GLA S SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Dbutnm* Litjdotva. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. OLAS SVOBODE SLOVENIO WEEKLY D.TOT1B To T» iNmwn Ow Th* Luouh. Gr ia.n. OD BOJA DO ZMAGE”! "KDOR NE MISU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 49. ‘Entered as Second-Class Matter July8,’03 at the FostOfBce at Chicago, 111, under Act of March 3 1870 Chicago, 111., 4. decembra 1908. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 aa leto. Leto VIL Cenjeni naročniKj! Z današnjo številko “Glas Svobode” pričnemo z priobčen jem zgodovinske povesti ‘ ‘ STRAHO-VALCI DVEH KRON”. Ta povest prekaša vse dosedanje in je sama na sebi mnogo več vredna, kot celoletno naročnina lista. Vsi novi naročniki na list ‘ ‘ Glas Svobode”, kateri si neposredno pri nas naročijo in celoletno naročnino, — malenkost 150 centov — vpošljejo, dobili bojo list takoj a naročnina se jim bo šelej od 1. januarja 1909 računala. Takisto dobijo novi naročniki od 1. do 31. decembra t. 1. povest “STRAHO-VALCI DVEH KRON.” RESNA BESEDA, onim cenjenim naročnikom, kateri nam dolgujejo na naročnini, da tisto v teku 14 dneh poravnajo sicer bi bili prisiljeni izterjati pustiti, kar nam in dotičnim ne bi bilo ljubo. Ker se bliža novo leto in moramo račune, kot incorporirano društvo, koncem tega meseca zaključiti, prosimo, da naši cenjeni zastopniki z nami pravočasno obračunajo Upravništvo ‘Glas Svobode”. 597 W. 20. St. Chicago, lil. Razgled po svetu. Avstrija. Praga, 1. 'dec. Narodne rabuke med Cehi in Nemci so včeraj in še danes tu ponavljajo. V raznih predmestih so se Čehi in Nemci «popadli; policija je morala s o-i-ožjiem mir narediti in je mnogo ranjenih. — Dunaj. 30. nov. Češke, proti nemškim dijakom naperjene demonstracije trajajo že tedne, a sedaj so proti dinastični značaj zadobile. Čehi so do sedaj samo nemške klube napadali, sedaj pa splošno proti Neme o m nastopajo. V cselem mestu so Nemce napadali in pretepa vali ter jih je veliko ranjenih. 'Nemci so priredili demonstracijo v prilog avstrijske monarhije (??) in so peli cesarsko pesem; Čehi so za odgovor cesarsko pesem zasramovali in črno-žolto cesarsko zastavo — raztrgali. (To naj veruje, kdor hoče, nasprotno verjamemo mi! Op. ur.) Pred hišo avstro-o grške ga ministra, baron Aehrenthala, je prišlo do proti-vladne demonstracije. (Od katere strani? Op. ur.) Nemčija. Berolin, 30. nov. Neugodna so poročila o državnih dohodkih za mesec november. Dohodki na col-ninah so za 11 milijonov mark manji, kot tistega meseca lanskega leta. Jako žalosten je računski zaključek. o minulih sedmih mesecev etatu ega leta. Izkaz konšta-tuje GGmilijonov manj vplačil, 'kot v tistem času minulega leta. Samo iz Sonnenberga se je v Ameriko vsako leto za 2 milijona mark — igrač izvozilo, kar je vsled' krize izostalo. Kitajsko. Peking, 30. nov. Tukaj se govorica širi, da sta bila cesar in njegova mati cesarica-vdova, zastrupljena. Bolgarija. Sofija, 29. nov. Bolgarska vlada je sklenila, da za slučaj vojne med Avstro-Turčijo ali Srbijo, ona. Bolgarija, nevtralna ostane. Angleška v Carigradu svoje koristi zasleduje ter podpihuje po stari kramarski svoji navadi a se strogo izogiblje, dia bi kako nas-protstvo med Turčijo in Bolgarijo ne povzročila. Rusija. Petrograd, 1. dec. Brzojavka naznanja, da je avstrijska vlada svojega poslanika grofa Bertchol-da odpoklicala. Vzrok temu ni znan, vendar pa se to pripisuje velikem preobratu na Balkanu. V Saratow, Rusija, je bil pred ne davnem 24 let stari krnet Šuh-tenikov obešen. Obtožen je bil. da je tri policijske stražnike umoril, toda pri razpravi pred okrožnem sodišču je razven omenjenih treh, še 20 drugih roparskih umorov pripoznal. Umoril je več gozdnih varhov, enega oglarja pri kateremu je 70 kopekov našel in dve nuni, kteri sti imeli 1 rubel 50 kopekov. Francija. Paris, 1. dec. Antisemitski časnik poroča, da se je prišlo na sled, da bivši predsednik Felix Faure ni leta 1899 naravne smrti umrl, temveč da je bil iz političnih nagibov zastrupljen. Tudi ni konec storil v svojim' uradu, marveč je umrl v naročju svoje tajne “ljubice” Steinheil, v njenem stanovanju. To je prišlo na dan. ker je bil letos Steinheil, njen soprog u-morjen. ter so koneeno njo, kot sumljivo umora njenega moža. zaprli. Dokazalo se je, da ona sicer ni nenosredna morilka, v zvezi u-mora njenega moža pa je. Gre se za jako važne papirje, katere je umorjeni Steinbeil imel a jih niso našli, ker jih ima neki prijate! v Švici shranjene. — Paris, 1. dec. Francoska vlada preudarja, kako, da ji je nastopati o sprejemu predsednika Venezuele. Castra, ako se v 3or-deauxu izkrca. Kakor znano je Castro francoskemu poslaniku svoječasno stol pred duri postavil, a francija. upošteva, da je Castro bolan, za to mu ne zabra-nuje izkrcanje na francoskih tleh, vender pa mu je prihod v Paris prepovedan. Ako se bo v Borde -auxu zdravil, zna ostati, če pa na Nemškem dobi pa “ Marschroute ” čez Lyon na švicarsko mejo. Italija. Rim, 29. nov. Približno 20.000 ljudi je tu zborovalo ter proti Avstriji demonstriralo.- Povod temu so bile rabuke med nemškimi in italijanskimi dijaki na Dunaju. Trije poslanci so v svojih govorih Avstrijo ostro napadali. Ljudstvo je htelo na avstrijsko poslaništvo navaliti, a je to policija in vojaštvo zabranilo. Veselje je vojak biti. Kakor “Petit Parisien” poroča, je od 1. januarja 1908, 413 vojaških beguncev iz Nemčije v Verdun dospelo in so v ptuje legije vstopili. Pobegnili so iz nemške armade zaradi vladajoče neznosnosti. Siromaki so pač iz pod kapa. na dež prišli, kajti v legijah, katere se v Afriki nahajajo, so tudi razmere, kakoršne ni mogoče popisati. = DENARJE V STAROTRT pošiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.50 .............. 100 kron za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 ............. 500 kron, za S 204.50 ........... 1000 kron, za $1018.50 ............ 