonilo. Palu aao, 11. septembra. Osebni vlak, odhajajoč iz Palerma, je trčil v vlak, prihajajoč iz Katanije. Več oseb je bilo težko ranjenih. Ukraden tržaški župan. Trst, 11. septembra. Znano je, «la so laški iz£rre«Jniki preteklo nedeljo nosili župana dr. Valerija na roka}' S»-daj se je izvedelo, da je bila /upami ukradena zlata ura, ki je vredna 6tKi K. O tem dogodku se sedaj mnogo razpravlja v Trstu in se delajo prav zased jene opazke o »idealnih« laških nedeljskih demonstrantih. Turški sultan za džamijo v Sofiji. K. — Carigrad, 11, septeinbra. Po poročilih tukajšnjih listov jo sultan Mohamed V. daroval 3000 kron za popravo džamije v Sofiji, ki se zove »Banja Baši«. Sultanovo darilo se je poslalo na svoje mesto preko turškega poslanika v Sofiji. Konec albanske vstaje? K. — Solun, 11. septembra. Oblasti javljajo, da je v vsi Albaniji nastal mir in da je vlada ukazala, naj se vojaške čete polagoma vračajo v svoja taborišča. Ta ukaz se je deloma že izvršil: 1 bataljon je odšel v Seres. 4 bataljoni v Prištino. 2 bataljona v Solun. 2 v Skoplje. 8 bataljonov z generalisimoni Durgut Šefket pašo pa v Debar. Bi t olj in Ohrid. — Z druge strani pa je došia vest. da so med Arnavti v Elbasanu nastali novi nemiri in da je tjakaj odšla močna vojaška eeta. Turške vojaške vaje. K .— Carigrad, 11. septembra. T^etošnje velike vojaške vaje se bodo vršile v okolici Jedrenja. Udeležilo se jih bo 120.000 mož. Vaje bodo trajale mesec dni in se bodi vršile prav Kakor bi bila prava vojna. Zaradi teh vaj so poklicani pod orožje vsi rezervisti I. in II. armadnega zl)ora. Zaradi bomb in dinamita. R. — Skoplje, 11. septembra. V K ado viču je orožništvo našlo v nekaterih lM>lgarskilt hišah skrit dinamit in bombe. Vse prebivalce dotičnih hiš so aretirali in izročili vojnemu sodišču. Smrt majorja Mitroviea. R. — Skoplje, 11. septembra. Črnogorski emigrant major Mitrovič, na katerega je bil pred tedni izvršen atentat, je na dobljenih ranah umrl v bolnici. Mrtvo njegovo truplo so prenesli v srbsko cerkev, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pogreba se je udeležii tudi sultanov namestnik-valija. Tukajšnji list »Zakonitost« piše: »Zgodovina bo izrekla svojo so«lho tako o pokojniku, kakor o vsi aferi, s katero je bil on v zvezi, mi žalujemo sedaj ob krsti dobrega Srba in junaka. Mitrovič je iz«Iihnil prav v trenotku, ko je nam r. Susteniičcv članek, ki ga je pod zgorajšniui naslovom priobčil »Slovane««. ja> vzbudil, kakor vino že brzojavno poročali, t reških |*di-tičnih krogih nemalo začudenje Na tolik«* radi jedra njegove v sehine. ^aj je umevno, da dr. Busteršie ne -i-e-hor >voje jiolitike ne ho kratkomajo priznal — par pa radi oblike in radi umetno iskane zveze med mm*k«» tia nacijonalnim časopisjem m ivvami čeških po.itikov knt r:h jŠMo^t ali iiicrodajnovt prt saj*;! i hi morda 1* '»ilo rlobr«'. fla -«e prepusti č«-*keinu pol. svetu, zlaati ako se te izjave izrabljajo po pretek u precej tlolge dobe. v kateri bi se bili tudi naši klerikalci lahko prepričal«, da i.«-» take. kakor jih se danes citirajo v svojih najrevnejših, tudi za druge ljudi, n-* le svoje ožje m »mišljen i ke. namenjenih člankih. Molčanje današnjih .reskih listov je |*ač na j In d j is*»*n oblika «dts4sM»e za podobne politi- te |iosknse; na drugi strani |»a je to molčanje napram stvarni vsebini dr. ftusteršiče-vega članka jasen odgovor na stavljeno vprašanje. »kje so neusfs hi * Slov .Knote« ! .Je to prava |sditika tiča noja. vtakniti glavo v p*-ve k v prepričanju, tla na ta način skrijemo to. kar je celemu svetu očitno — mest«*, da bi v interesu stvari odkrito priznali dejstvo in iskali lzmsia iz situacije, v katero smo zabredli. l>r. Šu-t»r^ie r%am jn.udarja neposredni cilj, ki si ga je stavila »Slovanska Km »ta . mist ranite v veti a njega vladnega sistema, in tako že anticipira odgovor na svoje, zgoraj omenjeno vprašanje: Skoraj triletna doba parlamentarnih bojev in skokoma menjajoče taktike Slovanske Knote: tega vladnega sistema, ni