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske -o Domestic Postai Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 81 Cortland St., New York MM St. Otair Are., N. S. Olevelesd. Okie POSLEDICA TAFTOVE IZVOLITVE. Iz Perth Amboy, N. J., se poroča Vsledi bitke med 700 štrajkajo-eih delavcev in 12 pomožnih šerifov je bilo G delavcev ustreljenih. Štrajkarji so bili vposleni pri ‘“National Fire Proofing Co.” kojih podjetja se nahajajo pri Keas-bey, blizo Perth Amboy in šerifi so bili od družbe najeti. Governer Fort je štiri stotnije milice nad štrajkujoče poslal. Delavstvo je skrajno razburjeno in trdijo, da šerifi niso imeli ni kak ega povoda, na delavce streljati. Dva ustreljena sta umerla, za štiri je dvomljivo li okrevajo ali ne. Bati se je, da pride še do prelivanja krvi. Že pred več dnevi so se rabuke dogajale v Keasbey in drugih tovarniških krajih ob Ratipa reki, ker so delavci v Raritan River Clay Company s stavko pričeli, katerim so se delavci od National Fire Bridge Co. pridružili in potem še drugi. Delavci trdijo, da so jim tovarnarji obljubili, da jim dnevno plačo od $1.35 na $1.50 zboljšajo ako bo Taft izvoljen za predsednika Zdr. držav, a sedaj gospodje nočejo o tem nič vedeti. Jasen dokaz, kako republikanski kapitalisti napram delavcem dano besedo držijo. Dobra zaušnica. Znani humorist Mark Twain se je zopet oglasil ter pravi: “Jaz Vam privedem velekrasuo damo. katera se krščanstvo imenuje. Cina se vrača oškropljena, oskrunjena in onečašeena od njenega razbojniškega pohoda v Kiautšau, v Mandšuriji, v Južm Afriki in na Philippinih. Ona ima razum poln nizkotnih nesramnosti, žepe polne naropanega plena, toda usta polne pobožne hinavščine. Dajte ji milo in gobo, toda skrite ogledalo.” — To je izdaten udarec proti političnimi oblastim, katere izkoriščajo krščanstvo v lastne svrhe in dajo ilustracijo o misijonarjih. katere oblasti razpošiljajo med “brezverce” z biblijo pod pazduho, steklenico žganja v žepu in samokresom v roki. Dvanajst Kaznjencev usmrčenih. Birmingham. Ala.. 27. nov. Pet trupel Kaznjencev so danes v Pratt City iz rova št. 3, last “Tennessee Iron &Coal Company” prinesli in uradniki rudnikov so izjavili, da je še sedem mrtvih v rovu. Kaznjenci so usmrčeni bili v nekem starim rovu v katerem gori. Da bi uradniki vsako krivdo odvalili, trdijo, da so kaznjenci ogenj zanetili. Upitje o prosperiteti Iz New Torka se poroča z dne 2. t. m.: — Ker se z vsakim parobrodom od tukaj odhajajočim napačno po vseh inozemskih deželah o prosperiteti poroča, ne glede na poročila strokovnjakov, 'ki so o prosperiteti tukaj kakor o priseljevanju natanko podučeni ter so se tudi strogo zoper take laži izrekli in bo s prihodnjim letom vlada podvojila strogost o priseljevanju ; vsekakor se pa še po vrh tega pričakuje, da bo priseljevanje v prihodnjih 3 mesecih prekosilo vse prejšnje. Draga okupacija.. Zasedanje Kube po ameriških vojakih je Zdr. države stelo v pretečenem fiskalnem letu $506.515 več, kot bi vojaštvo stalo na ameriških tleh. Stroški znašajo malenkost. $35,281,857; od te svotice pade $33,921,950 na plače častnikov in moštva. Katastrofa v rovu. Mononghahela, Pa,, 28. nov. “275 v Mariana rovu zasuti rudarji so zgubljeni in ni upanja na kako rešitev,” tako se je Coro-nar izjavil. — Pittsburg, Pa., 28. nov. K žrtvam priti, je edino mogoče po zračnem predoru ali skozi predore drugih rovov. Vse moštvo je bilo v rovu, ko so se plini užgali ter povzročili grozno explozijo. Rešilei so se takoj podali na rešilno delo, opremljeni z najnovejšimi aparati in čeladami. Preglednik rovov Henry Lout-hitt je dve uri pred katastrofo rove pregledal in javil, da “je vse v najlepšim redu.” Ob 2. uri popoldan je javil, da so vsi rudarji zgubljeni. Rov vsebuje mehek premog ter je največji na celem svetu. Najnovejši stroji so steli milijone dolarjev in rov je slovel, kot vzor rovčv. — Pittsburg, Pa. 30. nov. Včeraj so 52 mrličev iz rova Pitts-burg-Buffalo Coal Co. pri Marianna. na dan spravili: vsi so grozno razmesarjeni. Uradniki trdijo, da je 125 žrtev, a delavci pravijo, da jih je preko 138. Povodenj. Guthrie. Okla, 29. nov. Vsled neprestanega dežja, ker 48 ur že kar lije. so reka Cottonwood in drugi potoki izstopili. Več sto 'hiš je preplovljenih in nad 3000 ljudi brez strehe. Za $5000 bombaka je voda odnesla in 20 glav živine je utonilo. Sante Fe železnica je pod vo'do in ves promet vstavljen. Pri Red Rock je voda železniški most odnesla, in več C ako v stoji na progi od vode obdanih. Glavno zvezno mesto v Avstraliji. Avstralski zvezni parlament je odredil ljudsko-glasovanje, da se koneeno določi prostor za glavno mesto. Od 11 predlaganih krajev je dobilo z 39 glasov prednost v okraju Yass lezoče Canberra, katera je oddaljena. 200 angleških milj jnžno od Sydney®, 400 od Melbourne in 80 od morskega o-brežja: prejšni kraj Dalgety je dobil 33 glasov. Panamski prekop. “Journal” priobčuje senzacijo-nelno vest namreč, da je deževje razrušilo “Gatum” nasip, kateri je bil zgrajen 40 čevljev nad morsko gladino. En del, 65 čevljev širok. 50 čevljev globok in 40 čevljev visok se je pogreznil, da je bil vrh nasipa z okolico zemlje ravnotežen. Ohagres potok izliva čez Kamiinje in železnica kakor tudi vodna naprava so preplovlje-ne. Listnica uredništva. Bobmarean, Pueblo, Col. Vaš dopis prihodnjič, žal da je vedno premalo prostora. To velja tudi za vse druge cen j. dopisovalce. — Cenjenem vpraševalcem v Johnstown, Pa.. Cleveland, O., Yale, Kans. in Ely, Minn, in dr., za danes le toliko omenimo, da se gre Pri S. N. P. J. za $766.61, kar bi najraje potlačili; kar že zadnji zaključek računov dokazuje, ker v omenjeni svoti ni nič omenjeno. Pa mogočni gospodje se zelo motijo, kajti posvetili jim bodemo, da bo vrag vesel. Ti ljudje mislijo, da lahko v kalnem ribarijo toda: Joža, “ti stari grešnik ti!” ne boš kašo pihal! Vsak slovenski delavec mora Etati “GIm Svobode”! Članom S. N. P. Zveze. Toda ne samo članom, temveč tudi onim ko se za našo “Zvezo” zanimajo in nameravajo v njo stopiti, srčni pozdrav! Kot začasni predsednik ‘Zveze’ in 'predsednik društva št, 1. se čutim vezanega, da nekoliko besedi o naši lepo razvijajoči organizaciji izspre govorim; predno pa o predmetu samim, govorim, moram omeniti, da je nekaj takih ptičev, ne samo v Conemaugh, Pa. temveč tudi tukaj v Chicagi, kateri od strani na našo “Zvezo” škilijo in “skrivnostno” proroku jejo : “Sej s Zvezo ne bo nič, bo kmalu zaspala.” Tem ubogim na duhu, le toliko povem, da naj nikar ne skrbijo da bi “S. N. P. .Zveza” zaspala, ta njihovo pobožna želja se ne bo nikoli izpolnila. Mogoče, če bi bili ji na čelu glumpci, ka-koršni so oni! Razumite, bedaki? No, pa k stvari. Dne 22. novembra, t. I. smo imeli redno društveno sejo, pri kateri se je sledeče sklenilo: 1. Zvezni in društveni računi se imajo do prihodnje seje, ktera bo v nedeljo dne 27. decembra t. L, zaključiti; 2. Pri omenjeni seji, se bo poročalo o dosedanjem1 delovanju odborovem, pregledali se ’bojo računi in se dal sedanjemu odboru absolutorium; 3. Vršila se bo volitev glavnega odbora “Zveze”, velaven do konvencije; 4. Volil se bo Odbor društva št, 1. spadajoči k “'S. N. P. Zvezi”, velaven za eno leto ; 5. “S. N. P. Zveza” se proglasi za javno društvo in prične z rednem delovanjem, in 6. Določil se bode dan. kedaj da društvo št. 1. priredi slavnostno prvo veselico. V to svrho vabim vse društvene člane, da se zborovanja dne 27. decembra t. 1. ob 2. uri popoldan v društveni dvorani 650 Blue Island Ave., neizogibno udeležijo, sicer bi se morali zaredi kršenja redu kaznovati. Konečno nemoremi si kaj, ker me dolžnost