odstranila ; narobe: vsak dan nam dokazuj*- /nova« da -»Istem traja ncomaja no naprej. To dejstvo m priznavajo Cehi. in v sled tega iščejo notranjih vzrokov, ki so to zakrivili, in novih potov, po katerih bi |M»zitiveii tiv|»eh morda bil getovejie dosegljiv. Cehi si priznavajo, da je mnogo krivde pripisati njih lastni needinosti in a ti t agoniji meti lastno državnozliorskn del -gaci-jo ter se zato pripravljajo ustvariti enoten klub dr. SuMeršu-ii je postala dosedanja taktika »Slovanske Enote fiksna bleja, nolimetangere slovanske politike. Njemu, ki nam tako lepo popisuje »razvaline« sedanje vlade, niti na misel ne pride, iskati tudi pri Jugoslovanih kakšne krivile, in vendar bi mu že dejstvo, da njegova la-tna stranka, ki na Du- LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka« Roman; spi*a! F. K L V nizki, a prostorni sobi -tar**ga poslopja v Florjan^kih ulicah so se> deli okrog velike mize štirje mladi možje. Pusili so iz dolgih pip. da je bila soba vso ▼ dima ia pridno praznili vrče ru j nega vina. ki so stali pred njimi. Soha je bila skromno opremljena samo z najpotrebnejšim pohištvom in edini okrav Udih sten je bila slikovito ra/ r-« ena zbirka imsket in samokresov, mečev ia ha mizarjev, ki je visela nad postelj«*. V odprtem kaminu j-» plaptdal velik ogenj, čigar plamen je razsvetljeval vso sobo. v tej sobi j« stanoval praporščak kira-irsk"ga ♦-skadrona Andrej Cerin, odkar je bilo to vojaštvo premeščeno od meje beneške republike v Ljubljano. Cerin je bil mlad mož, vi-soae rasti ia prikupne zunanjosti, a da- mu j- pestra vojaška • bb la otl lično pristojala in po v-'.diirovala lepoto njegovega oi »Hal in \»*\*>nt »M njegove rasti, vendar ni imel nift vojaškega na vebi Nje-z« o i tovariši so ara r sadi radi očitali, da ima nekaj naju igra »v. J u rja, ubijajta-ega nemškega v latiuega zmaja, na Kranjske« aajvainejse podpira lato vlado, loti sistem« moglo marsikaj povedati o vzrokih dunajskih neuspehov. In v isti sapi, v kateri pozdravlja zeduo-•tavljezvje odličnih faktorjev v »Slovanski F noti« p« »tom enotnega češ— kega kluba, se prezirljit/o o bregu je oh Ibankiaije in T resice, člane jugo slovanske Zvene dokaz, da mu je misel enotnega jugoslovanskega postopanja tuja ali celo neprijetna. Kdo naj potem v zame njegove liesede o j u gos lov anski [»olitiki za resne, kdo njegov iMveiv k ve tesnejši opora-cijonalni falangi, v katero naj se sklenejo Slovani! In kakor smo sami mnenja, da |m»meiija »Slovanska Knota napredek v psditiki avstrijskih Slovanov, kakor iz src* želimo, da se ta parlamentarna organizacija vzdrži m oja či, ter si svojo organizacijo spopolni — tako velika je naša bojazen, da se z liesetlaiui, kakor jih je napisal dr. SiivTeršic v svojem članku, stvari ne korivti, ker kažejo razna /namenja, da slovanski ;m »111 ičin krogi napram dr. Susteršiču čim dalje btdj poudarjajo stari i/rek: I>ie \Vorte hor' ich aohl allein mir fehlt der tilaulie. CV pa vera |h*ša tedaj je potreba lin to ve dr Susteršič iz življenja dejst v a. -fanee Ivan Hribar. »i drz. |*»datiec Ivan Hribar v,-.ie včeraj orrfieljal na Ihmnj in v Pra gs\ I/ Gorenje Braniče na Krasu smo dobili to le brzojavko: Živel ne strasti slovanski rodoljub Ivan Hribar! — Miha Laharnar, Anton I-ah. Anton Sov dat. Fran Stre-.. Kr. Kurinčie. Klerikalni »m.s. hni vlak v Št. llj. K Htvi takozvanega Sl< - venskega Doma« v St. Uju na I Muri borom so nas; klerikalci aranžirali izlet. Tedne in »etlne s<> delali r**kla-:no za ta izlet Ter naročili celo p« -ben vlak. Vlak so naročili za -M>.~> « *eb in {N.fMdnoma naravno je. da ;im je dala železniška uprava primeru*' število vagonov na razpolago. Ob določenem času je hi! na ljubljanske* lodvoru pripravljen |H»sebt.i vlak za 4**5 oseb. In prihajali so, ali In d je kapali redki izletniki. Ko je I rišel čas odhoda, je bilo v vlaku točno 11M izletnikov. mesto pijav-Ijenih 4< i~» Prireditelji vlaka so ilela-h prav kisle obraze in tla prikrijejo na zumij svojo blan .< s,> dali zastrti okna na vozovih, da bi nefio-klicane oči ne videle praznote, ki je v ladala v vagonih, v vvak voz pa ^» namestili po »-nega čuka trol*»ntacu. k je imel nalogo, da naj troU-nta na »tiskega na sebi. dasi je naj!e|»ši mož kirasirskega jNdka. A kadar jih je Andrej Cerin poživljal, naj vendar povetlo. kaj je i njem /♦ n kra. mu niso vdeli nit drugega reči, kakor ■ ia ni robat in a imajo njegoare velike oči mehak n plah izra/ »Ti ne boš ikdar prelival kr«. i.« so tovariši V ričali take jiogovore. > tebi bi še sla* postalo, če bi moral stevražniku razklati glavo.« Ta dan pa pri Cerinu zbrani pri jatelji nivo govorili o lastnostih svojega t« «r - i ki so ga vsi radi imeli in ga le dražili z očitanjem ženskega značaja. Zbrali so se bili pri Cerinu, da fNrvku^ijo plemenito vipavsko kapljico, ki jo je bil gostitelj pripeljal s seboj od svojega obiska pri sorodnikih in prijateljih na Notranjskem. Meti popivanjem pa so govorili o nevarntmti. ki je nenadoma nastala državi na turški meji. Moj stric mi je že preti več dne-v i pisal iz Gradca, fla je nova vojna s Turki neizogibna.« je pripovedoval k; pitan Bosizio. Šele petdeset let star. a že v>»s siv mož. »In moj stric je svetnik pri vojaški komori in je gotovo natančno podučen. Recite torej kar hočete, vojna bo in bo, in jaz se od srca veselim, če bodo tudi nas I*dk poklicali na bojišče. Kapitan Bosizio je bil trmoglav človek, s katerim se ni dalo govoriti. Kar si je v topel v glavo, tega se je držal in od tega ni odnehal nikdar. Bil je hraber in neveden. Zlobni je- zive ia mrtve, da bi ljudje mislili, da je v vozov ih i*dno izletnikov čukov. Kj, tudi naši klerikalci m že razume je na Pat jom ki no ve vasi! Pravica, kje sit Veeraj je stala pred ljubljanskim okrajnim sodiščem trgovka Neti ka Lukmaii. Bila je obtožena, da je I rodajaIs umetno mast za pravo tnast Obtožen k a se je zagovarjala, da je kupila dotično mast pri trgovcu Franu T e rd i n i na Starem trgu t n da je pri naročilu še izrecno vprašala, če je prava prašičja mast in da se ji je to izrecno zatrdilo. Sodišče je temu zagovoru ol»tožene Nežike Lukmaii, ki je sploh napravila vtis verodostojnosti, tudi verjelo in jo zato po zakonu proti okvari živi! obsodilo le na globo *J K <*'mlimo s*-, da se je sodno preganjalo in tudi obsodilo l-riprovto trgovko, o katere oS>bri veri ve j« sodišče samo prepričah*, a da s»« doslej še ni koraka storilo proti onemu trgovcu, pri katerem je Neži-ka Lukmaii kupila umetno mast /a pravo in naravno mast m v čegar tr-gstvini se je celo na vprašanje, če je to prav a prašičja mast. to izrecno s -otrdi io In ta dejanski položaj se je raz v ide I tudi iz spisov. Tako postopanje nikakor ne vzbuja inrsebnega zaupanja v pravos<*lje. ker nehote i/|MMlkopava vero v temeljno načelo našega kaz» n^k^ga prava. da smo pred fN»stavo vsi enaki. Ker ^fa pritožila Nežika laik man T>roti ob-•o,ll d in pa upravit- drža v nega pravdništva zav-diŠ4e trgtPvcH Frana Trdino, v čegar prodajalni je bila kupljena umetna mast, vsaj zaslišalo k«.* pr;č<, /oper idiogo Nežikt* Luk man. čenrav poslednja ne lw»de razumela n.ieyrnv*e iz-povetli. ker In> nemška. Delati je treba tudi v novomeškem okraju! Zvest somišljenik iz novomeškega okraja nam piše; Zakaj Id se t ml i t o«, t ran < o rjan<-»*v fr.^-> ; •< s*, .jial«» trlede dof»olnilne deželnt^zborske volitve, kakor *e pt*stt»i»a v Beli Kraji-ri. namreč da bi se i tukaj, recimo v iSmihelu in v Stopičah priredilo volilne shode ? Zakaj se pusti tukaj puško enostavno v koruzi ležati? I rad niski sh«Ni v Novem mestu. F radnik iz Novega mesta nam t i še: Saj ni res. da sklicuje I. 1 tubi j. uradn. gospodarsko društvo krajevni sestanek podružnice v Novem me-*tu na 17. t. m. v Novo mesto, kajti na osebnih ]w>vabilih. ki smo jih udje društva dobili po jn>šti dostavljena, je čitati: I. ljublj. uradniško gos|Nv tbirsko društvo sklicuje s*»sTanek čla-»:t>v |M>«lružnice v Novem mestu, ki se vrš»i v sijlntto, 17. t. m. v prostorih c. Windischerja \ Kandiji ob H. zve- ziki so govorili, *la nima nie pameti in le samo voljo. A delali so mu kri-\ no. Čitanje in pisanje mu je res delalo težave, in da je zemlja okrogla, tega bi ni u ne bili dopovedal i vsi zvezdogledi sveta, a sicer je bil bistroumen, in v vojaških zadevah iznajdljiv in bogat življenskih izkušenj, kajti vojskoval se je poti princem Kvgenom Savojskim proti Francozom in proti Turkom, na Italijanskem in na Nemškem in na Nizozemskem. Turki so bili vendar v bitki pri Zeti t i tako |H»raženi. da se še dolgo W ne bodo upali začeti nove vojne.