veže. da izrekam vsemi onim članom, kteri se niso ne truda ne denarne požrtovalno-sti ustrašili, ter pripomogli k prelepemu vspe.hu, katerega smo do sedaj dosegli in priporočam k «daljnemu delovanju v korist in blagor našimi rojakom Slovencem. Z bratskim pozdravom Anton Mladič, t. č. predsednik. Listu v podporo. Fr. Košič 25c, M. Powetz 50e,, A. Avsec 50c., J. Brezovec 50c., in Sofie Vodnik 35e. Iz “Kranjske hranilnice” v Ljubljani je bilo 16. nov. dvignjt-nih 800.090 kron. Hranilnica je v vedno večjih stiskah za denar! IŠČE SE. Gabre Baštašič doma iz Jugorja okraj Metlika na belokranjskem, da naj meni. podpisanemu ali pa uredništvu “Glas Svobode” piše svojo adreso. On je bil pri smrti Niko Belopavloviča iz Škemljevca št. 15, ko je isti umrl dne 27. maja 1905 v Sheboygan, Wisconsin, in bil potem tudi pri njegovem pogrebu navzoč. Treba je dognati smrt Niko Belopavloviča. Prosim tudi druge rojake, da bi mi naznanili izdajšno stanovanje Gabre Baštašiča če jim je znano zanj. Dr. Karl Slane, advokat v Novem-mestu, Kranjsko Avstrija- 'ViTA^vQJvA/^VXfVVS' firm'd Strahovalci dveh kron ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ PRTI DEL. I. Vormals hat sie keinen schier regieren können; Ihr Mutwill undHals&tarrigkeit wollte ungebunden seyn undi ohne Zügel. Wie sie dann noch heut gern ihres eignen Kopffs und Gefallens leben würden, wenn man ihnen nicht Ziel und Schraneken setzte ... Sie Magen, dass ihre alte Privilegien schon hinwegge* fallen, weil inan ihnen nicht gestattet zu rauben und morden, sondern mit dem Hencker daran verhindert. Valvazor o prebivalcih Liibumije. Meja dežele Kranjske je svoje 'dni segala na dveh koncih do morja. Tedaj sta pripadala vojvodstvu 'Kranjskemu ves goriski Kras do (Devina in ves severni del v Istri, tako da je Kranjska neposredno mejila oft) beneško republiko, ki je imela južni del Istre v oblasti. V drugi polovici 16. stoletja je stala na griču med današnjo Opatijo in Lovranom skromna, od kamna zidana hiša. Stala je na samoti in bi se bila komaj razlikovala od sosednih hiš, v katerih so prebivali ribiči in kmetje, da ni visel nad vratmi iz železa kovan, posrebren in poslikan grb, in da ni za hišo stal v teh krajih nenavadno velik in ličen hlev. Severna Istra, nekdanja Libur-nija, je bila v tistih časih le malo obljudena, a dasi je sodnik v cvetočem Kastvu strogo vladal svoj oikoliš, in se je začela Reka precej razvijati, je to le malo vplivalo na značaj in na mišljenje kmetskega prebivalstva. Prebivalci Li-burnije so bili nasilni in neusmiljeni ljudje. Vedno so Ibili pripravljeni na kako hudodelstvo in se niso dali ustrahovati, dasi je na vešalih pred kastavskimi vratmi skoro vedno kdo visel. Zaradi tega so se tuji ljudje tudi 'kaj radi ogibali teh krajev. Nad vse borne gospodarske razmere so bile v veliki meri kri ve te podivjanosti. Kraški svet je nerodoviten. Samo trta je dobro-rodila, a pridelka ni bilo mogoče razprodati. Glavni vir dohodkov je bila reja ovac, ljudstvo na o-brežju pa se je bavilo z ribištvom in z ropom. To ljudstvo je smatralo oropanje ladij, ki jih je kvarnerski vihar pognal na obrežje, za svoj privilegij, in je vporahljalo vsakovrstna zvijačna sredstva, da je v viharnih nočeh zvabilo ladje k obrežju. Pravica je sicer kaznovala tak rop s smrtjo, toda prebivalstvo se vendar ni odreklo starodavni svoji navadi. ¡Na griču med Opatijo in Lovra-no ležeča hiša pač ni bila vredna, da je na njenem pročelju visel plemiški grb. V pritličju je bila prostorna kuhinja, v prvem nadstropju pa sta bili dve sobi. Pohištvo v teh prostorih je bilo staro in slabo. , V veliki sobi prvega nadstropja je sedel mlad mož in z veliko pozornostjo pregledoval zemljevide, ki so ležali pred njim razgmeni na hrastovi mizi. Zdaj in zdaj si je nestrpno pogladil goste, temne kodre, ki so mu po navadi tiste dobe segali do tilnika, ali pa udaril * nogo ob tla, da so zazvenele zlate ostroge. Sicer je bil ta mladenič šele dobrih dvajset let star, vendar se mu je poznalo, da ni samo čvrst in zdrav, nego da zna njegovo temno oko mimo izdržati vsakega sovražnika pogled in hladno presoditi vsako nevarnost. Ta mladi mož je bil plemič Andrej Kržan. Tudi ko se je začelo zunaj mračiti, ni Kržan odložil zemljevidov, nego skrbno nadaljeval svoje iskanje in primerjanje, dokler ga ni prebudil iz te zamišljenosti strelu iz topa podoben hrup. Zdaj je planil pokoneu in hitel k oknu, odkoder je imel razgled po vsem obrežju in na morje in šele zdaj je zapazil, da divja na •morju vihar in da tuli burja z nenavadno silo tudi okrog njegove hiše. Tema .je bila pa že tako velika, da je le iz težka razločil obrise bližnjih višav in hiš ter o-brežja samega, ob katero so jezno butali visoki valovi. Kržan se je obrnil od okna in je začel nemirno hoditi gor in dol po svoji sobi. Zdajinzdaj se je ustavil pri zidu, kjer sta poleg stare, okorne puške in dolgega in težkega meča visela dva samokresa. Večkrat je njegova roka segla po tem orožju, a vselej se je Kržan premagal in zopet nadaljeval svojo hojo po sobi. Naposled je odprl vrata, ki so vodila na ozke. lesene stopnice in je s svojim močnim in zvonkim glasom zaklical: Tomo! Kratko in osorno je bilo to povelje in imelo je takoj pričakovani uspeh. Stopnice so zaškripale in v sobo je stopil kmetski fant v narodni noši in opankah. Fant je ‘bil iste starosti kakor plemič Andrej Kržan ; bil je žilav in krepak a čudovito umazan. Tudi ko je stopil v sobo, se ni odkril. Obstal je pri vratih in čakal, kaj da mu ukaže gospodar. — Moja jadrenica je pač popolnoma pripravljena? Tomo je samega začudenja nad tem vprašanjem vzel kučmo z glave. — Kaj ste rekli? Ce je jadi*e-uioa pripravljena? Seveda je pripravljena, a upam, da je ne bodete rabili. — Zakaj naj je ne rabim, gospodine Tomo, če vas smem vprašati? Tomo je bil očividno razžaljen, ker ga je Kržan imenoval gospoda in ker ga je vi,Val, in zato se je glasil njegov odgovor precej jezno. — Kadar tuli burja tako, kakor danes, ostanejo pametni ljudje plemskega stanu lepo za pečjo. Ali hočete mar skušati Boga in Mater božjo? ToTno še ni bil končal, ko se je zaslišal dolgo raztegnjen hripav, a silno močan glas. Kržan in njegov sluga sta se spogledala, potem pa jfe Tomo zrn a gon osno zaklical : — No, kaj sem vam rekel? Ali mar nimam, prav? Bog že kliče ljudstvo na breg. — Ne, Tomo, prav nimaš. Jaz ne maram jutri zjutraj gledati mrličev na obrežju. Tebi bi bilo pač všeč, če bi jaz ostal za pečjo, da bi tvoji prijatelji lahko ropali in morili, toda iz tega ne bo nič. Andrej plemič Kržan je naglo oblekel usnjeno suknjo, vzel iz o-rnare kučmo in odložil ostroge, med tem pa nadaljeval svoj pogovor s Tomom. — Ti si sicer jako pošten in zvest dečko, moj ljubi Tomo, ali vzlie temu si zaslužil, da bi ti danes