« se je skromno oglasil najmlajši med navzočnimi, poročnik GaJl. ki je bil šele eno leto oficir in se je med svojimi tovariši navadno odlikoval po l»osebni molčečnosti. (Jlejte ga! Gall se je oglasil,« se je zakrohotal Bosizio. Navadno je tako težko spraviti iz njega kako besedo, kakor da bi moral za vsako plačati pristojbino. Zdaj pa hoče mene učiti, mene, ki sem že trideset let oficir! Fant, kaj Vam je prišlo na um?« Zaamehljivo robantanje kapetana Bosizia je spravilo poročnika Oalla v zadrego. Težko je zajemal sapo. »Oprostite, gospod kapitan,« je jecljaj, »dovolil sem si le ponoviti, kar ste mi še pred dobrim tednom sami povedali.« »Ta-ta-ta — sami povedali,« se ^e norčeval Bosizio. »Pred dobrim ted- čer. Zakaj naj se vrši sestanek članov podružnice v Novem mestu, v drugi občini, v občini ultrakl eri kalnega župana Štemburja, t. j. v Kandiji! — In še tam v lokalu narodno popolnoma nevtralnega moža \Vin-diseherja, ki se je že večkrat izrazil: »Meni je vse eno ali zahajajo v mojo gostilno Slovenci, ali iievn&kutarji. samt» da plačajo — denar je moz!<- Hrvaiko-erhsko-sloveaski izlet v Ilirsko Histrbo. Iz Reke nam pišejo: Tukajšnji Hrvatje, Srbi in Slovenci so sklenili, da prirede v nedeljo, 18. t. m. izlet v Ilir^ko Bistrico, kjer *e istega dne vrši sokolska slavnost. Ker je zanimanje za ta izlet izredno veliko, >u prireditelji izleta najeli poseben vlak. Tega izleta se udeleže ta,le društva: Obrtno-delavsko društvo »Slo-f^a< na Reki. telovadno društvo »Sokol« na Sušaku, telovadno društvo »Sokol« v Volosko-Opatiji. Srbsko pevsko društvo na Reki in Slovensko bralno in izobraževalno društvo na Reki. Izletniki bodo imeli sabo vo-losko-opatijsko godbo, herj>eljsko sokolsko godbo in tamburaški zbor društva Sloge-. Ob začetku šolskega leta. Iz roditeljskih krogov nam pišejo: Začetek šolskega leta je tukaj. \a ulicah je j>ostalo živahno, oživela jih .k posebno mladina, ki je prišla z počitnic, iz raznih krajev Slovenije, da zadosti svoji ukaželjnosti in potrebi žj v ljenja. Polnijo se šolske sobe. Z največjimi upi in z veseljem prepuščajo s!arši svoje otroke vseskozi vzornim ljubljanskim šolani. Toda nele staršem, ki se morajo ločiti od svojih otrok ter jih prepustiti tujemu nadzorstvu in oskrbi drugih ljudi, ampak tudi domačim je nekako tesno pri srcu. ko odhajajo njih ljubljenčki od doma. Vzrok tej srčni tesnobi pa ni samo skrb za vzgojo otrok, ampak še l»o]j za njih zdravje, posebno radi nalezljivih bolezni. Ta brjazen ]>a ni neopravičena. Opažamo namreč lahko leto za letom, da nekaj tednov po pričetku šolskega leta začnejo razsajati epidemično davica. škrlatinka. cslovski kašelj itd. In to ni čudo. Otroci pridejo v šole iz raznih krajev dežele, iz raznih hiš. na katere je bila dosedai omejena ena ali druga nalezljiva bolezen, ter jo tak<» zaneso med svoje eoučeiiee. Naša vzorna in moderna mestna uprava je sicer tudi v tem oziru I oskrbela Ter nastavila šolske zdravnike, ki so staršem lahko v veliko pomirjen je in tolažl>o. In na te naše šolske zdravnike se obračajo starši danes s prošnjo, da takoj prve dni blagovolijo pregledati šVdske otroke glede njih zdravstve- nom še sam nisem ničesar vedel. Ce sem res tako govoril, kakor pravi Gall, potem sem neumno govoril. Sedaj pa imam pismo svojega strica, ki je svetnik pri vojaški komori v Gradcu vi kar moj stric piše, to je resnica. Turki so prelomili leta 1699. v Karlovcih sklenjeni mir, vdrli so čez mejo in ropajo in požigajo po Južnem Ogrskem in po Slavoniji. Cesar je že pisal princu Evgenu, naj zapusti Nizozemsko in naj se vrne na Dunaj, da prevzame poveljstvo armade, ki pojde proti Turkom.« »Ker smo zdaj v letu 1715., so si torej Turki v šestnajstih letih toliko pomagali, da se upajo začeti novo vojno,« je menil Čerin. »Gre se torej za navadno računsko zmoto.« »Nič — zmoto,« je ugovarjal Bosizio. »Neumnost sem storil, ko sem rekel, da si Turki v petdesetih letih ne bodo opomogli in zdaj bodi dovolj tega. Rajši naj nam pove Cerin, kaj je kaj novega na Notranjskem, na Vipavskem in na Goriškem, saj veste, da sem Goričan in me vse zanima, kar se tam godi.« Izpraznili so vrče, užigali nove pipe in ko je bilo zopet dovolj vina na mizi, je začel Cerin pripovedovati o svojem obisku pri očetu in o svojih izletih k sorodnikom in znancem. Pravil je zanimive in nezanimive stvari, o porokah in smrtnih slučajih, o nesrečah in o pravdah in o letini. (DsUs prlaodalie.) • nega stanja ter jih nadzorovati po-se boo prve tedne, da te taka era ali druga nalealjiva hokzen. katerih sevetia ni mogoče nikakor iztrebiti, omeji na posamezne slučaje. V tem bodo naši marljivi učitelji, katerim je blagobit učem-ev in nemoten pouk got«>\«» tudi ua *%rvu, naše š«dske zdravnike brez d*ouma podpirali. Starši pa bodo obema iz srca hvaležni! Sok«4ska prireditev v Tržiču. Telovadno društvo »Sokol« v Tržiču priredi dne 11. t. in. ob 3. popoldne pri svoji telovadnici v Bistrici javna telovadbo, ki obmegm vaje te lov »d k. i .trn^ja. proste \ a>* članstva in orodno telovadbo. Telovadno društvo »Sokols v Tržiču vrst lepo pa težko nalogo: postavilo si je tudi svoj dom. kateri pa >e ni plaćan. Ka di tega bi bilo želeti, da bi bila njegova prireditev kolikor mogoče številno obiskana. Na zdar! Preložen pešizlet. S..kolske Zupe Ljubljana 1. nameravani današnji pešizlet <*e v sled neugodnega vremena prestavi na « ktober. — Zupno pre*l>e*lst\ Razne stvari. * Denonstracija čeških in poljskih pastorjev. I>ruši\o -»Gustav Adolf je imelo te dni v Tešitiu oIk*-ni zbor v dvorani »Ostmurke«. »Ost- marka je dvorano prepustila sani * pod tem pogojem, da av na sstana zboru ne bo govorilo ^k«« ali i»olj-*k«». Ker so prireditelji ta pogoj akceptirali, so češki in poljski pastorji demonstrativno zapustili zborovanje. * Lepa mati. V Berolinu je bila ; -ojena žena sodnega svetnika. He- b na Shonemann. ker je dopuščala, da so smeli za denar dohajati k njenima 14 in 16 let starima hčerama razni gospodje. Obravnava je bila tajna. Lepa mati je bila obsojena na dve leti ječe. Morala meti Nemci je res že do kosti kompromitirana. Aretiran veleizdajec. \ \ViI- elmshavenu so zaprli fotografa Lin-u. ki je izdeloval po naročilu nemškega vojnega ministra razne tnl-njavske načrte za vojni arhiv. Linz j» pa baje skrivaj izdeloval fotografije tudi za neko tujo državo. konsrres umetnikov \ Rimu. M»~dnar<»Ino umetniško društvo v Rimu namerava 1. 1911. sklicati v Rim mednarodni kongres umetnikov. Sestavil se je že odbor, katerem u nače-Ijuje riiii-k: kipar Apolleni in v katerem sgram kongresa t*» obsegal referate in razgovore o umetniških in kulturnih vprašanjih. Slavni srledališki igrale«* Jos. Kainz * /*-lo nevarno zbolel, dvomijo, da bo ozdravel. Vatikanski umetniški zakladi. 17 Rima poročajo: Fzrfk najvišjega d i sta odreka V mu prav i en kaj j n Klat i. brez dovoljenja države. Ta edločhn je važna posebno z ozir »m na ;:netniške zaklade Vatikana. Bali -o la bi Vatikan ne začel razpioda--vojih zakladov. morda «*elo v eenistvo. Ta bojazen je zdaj odstranjena. * Paši I jat ♦ v kfdera-bac ilo\ po -ti. \l --koje Slovo« poroča: Na 'ni urad v Tiflisu sta 17. avgusta prišli dve pošilja t v i, o*l katerih je ila ena nekaj zmočena. I* i/alo da so bili v pošiljatvah dejekti oUdelih za kolero; poslal Jih je zdravnik s kmetov projektorju hol--niee v Tiflisu po posti v steklenih evkauV. Med potjo pa se je ena cevka • ila. Na pošti so seveda takoj prerij I i u radovanje