s palico ustrojil hrbet. To tvoje sočustvovanje z roparji mi kar nič ne ugaja in če te ne spreobrnem z besedami, ti bo pač morala moja palica izgnati to slabost iz krvi. Tomo se je smehljaje pokril, kar je bilo najzanesljivejše znamenje, da je s svojim gospodarjem zopet popolnoma zadovoljen. — Ne, plemeniti gospod, tepli me pa ne boste. Prisežem. da ne. Andrej plemič Kržan se je naglo obrnil k svojemu slugi. — Kđ'o md ho branil ? Mar ti? — Jaz — ne, a vi sami, plemeniti gospod. Dobri Bog vam je dal veliko večjo moč kakor meni, in zato vem, da bi se nazadnje gotovo sramovali, če bi zmagali nad menoj. Kar se pa tiče mojega, sočustvovanja z rojaki, ki jih ime- nujete roparje, ne morem o tem z vami govoriti, ker nočete slišati resnice. Kržan se je postavil pred Toma in mu položil roki na rame. — Govori, Tomo, poslušal te bom do konca. -—- Vendar enkrat! Tomo je bil zdaj s svojim gospodarjem tako zadovoljen, da se je mirno usedel na njegovo posteljo. Kdaj sem hotel že z vami govoriti nekaj pametnih besedi. Poslušajte me torej. Tomo se je najprej temeljito odkažljal in potem položil svojo nogo na bližnji stol. — 'Predvsem vami moram povedati, da ga na vsem obrežju od Beršeea do Rake ni človeka, ki bi vas ne sovražil iz vsega srca. — Mene? se je čudil Kržan. S čim sem si pa pridobil to sovraštvo? — S tem, da niste nikdar spoštovali naših starodavnih navad. Nikdar se niste hoteli udeležiti delitve, če nam je božja milost kaj vrgla na breg, da, celo nasprotovali ste našim ljudem, če so se polastili tega, kar jim je poslala nebeška usmiljenost. —- To si pa lepo povedal, Torno, se je rogal Kržan. Ropanje imenuješ ti delitev božjih darov in če kdo napada in mori, praviš ti, da se je polastil tega, kar mu je poslala nebeška usmiljenost. Sram te bodi! — Nič me ni sram. je hladnokrvno odgovoril Tomo. če vrže morje 'kako ladjo na naš breg, je to bila božja volja, in kar pride na naš .breg, je naše. — Obljubil sem ti, da te bom mirno do konca poslušal, torej nadaljuj ! — Dalje vam očitajo naši ljudje, da ste se izneverili tudi drugim našim navadam. Že tako vas gledajo postrani, ker niste domačin, — Kranjec sem, kakor ste vi Kranjci. — Da, to je že res, toda razloček je le med nami in ne le v jeziku in v nošnji. Pri nas rabimo na primer samo puško in kij, vi pa, ki ste bili nekoč najboljši borilec s kijem, rabite zdaj samokrese. Dalje vam očitajo ... a tega ne maram povedati, 'ker bi se preveč jezili. — Povej odkritosrčno, kaj mi še očitajo. — Pravijo, da ne verjamete, da človeka mora tlači, da je petek nesrečen dan in da, če jih je trinajst pri eni mizi, umrje eden še tisto leto. A naši ljudje bi vam naposled še to odpustili, če bi ne hodili na po-moč tujim ladjam, ki jih vrže božja dobrota na naš breg. Zato pa vam pravim, bodite previdni, da vas ne zadene kaka nesreča. Tomo je bil zadnje besede izgovoril s posebnim poudarkom in Andrej plemič Kržan je čutil, da ga hoče njegov sluga posvariti resno in ne samo z namenom, da bi ga zadržal doma. — Videl si, Tomo, je dejal Kržan, da sem te do kohca poslušal; zdaj me poslušaj ti. Da mi ljudstvo na obrežju ni naklonjeno, vem že davno. Onemogočil sem že nekaj roparskih napadov na tuje ladje in pripravil ljudstvo ob lep plen. Posebno očitno mi kažejo ljudje svoje sovraštvo, ee se prikažem na obrežju, kadar je morje nemirno. Toda jaz imam svoje dolžnosti in jih ibom izpolnjeval. Moj gospodar, knez Turjaški, mi je letos, ko sem bil pri ujem v Ljubljani, še posebno naročil, naj skrbim, da se v teh krajih naredi konec ropanju, in to povelje bom po svojih močeh izpolnjeval. Ker pa mi priča tvoje svarilo, da moram biti pripravljen na vse slučaje, pojdem odslej samo dobro o-borožen z doma. In kadar ho tre ba zabraniti ta'k rop. vzameš tudi ti, Tomo, kako orožje. Danes je že tak dan. da bo treba poseči vmes. Vzemi sekiro, Tomo, in pojdi zmenoj. Tomo se ni ganil z mesta, le kučmo je vzel z glave in jo jezno vrgel na posteljo. — Ah, moj dobri gospod, dajte si vendar kaj dopovedati. Kar božja milost prinese na naš breg, to je, kakor bi bilo posvečeno, in tega ne sme nihče vzeti našim ljudem. NA ZDAR ROJAKI! SALOON — Ako nimaš poguma, iti z menoj, pa ostani doma, je osorno vzkliknil plemič Andrej Kržan in začel pregledovati svoja samokresa, če sta dobro nabita. — Ah, gospod, bodite vendar usmiljeni, je tarnal Tomo. Kaj pa sem zagrešil, da tako z menoj govorite ? Jaz naj vas zapustim v nevarnosti? Takega žaljenja nisem zaslužil. Tomo je škočil s postelje in vzel svojo kučmo. — Pojdiva torej, gospod. In če bi nami kmetje in ribiči branili, vkrcati se, prosim vas, ustrelite najprej dolgega Jurja. Saj ga poznate, tistega tihotapca, ki je moj smrtni sovražnik. — Čudno je, da ti sam še nisi poskusil ugnati tega Jurja v kozji rog. — Ne zamerite, gospod, poskusil šemi to že večkrat, a brez u-speha. Juri in jaz sva enako močna in enako spretna in to je vzrok, da ga še nisem mogel poslati na oni svet. Pomagajte mi torej, gospod, saj bo tudi za vas dobro, če spraviva Jurja. v večnost. Andrej plemič Kržan očividno ni bil istega mnenja., kakor njegov sluga, zakaj napravil je konec pogovora s tem, da je ukazal Tomu, naj gre pogledat jadrenico in naj kar treba pripravi za odhod. — Samo malo potrpljenja vas prosim, plemeniti gospod, je dejal Tomo in šel po stopnicah v kuhinjo. Tomo je svoje priprave hitro končal. Zbral je nekaj vrvi, kladivo in teslo ter oblekel kožuh in o-bul škornje, ki jih je nekdaj nosil njegov gospodar. Predno pa je zapustil 'kuhinjo, je pred podobo Matere božje, ki je visela v kuhinji, užgal malo svečo, pokleknil in molil: -— Ljuba mati 'božja, prosim te, bodi usmiljena in pazi, da se moj gospodar in jaz srečno vrneva z morja. Ako preskrbiš, da se moj gospodar in jaz sploh ne bodeva mogla danes ukrcati, ti darujem jutri še eno svečo. Ako pomagaš, da vrže morje na naš breg kako bogato otovorjeno ladjo, dobiš dve sveči, in če mi daš moč, da premagam dolgega Jurja in mu razbijem' vse kosti, ti kupim tri sveče in jih nesem na kolenih na Trsat. Amen. Tomo je zdaj poln novega zaupanja v pomoč Matere božje vstal, vzel iz kota še svojo železno palico in se odpravil na morski breg, kjer je bila shranjena Kržanova jadrenica. Pregledal je, če je vse priredil, kar je bilo treba, in se potem hitro odpravil' domov. (Dalje prihodnjič.) POSLANO. čital sem v S. N. P. Jednotnem glasilu, da sem suspendiran. Jaz pa trdim, da suspendiran je oni koji ne poravna vse prispevke tikajoče se društva in Jednote, oni koji pa plača vse zgoraj označeno in da potem' pove da pr os to volu o odstopi se pa pravi, da je odstopil. Toraj Jože ne ve prav, kajti Josip Tršinar je plačal za Iv. Pajka $4-00 ter povedal pri seji dr. A-drija št. 3 v Johnstown, Pa. kakor mu je bilo naročeno, da brat Pajk odstopi, toraj kdor ne razume kaj se pravi suspendirati ali pa odstopiti, naj le zapusti odborov stolec. Pri tem je pa še en član istega društva bil suspendiran, da si ravno je imel okrog $1.00 v naprej plačeno; ali je sedaj tudi prav? Steni je končano in ne bom več odgovarjal; le toliko je na jasnem dokazano s spodajšnim podpisom, k°ji jo plačal za mene štiri dolarje za tri mesece. x Josip Tršinar. Conemaugh, Pa., potrjujem da je zgoraj označeno resnica. Iv. Pajk. Box 328 Conemaugh, Pa. z lepo urejenim kegljiščem Sveže Scboenhofen pivo v sodčkih in buteljkah »n druge razno vrstne naravne pijače ter fine nnijske stnodke. Vsem Slovencem in drugim Slov. sa priporoča. Anton Mladič, 937 Blue Island A ve. ______CHICAGO, ILL.