in so vse desinfi-•irali. Proti zdravniku v|te]jali F reiskavo. * Tatovi pri drzavnena pravdnl-^u. ih-žavni pravdni k v Ca ha h je dš^| x rodbino na letovišče. V nje-njmri odsotnosti pa so obiskali tatovi •kfcpgovo stanovanje in -*o tam — ka-k »r vse kaže — gospodarili eelih '•ar fini. V jeifilni sobi so si priredili ^a^ eelo |*oj#*tlino. l>ragoe*ejosti in denarja >ieer niso dobili ker je drž. pravdni k vse to preti svojim odho-doiii pw,spravil. o«ln»-li pa -o d\j \*A /alroja obleke in raznih drugih u. I/ jnjjp. da m^» dobili ni'' bolj-^ ga. so »pustošili v^- stanovanje. " Ivan Ortb. Znano je, da nameravajo bivšega nadvojvodo Ivana proglasiti za mrtvega. Ker se pa rnanaša po Dunaju govorica, da si je l\an Orth še pred nekaj leti dopiso-\a| * častniki, hoče vojn > ministrstvo |s»zvati častnike in vojaške uradnike, i. a j pred h »že vsa tozadevna pisma in naj navedejo vse okoliščine, iz katerih bi se tlalo sklepati, da Ivan Orth šf živi. * l hegla »hči«. V nekem dunajskem hotelu se je nastanila mlada dama, ki se je vpisala v knjigo za tujce kot »Kliza Baklo**, knjgovod-k iiija hama je zaupno povedala hiši ni. da je ušla od doma, ker jo doma preveč trdo drže in da se hoče na lbiuaju nekoliko »izživeti«. Tujka si je najela tudi avtomobil, ter se nekaj dni pre|»eljavala |m» Dunaju Policija je nledujić /ahtcN alaala se dama legitimira, t»da hotela je se nadalje igrati \ logo neuliogljive hčere Policija jr kljub njenim zvitim izgovorom dognala, da se piše dama Klfrida Burgbardt, da je stara 1H let, da je loma iz Htdača na Pruskem in da je >\ojcmu gospodarju, nekem u trgovcu t hI nesla :HHJ mark. Podjetno damo so zaprli. * Sokolska slavnost v Cerknici. Idrijska sokoUka /upa je inino-]■ ue«ieljo prireilila svoj 1. zupni zlet <-i. Zlet j»» navzlic slal»ema vreiiuiiu vsjh»I uajle|>š»- \ v>akein oziru. Idrijska sokolska župa je priredila svoj zlet v i'erkniei. da (»ornata ustvariti trden temelj sokolskemu društvu v Cerknici, ki se je koncem mrkega leta ustanovilo Tudi m* ni bilo v Cerknici večje sokolske pri-'edbe. Izid zleta je jasno i »o k a za L da I. S. 2. ni motri a izbrati lx>lj priprav- * * iiA kraja za svoj prvi zlet. Cerkni ški Sokol se je kar najbolj j h »tnal i 1. na delo. Zato pa je velekrasen us|»eh l. zleta I. S. 7s. največ zasluga mladega, pa mnogo obetajočega sokolske-ga društva v Cerknici. Y-e -»e je razveselilo, ko je po prejšnjem dolgočasnem deževati ju. zasijalo v nedeljo zgodaj v jutru zla- * - ■?;■ ■♦• in ds»talo lep dan. Cerknica je nadela praznično opravo v jmzdrav i.ragim sokolskim gostom. Na prr»-stranem telovadiščn sr> se trmlili bratje telovadci, da je spravijo v- red in pripravijo za j »opol dansko javno telovadbo. Že -o prihajali prvi sokolski *r< t je. načelnik br. r>r#*nik kot 7a-?opnik zvezan k a tehničnega cmIs**-ka. zastopniki žii|»e Ljubljana I. i. flr. Brzovlak iz Trsta ob 10. uri dopoldne pa je pri vedel prva župna društva iz Ilirske Bistrice, Postojne in Št. Petra Članstvo se je z Rakeka (»odalo : - Cerknico, dočim so telovadke in narašča odvedli vozovi. Ob |k»lu VI. ure pa ^o prišla s. ostala župna društva C krm. 7/iri. S »oilnja Idrija. F»gatee in Idrija ter zastopnika G. S. Z. starost Marin ček in načelnik Sa-jovie. Hitr » se je uvrstil spre v ml in odkorakal proti Cerkruei. Tu je }.v bilo prav« -rvenj»'. Kr»maj s»» žufv nun društ mi odkazale g*»*4tilne za ol»ede. že s/» rog»»vi naz^ianjali *b»hod vrhniškega Sokola in kmalu na to ribniškega z zastavo in sodražkega. Telovadci so morali hiteti z ol»edom, * |e kratko či, naraščaj pa s praporci. Le|H» telovadb«*, ki j» ol>činstvo ni moglo prehvaliti, je zaključila vzorna župna vrsta na drogu. Istočasno sc nastopile tudi idrijske telovadke na dveh konjih in (Kjstojnske na drogu. Javna telovadba je (»osvedočila. kako marljivo sokolsko se dela v I. s. 2 Po telovadbi se j»* podalo občin-stvo k narodni veselje i na vrtu ho-tela Javornik«. Hipoma je bil ves prostor zaseden in zavladalo je pravo veselično