__ Prvi dolar prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar pri- Industrial Savings Bank 652 Blue Islatid Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure John O. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. Peči in ringerji (wringere) se hitro in dobio popravije 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. IMPORTIRAN tobak iz stare io- movinte. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kalkor sport, sultan in damske cigarete. J. VOKOUN, 559 W. 18th St. Chicago, 111. J. C. HERMANEK,. SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111. ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvostranske kilne pasove. * * m * * % * iti * \ti * * * iti * m \ WISCONSIN Ro “HONE 418 .e, l_0^ ^u00/v ^ EL Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano. , 24 Union Street. KENOSHA, WISC. 4 o* m m * 4< 4» * 5 * / BRATJE ARNOS. Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje. 639 Blue Island Ave. Chicago. LEPA GOSTILNA, domača kuha, Schlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno keglišee za zabavo. JOSEPH F. BOLEK, 621 Blue Island Ave vogal 19. St ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111, VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 LJUBLJANA MESECA NOVEMBRA 1908. ■4»r pose ti Ljubljano in niče-•v.r me ve o notranjem življenju l«?efctvalitva in uradov, ne zapazi »a »mnarije čisto nič nenavadnega. sMovenei povešajo žalostno glave in jeonižno govore v maternem je-4iku. Nemci se pa izzivalno vedejo w zadirljivo demonstrirajo z »emikimi kričanjem. Komur pa je mioAi pogledati v notranje razmere |j»bljandkih prebivalcev, ta vidi kako krnita krivica, kaka navit»! va in 'kričeča pritiskanja se god« Slovencem od strani nemšk« vlade. “Slovenski Narod’’ je za-pljeajen za vsako malenkost med vam ko nemški listi smejo pisati ka* koče jo. flfroza pa človeka spreleti v sod-»t dvorani, kjer se sodijo “zločinci im hudodelci’’ ljubljanskih de-raoiMrtracij. Kdor je po strani ali naravnost pljunil, ali pogledal kakega “Nemčurja”, ta je sedel na asto&ii klopi ,pri deželnem sodiš-««. Vsakdo pa je pričakoval, da srn tam aretirancem ne bode ničesar »godilo in da so jih zaprli le «a» moč, ter da jih drugi dan izpusta »a svobodo brez daljnih po-aledia. Zgodilo pa se ni ne eno ne drago, ampak ostali so v zaporu do razprave in ostanejo tedne in Moeaeee po obravnavi. Ko bi se jedkake demonstracije godile v Amaeriki, da bi jih vprizorilo domače prebivalstvo ne zgodilo bi se miš in drugi dan bi nihče ničesar a temi ne vedel. Vse drugače je v mili domovini, kjer gospodari kititi pt uje c nad domačinom. Le žalo tu o je, da se ljudstvo po takih dogodkih s tern večjim veseljem seli r ptuje kraje in rodno zemljo ostavlja grabežljivim ptujeem. Komu bi se ne pristudilo v deželi kjer vlada taka krivica, da vihti pijano in nahujskano vojaštvo ostro orožje nad mirnimi Slovenci, da frče kroglje iz vojaških pušk na mimo prebivalstvo katero beži pred človeškimi nemškimi f. kr. vojaškimi zvermi. In končno, 'ko se je to slavno pijano vojaštvo opito Kozlerjevega piva, opilo še sveže človeške krvi, dobiva priznanje od višjih krogov in o «rt en tat ivo o izziva s svojimi nastopi nesrečno prebivalstvo. Za term pa pride zopet Slovenstvo na vrsto, d'a vlačijo njihove sinove po jasah, mesto da bi zadobilo zadoščenje in bili kaznovani ubijallei slovenskih žrtev. A tu v prokleti Avstriji, v gnezdu največjih krivi« napram Slovenstva, v gnezdu bestij željnih vedno in vedno piti slovensko kri. Sedaj še, ko je preteklo skoro dva meseca po usode,-polnih dneh, iščejo in stikajo c. kr. žandar ji iu drugi ponižni hlapci germanske Avstrije za o-sebami, katere so bile le navzoče ob demonstracijah, ne glede, so li komu kaj hotele ali ne. Sploh pa, raaruu da se je pobilo par šip, 3e ni nikomur ničesar storilo. In sedaj stikajo s človeškimi krvnimi psi kje bi dobili še kaj žrtev, da bi nasitili svojo krvoločnost, da bi njihove hijenske oči .pasli na ubogih slovenskih žrtvah. Ta nemška bestijalna vlada naj prime za vrat morilce in ubijalce Slovencev, one nemške pse 27. pešpolka naj kaznuje, ki so na povelje ničvrednega, ušivega judovsko-nem-škega ipritepenega poročnika streljali in mahali in predirali bežeče Slovence! Tu naj pridejo nemški merjasci, državni pravdniki, krvoločni svetniki, ki edino le vsled aiMzama store uslugo in gledajo na mi gl a j od zgoraj, kako bi vstregli zagrizenim kanaljam, ma. gari gre ves svet proti vragu, da bi le oni prišli na toplejše mesto. Resen opomin naj bode onim Slorencemi'ki imajo naložen denar v Kranjski 'hranilnici v Ljubljani iu ga niso še dvignili. Nihče naj ne čaka časa, ko bodo izplačevali pri Kranjski hranilnici za vsak poŠtemo naloženi goldinar le borih 50—70 kr. 'Slovenci uvažujte ta gfas in dvignite iz propadajoče hranilnice čim preje vaš denar in ga naložite v kako slovensko hra« niln.ico. S težkim trudom pridobljeni denar naj bi pogoltnili nem- ču/rski razbojniki, to bi bilo odveč, saj je dovolj da so srkali svežo kri slovenskih sinov. Zakaj bi ne odnesli težko prislužene novce v varno zavetje. Če počivajo 'mučeniki v grobu pri sv. Križu radi nemške'podivjanosti, bi bilo vetn-dar že odveč, da bi sedaj še drugi Slovenci s tem, da bi radi Nem-čurjev pogubili še svoj denar. Pomnite da tu v domovini ue da nihče niti počenega groša za vse vrednosti v Kranjski hranilnici, ker se bode čim preje oglasil boben v tem zavodu. Slovenci glejte, da ne bode za vas usodepolno. V nedeljo dopoldne dne 8. nov. je jel naletavati prvi sneg. Za tem je snežilo celi dan in celo noč ter še v pondeljek dopoldne. Vse ulice so polne snega, poljane odete z 'belo odejo in drevje komaj da je zguibilo zeleno svojo obleko, že se je ovilo v snežno belo. Sedaj vlada mraz in sneg leži za ped debelo. Dne 8. nov. je priredila “Glasbena Matica” veliki, na višku stoječi koncert. Po usodepoluih dneh se je “Glašbena Matica” preuredila in tako imajo ljubljančani u-metniško godbo v gledališču, na koncertih in drugod. Kar se tiče duševnega užitka nedeljskega večera v veliki krasni dvorani “Union”, ga nemore pero navadnega človeka popisati. Za tak popis je treba strokovnjaka, da o-črta to, kar je sinoči duša čutila, ko je (plavala nad pisanimi livadami, sedaj višje in sedaj nižje dokler ni vspela v sinje nebo in zopet se približala materi zemlji, koji trepeče srce muk in trpljenja veselja in ljubezni. Dvorana je bila- polna in burno je meščanstvo pozdravljalo slavnega pevca Betetto, ki je s svojim močnim, o-čarujoeim basom vsacega presenetil. Po umetniškem petju umetnika. so se izvili srčni občutki v eno samo bučno drvečo reko skozi slaipove iu pečine, da so slavnega pevca ponovno priklicali na oder. Divno smo se topili veselja, ko so razkošno ubrani glasovi orkestra plavali v ozračju in blažilno mehko padali na dušo. Tu se vidi kaj zamore vstrajno delo zavednosti, vsamosvojitve; ako se narod zaveda- svojih naravnih moči. Sedaj šele ko počivate ubogi žrtvi v hladni zemlji, zavel je zveži duh zavednosti med Slovenci in že vidimo povsodi napredek. povsodi se vidi da je Slovenski narod, dovolj močan, da hodi 'po potih osamosvojitve in še več, tu se vidi, da smo bili preje hlapci krvoločnih gospodarjev, ki so nas za zahvalo bili in teptali. Iz tega naj bi sledilo, da bi tudi Slovenci v Ameriki gojili bratsko ljubezen ter se strnili v močno vez in bi marsikaj storili za napredek, — kot doslej. —r. RUSKE RAZMERE V AMERIKI Pod tem napisom smo c. čitateljem v predzadnji štev. poročaii o Mehikanskih žrtvah Ricardo Flores Magon. Antonio I. Villarreal in Librado Riveru. ki se že nad 14. mesecev nahajajo v zapora v Los Angeles, Californiji, samo zato, ker so denoncirali diktatorstvo predsednika Porfirio Diaz, ter budili ljudstvo k organiziranju z namenom, da bi potem v skupni moči prišli do 'boljših pravic. Danes imamo poročati pa zopet v drugih dveh jednakih slučajih, katera razburjata javnost od New Torka pa do Chicage. Jan Janov Pouren, se že delj časa nahaja v new yorskih zaporih, o katerim smo tudi že poročali in v chieaških zaporih pa zdihuje Christian Rudowitz, katerega so tudi ovadili ruski vohuni in raška vlada zahteva, da se ji oba Pouren in Rudowitza izroči. Zaslišana sta bila pred zveznem komisarjem, in dasi se komisar še ni odločil, se ju li odda ruski vladi ali ne, se ju vendar še v zapora drži in čaka nekih podatkov iz Petrograda; najbrže pa bo imel odločilno besedo pri tem državni tajnik Root. • PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL Zdr. dTŽave opazujejo ta dva slučaja z največjo pozornostjo, in .sicer bo li Mr. Root, prijatelj trusio v prelomil prijateljstvo a carsko vlado v Petrogradu, katera je dobra odjemalka trustjauov ter oprostil Pouren in Rndowitza, ali pa bo pokazal svoj korakter pravega amerikauiama s tem, da bo oddal, te dve žrtvi uradnikom ruske vlade, ki ju bojo odvedli nazaj na Rusko, kjer ju bojo ua naj-groznejši način mučili do smrti. Mr. Root se torej nahaja v dokaj neprijetni zadregi. On je ča-stilakomen nad vse, in še nad stopnjo katero zavzema, kot dr. tajnik; Ijnbi pa tudi denar nad vse drugo na svetu. Bo li se Mr. Root zameril trustom in osvobodil te dve ruske žrtve, katera sta že nad leto dni v Zdr. državah in po katerih krvi koprni car in njegovi krvoločni kozaki, ali ju bo pa oddal carski krvoločnosti ter prejel plačilo od trustov, za koje dela iu katerih prijatelj je? Zadeva Rudowitz in Pouren bi mogla apelirati na vsakega pravičnega Amerikanca in Amerikanko. Nju svobodni .principi so naši principi, za katere so se prvi očetje naše republike bojevali ter se osvobodili angleškega jarma. Na tisoče in tisoče dragih življenj se je žrtvovalo, in da je ta dežela danes prosta (?) za to gre vsa hvala patrijotični krvi, ki se je prelivala v vstajui vojni. Tisoče in tisoče bo moglo preliti svojo nedolžno kri za osvobojenje Rusije iz tlačanstva, ki je sramota za stoletje v kojim živimo. Pouren in Rudowitz sta patri, jota. Ona dva nista navadna hudodelca. Ako bi bila navadna morilca in tata, za kakoršna ju hoče ruska vlada nam usili.ti, hi naša vlada ne šla v toliko stroške z o-■bravnavo. Rnsija bi bila vesela da se ju iznebi. Toda ta dva sta politična “zločinca”, ‘kakoršnih se Rnsija boji bolj kot vrak križa in katera so ruski vohuni sledili v to veliko deželo svobode, kar je rodilo sovraštvo cara do političnih nasprotnikov, in v ta namen so ruski tajni vohuni zasledovali jn čez pol sveta, da bi jih, za njih patrijotični napor za osvoboditev ljubljene jim domače dežele, uničili. K temu pristavlja “Chicago A-merican” rekoč, mi bi utegnili prerokovati, da nobeden teh dveh mož nebo nikdar od znotraj videl ruske ječe, pa makar Mr. Root, petolizni sluga trustov tudi privoli ju izročiti Rusiji, ker nemogoče je verjeti, da bi Ameriško ljudstvo dopustilo na nje račun, tako sramoto. Ne Pouren in ne Rudowitz, ne bota šla nazaj na rusko, pa če bi ju tudi Mr. Root skušal in hotel vrniti. Komisar Foote mogoče ni. ma moči osvoboditi Rudowitza tukaj. Mr. Foote je zaslužen mož in ■bil je dober hlapec ljudstva, toda njegove roke so zvezane iz Wash-ingtona z radečim prevezom. Ako Mr. Root ne da osvobodilnega povelja za te revne prognan-ce. potem bi se ga moglo s silo do tega privesti, da bi se ju osvobodilo. Začasno pa sta zaprta v ječi, kot kaka navadna zločinca. OBVESTILO! V najem se odda kmetija za leto 1909, lepa hiša in gospodarska poslopja, 52—55 akrov najfineje-ga polja. Cena najema $255. ali pa polovica pridelka. Dam jaz semena toda bode sejal, kar jaz povem. Nobenemu se ne odda. kakor le izkušenemu kmetu, drugi ne dobi v najem, ne glede koliko bi plačal najemnine. Ponudbe naj stavijo samo kmetovalci in naj ipovedo kje so kmetovali. Ako je izkušen kmetovalec, kupim mu vso živino in potrebno orodje. Kmetija se po prvem letu odda za 5 let, ako je pravi človek. Da pa Slovenci ne bodo mislili, jaz rabim “suckerja”, izjavljam, da imam 6 prosilcev Amerikance? in kmetijo oddati je najmanja stvar na svetu. Kmetovalec lahko napravi čistka dobička $1500-2000. P. Gram, Naylor, Mo. SLOGA” _______________________ v Milwaukee, Wis. Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St. Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St. I. Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St. II. Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St. Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St. Nadzorni Odbor: JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN, FR. AMBROŽ, FR. FUZIR, FR. BANKO in JOS. KKMSKO Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačan, 44# S. Pirce St. Društvene seje se vrše na 163 Reed St. Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1997 in samostojno postalo 1. jun. 1908. Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati oo*am;zne Člane ali društva po državi Wisconsin. naznanjam, da imam na prodaj izvrstno dobra in naravna VINA. Novemu vinu bodi si belo ali črno je cena 35c. galon 9 posodo vred. Manjša naroči-la, kot 50 galonov ne sprejmem. Staro vino mi je pošlo. Za večja naročila kakor na primer “Car load”, pogovorimo se pismeno za ceno. Z naročilom se dopošlje polovico denarja naprej, a druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsaki naročnik si plača voznino sam; in prosim za natančni naslov, kam se vino pošlje. Za obila naročila se priporoča: POSESTNIK VINOGRADOV Frank Stefanicb, VhVFresna-Cal BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM Ne trpite radi sramožljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Zastrupi jen je krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fouček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nlkov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte M. A. WEISSKOPF, M. D. ----- ZDRAVNIK in ranocelnik -- 885 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10, ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.-—3. ure popoiudne in od 4.—5. popoludne. od 6,—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma iu to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 4« Glas Svobode 99 (The Voice of Liberty) weekly Published by xhe Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek in velja ZA AMERIKO: Za celo leto za pol leta.. ZA EVROPO: Za celo leto za pol leta Naslov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 597 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL Pri spremembi bivalliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov. * v ROCKEFELLERJEVA KRIZA Poglavar “Standard Oil Company’’' je poštenjak b a že vsakega častnega občan a, koji je oficijelni mestni deputaciji sledeče besede rekel: “Trideset let že stanujem v občini in nobeden ¡človek mi ne-more ničesar dokazati.” Kaj “dokazati”, tega ni povedal. Gospod Rockefeller je prost, akoravno je iz njegovega zaslišanja sledilo, da je delal denar, kot seno in da ga še dela. In kdor si veliko denarja naredi, gotovo poštena sredstva ne rabi. Se ve, tako stvar je treba dokazati, ako se hoče takemu možakarju do živega, priti. Tu je za-gatka. Komur se nič neniore dokazati, takega zakon proslavlja za poštenjaka. 'Stari in pošteni John D. je zveznemu zastopniku v New Yorku pravil, kako da je z izposojenimi borimii $2000 njegovo podjetje začel in kako da je potem vsled pridnosti in varčnosti (njegovih delavcev) multi-miljo-nar postal. In se ve, zvezni zastopnik je vse verjal. kar mu je pravil Rockefeller, kako si je milijone napravil, vsaj delal se je tako, kot da mn verjame. Dragega mu tudi ni preostajalo, ko se Rockefellerju nemore “ničesar dokazati”, In vendar so dejstva jasna. kot solnce; metode Rockefellerja so preveč prozorna. Nekoliko požiga, nekoliko vničenja s podku-puvanjejni ali pa s podcenitvijo, dokler konkurent ne pogine, nekoliko pogodbene “švindlarije”, vsled katere se konkurent navidezno za visoke odškodnine zaveže, da določen čas ne bo produciral, a po preteku tega časa vidi da je ob vse prejšne odjemalce; nekoliko izginiti, pustiti in “v morje pokopati” orodje katero “preveč ve” (.glej Tomaž Law-son-nova razkritja) in več takih malih “špasov” — vse to je prispevalo, da je trust olja naj gi-gantnejši izkoriščevalni stroj celega sveta postal. Od vsega tega ni •John ¡D. nič omenil, tudi bi bil bedast, ako bi bil to storil; po tem ga ni nihče vprašal, in ako 11 efrorii in PRESELITEV! í¡( Frank Sakser Co. in Glas Naroda 99 se nahaja od sedaj naprej v lastni hiši 82 CORTLANDT ST., jf To je tik Pennsylvania železnice, Y postaja Cortlandt St. Station ali y dober blok od Baltimore & Ohio železnice......... Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MEO. INSTITUT# On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbeeino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI ! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. ft Slovanska Delavska Podporna Zveza v Conemaugh Pennsylvania. V.tfuiovljena dne 16. avgusta 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, K. F. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC, ” ” Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328 ” ” Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ, Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435 ) Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki ' /A nadzornik: /OSIP CUL/KAR, " ” I III. ” IVAN GLAVIČ, i Pred sed.: MICHAEL AMERŠEK, Sz 4 Park A ve, Johnstown, Pa Porotni i //. odbornik: IVAN SPENDAL, Conemaugh, Pa odbor j 7// „ MARTIN PEIRIČ, Zapisnika*.; FRANK PAVLOVČIČ, " Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL, Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa. DOPISI IN POROČILA Gobo, Wyo. 14. nov. 1908. Ravno pred par dnevi sem bil po opravilih v bakrenih hribih (Copper Mountains) pri mojih prospektih; delal sem namreč po leti tam in moji listi “Glas Svobode,” “Aippeal to Reason”, “Proletarec” in “Willshir Magazine” so me dokaj zvesto tudi v visokih hribih obiskovali, ker sem bil pa mnenja to zimo gori ostati za to nisem naslova takoj izpre-menil in listi so mi še zmerom na »tari naslov dohajali. Da ne bom preveč prostora tratil, tedaj hitro h točki, kaj me je napotilo do teh vrstic. Dasiravno dva meseca nista dolga, pa vseeno sem na moji stari pošti precej velik sveženj časopisov dobil in kakor hitro mi čas dopušča, jih tudi čitam. Seveda za enkrat le po večim, kir sem tak npž, da bi rad vse na enkrat prečital L- vsaj glavno vsebino, in 'kadar imam čas pa pričnem zopet od kraja, in ravno tako je tudi nocoj; ko berem ob 12. uri ' ‘ Proletarca” št. 59. in sicer dragi socijalist Geo. Komar, Vaš dopis me je spravil v tako zadrego, da ne-vero ali sem možki ali ženska ali socijalist. Mogoče gospod Komar, da ste že dobili zasluženo, ker “Glas Svobode” še nisem prečita! vseh številk; pa vseeno nič ne škodi če ste za Vašo budalost dvakrat plačani. Gosp. Komar, za sudruga Vas nemorein imenovati; obžalovanja je vreden Vaš dopis v “Proletarcu” št. 59, in zakaj? Kako ste pač smešni, ali se ne sramujete socijalista imenovati, ko je vendar iz Vašega dopisa razvidno, da nemorale biti. To pa zato: Vi pišete da ste bili pred nekaj leti naročnik “Glas Svobode” a ste ga opustili ker ni nič socijalizma učil. (?!) Pomilovanja ste vredni; res se mi smilite! Jaz sem tudi že par let naročnik na “Glas Svobode"' in zatoraj lahko trdim, da Vi g. Komar imate prokleto malo pojma o socijalizmu iti glavo' bi stavil, da imamo tukaj v tej jami en ga starega mulca, Meri Vas v socijalizmu daleč prekosi. Jaz ne zagovarjam “Glas Svobode”, toda vse kar je prav. Ni rečeno, da list na 8 straneh samo o socijalizmu piše, saj bi bilo še meni predolgocasno tako čtivo; ampak reči moram, da ko bi Vi le trohico pojma o socijalizmu imeli, bi v vsaki številki nekaj našli. Pa še nekaj drugega: Vi pišete., da list je preveč čez vero pisal! Butec, ali morate le eno številko “Glas Svobode” pokazati, da je čez vero pisal! Ali je duhovnik, če se ga razkrinka, kakor zasluži, — vera? Ali vidite, kako ste zabiti, se ne sramujete? Odkrito Vam povem; jaz sem tudi krščen in sem bil po katoliško iz-rejen. v pravi kristovi veri in o naukih, katere je g. Kaker, svoje-časno v “Glas Svobodi” priobčeval; ali je morebiti Tolstojeva “Moje verstvo” čez kristovo. vero šla? Rad1 bi Vam jih še več povedal, toda. žal da je že prepozno, ter bo treba iti kmalu zopet na delo. Ob enem obžalujem tiste k». teri nameravajo Vas za komisarja voliti. 