razpoloženje. /*al le, da vreme ni hotelo ostati naklonjeno, zato ^e j»- moralo [>odaij onciiistvo \*> kratkem času v notranje prostore in 1 reje zapustiti rodoljubno Cerknico. I. S. Z. more biti s svojim I. zle-toin (Hivsem zadovoljna. Vtisk javnega nastopa je v Cerknici naravnost velikanski. Slučaj je hotel, da je 14 dni preje priredilo cerkniško orlovsko okrožje svojo slavnost! Čuti bi l»ilo treba sodbo cerkniškega ljudstva o ot»eh priredbah. Prav. se vsaj spozna, kje je resno in usy»ešno delo. in kje ponesrečena kopija s praznimi besedami in komedijanstvom! Sokol-sivo naprej! Za kratek čas. — Oh, meni se slabo godi — vino in tobak, vse mi je zdravnik pre-jiovedal. = Veš kaj. pojdi k — drugemu zdravniku. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustošiemšek. Loterijske številke. Dvignjene v soboto, 10 septembra 1910. 49, 72, 43, 47, 86. ZHne omnm v Budimpešti Dne 10. septembra 1910. Pšenica aa oktober 1910. Pšenica za april 1911 . . Rž za oktober 1910 . . Koruza za maj 1911 . . Oves za oktober 1910. . Efattlt. 5 vin. višje. aa 50 kg 10 07 za 50 kg 10-32 za 50 kg 7 34 za 50 kg 5 79 za 50 kg 8 01 Borzna poročila. Dunaj, 11. septembra. Prijazna tendenca včerajšnjega trga je ostala tudi danes. Živahna kupčija pa se je omejevala le na nekatere vrednosti. Poprašcvalo se je j>o akcijah državnih železnic, ki so mestoma poskočile za 11 kron, ]»o Alpinkah. ki so pridobile :i K na kurzu. in precej tudi po praških železarskih akcijah, po delnicah orijentalskih železnic in po montanskih vrednostih. Kreditke in .** '< prioritete južne železnice so stale mirne. Ogrske kreditke so nekoliko (»opustile. Rente so mirne. „Kreditna banka v Ljubljani". UraasJ kani Sssajakc ssrzc 10. aettembra 191«, 4*« majeva renta . . . . 4*2% srebrna renta . . . . 4*/9 avatr. kronska renta . . 4* § ogr. „ a 4% kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke . Srečke iz I. 1860 ■/• • • tt mm 1864 .... tiske..... M zeaneJJake 1. izdaje „ ogrske hipotečne . „ dna. komunalne „ avstr. kreditne . • „ ljubljanske . . . M avstr. rdeč. kriza bazilika .... . turške..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... češke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Cekini . Marke Franki Lire . . Rublji. . Deaarai BlagtfSl 93*75 93^5 97*65 97*85 93*75 93-95 92 — 9220 96- —•— 94 — 95 — 228 50 234 50 323 75 329-75 15675 162 75 298-75 304*75 278 — 284 — 249*25 25525 534-— 544 — 52175 531 75 84 50 88 50 6275 66*75 38-40 42*40 29- 33- 259*— 260-— 444— 448 — 667-— 668 — 552 75 553 75 121— 122 — 755 50 756-50 770-75 771 75 259 50 261 — 273 — 275 50 11 37 11*40 117 45 117 65 95 35 95 50 94-55 94.75 254 - 255 — Na obroke! 42 k 4 K mesečno se razpošiljajo pristno srebrne in zlate ure in verižice na vse strani. — llustrovani cenik zastonj. ftoldwarenhaos Lechner, Lnadenborg 81. irsir Grammatica, letteratura, CdHV€)P- ae. 3074 Si comincia il L OttObre. Dalmatinova ulica 5, priti, desno. Si domanda dopo il 25. settembre. =11511= [ ItslE J fllRUN Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št 1 Ceaiki s koledarje« zastonj in poštnine prosti. 1045 Pozor! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko «4 ker te ure so najbolj trpežne is natančne, dobe se pri irjai lit trgovcu v Ljubljani. Delničar ia zastopnik švicarskih tovarn ..Union" ▼ Bielu hi Genovi. Oananaaj pntaaulf IsTiljaultL Swatawsia znano najflna|4a blago pn najnižjih etnah. dobiva se vedno pri Keil-tva bela glaznra za naivalne aiz< Kcil-sva voščena pasu za parkete . Keil-ov lak za pozlatesje okvirov . . Keil-ov lak za slamnike v vsefe sarvak Keil-ova pasta za čevlje..... 109 i VaL Unpajse. it Ea. asjea. ii L Pkek. |i Anton Zave i tih. E. Mibelčic. i F rase Dolenz. >i Franc Loj. 730426 54 63 danskega blaga na deželi dobe na zahtevo gratis m franko obsežno zbirko vzorcev in sicer danskega lodna, danskega sukna, danskih kamgarnov, danskih seviotov, kostumskega blaga, flanelnih barhentov, vela m i h barhentov. tkanih barhentov, barhentov za perilo, flanele CVaflsUfJ za srajce, flanele za bluze itd 1J6 snknaniica S. Jenih, gradeč Zasebnikom se načeloma ne poAiljajo zbirke vzorcev x Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 * oiavBO zastopstvo J>nre Češke' žitljnisfce zavarnalnce. najcenejši zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno 5 ImT* vsakovrstna posojila in kredite }8* kakor: trgotske, stavbne, hipotrkaroe, uradniške in menične kredite. X Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. X X X X X X X X X JiyUul.tr uanka i 44 Urami prostori; Moma elita it. /. usinti ilam usti Snrejeau vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pe 4> ; rentni davek plačuje zadruga sama — Sprejema vloge na tekoči račun; aa zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Haje posojila na najrazličnejše nači- — Sarmo tam naaataiaica: zame-ji tj- denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Maka rili v Ameriko. — Esaeaptira trgovske menice — Preskrssje vnovčenje menic, nakaznic, -e~:. '.: 'a vsa tj- ni - »zemska tri sča — Izdaji nakaznice ali pismeno v zadružni Vsa pojase i la se dobe bodisi istneoo pisarni. Min are mi in lunlfot it s. h 12. 10 H 3 H 5 I jVajvecja, najvarnejša slovenska hranilnica | i v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 MS amrn^OaM*/ Ba obstoječe vloge nad 38 aUili|OUOV K, a rezervni zaklad nad 1 milije* krom. Vsaka izgufca rVienep denaria je Itnltgoii, ker je pn tej hranilnici iskliUČOUa VSAatS jpoknlselja - tem denarjem. i Vloge se obrestujejo po 4^4^ f) brez v> ^ega odbitka Ima vpeljane domače hranilnike m kred« I Posoja na posestva po 5* „ obresti in proti o« ačilu po najmanj 1 2* % na leto. Osebe zavarovalne stroke vkolikor na Štajerskem in Koroškem dokazano uspešno izvršujejo akvizicijo, dobe pri napredno vodeni prve vrste avstrijski zavarovalnici za življenje ugodno nastavljanje — Takojšnje in natančne ponudbe pod V9aVlle Combinationen MlM aa anonCao ekspedicijo Jos. A. Kienreich, Gradec. 147 Avstrijska elektricitetna družba za južni del monarhije dobro uvedenega akviziter ja. (Klektro-inženirji z znanjem drugega deželnega jezika imajo prednost) za naprave in centrale, dalje za motorje, dinamo itd. Popolna tajnost se zagotavlja. Samo gospodje, ki morejo dokazati uspešno poslovanje naj svoje ponudbe z navedbo zahteve plače in referencami pod „Fizum nad Fr0Yisi0ll" W. MSI naslove na anenčno ekspedicijo Rudolf Mosse, Dunaj L, Seilerstltte 2. 145 Ustanovljena lata 1832- 23 Kmetska pasoliluica ljubljanske okolice ■ sglilioiisi zadrega g asoaaejeno zavezo f tetića i&niMtm Somu v Ljubljani na Dunajski cesti l\. 18 je imela koncem leta 19o9 denarnega prometa.......K 83,116.121*11 upravnega premoženja................K 2Q,775.$10«59 obrestuje hranilne vloge po 4V1o »d kitka« f ntntga davka, katerega plačuje posojilnica aaeaa za vlasnika« tasti vloge M tekoči ratu v svezi s čekovnim prote |ik ojtorestuje od dne vloge do dne dviga. Stame hranilnih vlog nad...............K 2 0,0 0 0.00 0 PeeeJMJe na aemeljiaem pa S* / a m t* na amortizacijo ali pa po O1«•, kraa nmei tlzacljo | na menice po 6 Posojilsica sprejema taisti vsak drugi nacrt glede arnortizovanja dolga. UIADII UBI: vsak dan od 8.—12. te od 3.-4. izven nedelj te praznikov. ŠL 11S. Posta* hranilnice račun st. 828.405. M. Kristottc-Bucar Stari tr§ H. aij L|aMJaaa, aasprotf PbV Zadnja moda BLUZE KRILA volnena vrhnja od .. € K do 40 K svilnata spodnja od 20 K do 36 K iz drugega blaga od 2 K do 21 K fine kostume svilene in čipkaste od 10 K so 50 K: vonoese m oattstse od 5 K do 30 k; dilesaste ii drsfe od . .3 K do 21 R. Nočne halje od 10 K do 40 K. od 10K do 40 K. ■V najfinejše in kompletne ~V0 otročje oblekice * krstne opravo od 2 K de 20 K. od 3 K do 10 k. Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice Iz Mamama* pn najnižji ceni. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuam >e zemlji&kih srečk h žrebanju 5« septembra t« I« Stritarjeva ulica štev K 5*50 ? t. L K 8 ^047 30 QY 5146 78 29