'Če mi bo čas dopuščal, se še kaj ipomeuiva. ker z Vašim dopisom ste več zaslužili. Rad bi Vas, ali boljše rečeno takega socijalista, kot ste Vi osebno poznal. Vaš pomilovalen .Anton Budna. Dostavek. V eni zadnjih št. Gl. Svobode, sem priobčil, da če je tukaj v kližni kaki delavec brez posla, naj se tu zglasi in prijel sem precej pisem iz Oklahome, North Dakota. Wisconsin in Colo-rade. Dragi mi rojaki, nekterim sem pismeno odgovoril, ker pa vsem nemorem, tako naj tu omenim. da iz daljave nikogar-ne vabim sem. ko tukaj tudi ni nič posebnega in tudi delo se ne bo zmerom dobilo, ker jih vsaki dan po 10 ipride. Kakor hitro bo nova Mašinarija v tiru. bo dovolj dela in bom rvp tone no poročal. Iskreni' pozdrav vsem somišljenikom in socijalistom —- pa ne kakoršen je Komar. — Collimvood, O. 23. nov. 1908. Dovolite da nekoliko opišem tu-kajšne razmere. Tukaj smo Slovenci in Hrvati, koji imamo vsaki svoj narodni -socijaUstični klub. Ko smo bili povabljeni na hrvaški shod, smo se ga bili tudi vdele-žili; govori so bili velikega pomena. in reči moram, da mladi hrvaški govornik je z njegovim temeljitim razmotri vanj e m pokazal, da je povsem zmožen za marskte-ro službo, katero sedaj pravi “mameluki” zasedajo. Med dragem je tudi predlagal, da bi se so-drugi Slovenci in Hrvatje zedinili v en klub in ponudil v p rabo njih tiskarno, katera je l-l. novembra izdala prvi svoj list in porabo bukvarne v kateri imajo dovolj knjig. Po končanem govoru, srno Slovenci odgovorili, da za nas častno ponudbo nemoremo sprejeti in sicer zaradi tega, ko mi spadamo pod R. P. a oni spadajo pod S. L. P.. Mi želimo za zložno delovanje, toda zvezo obeh klubov nemoralno odobravati. Hrvaški govornik je koneeno nasvetoval, da bi izstopili iz stranke in ne spadali, ne k S. P. in ne k S. L. P. temveč, da bi delovali v prilog enega samega socijalizma. (?) Gollinoodski sodrugi, a. k o mi to storimo, da odstopimo od socialistične stranke in tudi. da ne spadamo k S. L. stranki, potem se začne tretji socijalizmi in smo gotovi v kapitalističnih rokah do ko^ nee sveta. Ako sodrugi Hrvati želijo pravi cilj doseči, da bi bil en sam socijalizem, bi bilo veliko boljši, da bi stavili prošnjo na S. L. stranko, mi pa na S. P., da se skliče konvencija, katera bi stvar rešila. Karl Kotnik. Calumet. Mich. 24.nov. 1908. V štev, 47, z dne 20. t. m. Vašega cenjenega lista, krokodilove solze toči neko človeee iz 'Calu-meta, z podpisom Severinčan, da si je znano, da dotični ni nikoli v Severinu bil in tudi vidil ga ni v sv ni e tv" življenju. To brevljasto človeče, ala ‘ Purgar mojster’ se je z vso svojo bu-tico spravilo na poštene in pravične možje, po njem tako imenovane: “Goskar — Džinko.” Čudno je to od njega da se pojavlja v mesecu novembru, saj je vendar znano, da so se zgodile razne čenčanje pod njegovim vodstvom v mesecu aprilu. Vtem mesecu je tudi stranko pod imenom “Prestarji” z ono veliko Batino napadal in grozil jih uničiti, sedaj je pa prišel čas, da jim se lepo pohlevno prikupi, toda “Vas poznajo, zato Vas tudi nemarajo.” - V svojem dopisu se spominja nekterih “mačkov”; lej, lej saj vendar ste že večkrat sami izjavili, da je takov maček Vaš največji prijatelj in veselje. Ta maček, da je Vaš edini potomec druzega ita-ko nimate! “Goskar se je poneznažil v ono skledo iz katere vsaki dan zajema.” Vani pa. jaz naravnost povem in tudi dokažemi kjer hočete, da ste se prav debelo ponesnažili že večkrat v ono skledo iz kater° sedaj vsaki dan trikrat zajemate. Gapito. “Džinko je ves v Rupetovem berlu.” Znano pa je, da njegova kuča ima vhod iz glavne ulice. Na katero ulico pa ima Vaša hiša vhod? Če ne veste Vam povem jaz: Zraven berla živite in spite, v njom ste že čez leta; in čigav je ta beri Vam povem kadar hočete, a kedaj se bodete iz tega berla izkopali. nam je uganka. V bodoče Vam svetujem, da je boljše za Vas. da se bolj primete svojega posla, kajti mogoče je, da ne bo časa na razpolago, ker potem bodejo morale še vedno škarje rabiti. Severinčan št. 2. Renton, Wash. 18. nov. 1908 Črtal sem v cenjenemu “Glat Svobode”, da. zaostale naročnike opominjate: moja naročnina sicer še ni potekla toda Vam pošlem vseeno malenkost $1.50 za prihodnje leto in $1.50. kot novo naročnino mojega brata, kateri je “Gl. Svobode” pri meni črtal in se mu je tako d o padel da se nanj naroči. Rekel je: “To je vresnici list, kakoršnega svobodomiselno in napredno delavstvo potrebuje." Drugokrat kaj več in ostajam Vaš zvesti Rudolf Petshnik. Opomba uredništva. Hvala za Vaš trud. a brez truda ni kruha. S stvarnimi dopisi ste nam vselej dobro došli. Knjige, kakoršne želite nimamo v zalogi, toda na spomlad bomo dali tiskati več vrst. da bomo želji naših čitatelje v ustregli. Virden. 111. 21. nov. 1908. Tukaj pošljem $2.00 in sice’ $1.50 za eno letno naročnino“ Glas Svobode” in 50c za podporo listu. Glede dela Vam nimam nič posebnega poročati; dva premogo-■kopa delata skoro vsaki dan toda zaslužek je odvisen od vsakoterih razmer, tako da nekteri zaslužijo še precej dobro a veliko jih pa služi iprav slabo. En premogov rov tukaj še ni pričel z delom; že počiva od 1. dne aprila t. 1. Za sedaj rojakom ne svetujem sem hoditi, ker je skoraj nemogoče delo dobiti. Kedar se razmire spremene, Vam hočem poročati. S socijalnem pozdravom Joe Toršič. Akron. Mich. 23. nov. 1908 ..... nadalje prosim, da vvr- stite par vrstic v “Glas Svobode” a ker še nisem nikdar kaj poročal v listih, nisem mie kaj vajen takih stvari; torej, ako ne boste vse skupaj v koš pognali: Dekleta, v Forest City pozor! Fantje v Akron. Mich.. smo “le-di/g” in “frej” pa zapojemo. Sooči sem na vasi bil, na ono stran potoka: slišal sem mili glas. se “gvišno” naše dekle joka. —; Le jokaj se, le jokaj se, sej si sama kriva. — fantič je ta pravi bil, zakaj ga si zapustila?! (Grozno-Kai bo sedaj, če bo povodenj vsled solza? France, si še vedno gfgri1 Gr>r. ur l Glas Svobode Vsem društvam, gostilničarjem, trgovcem kakor tudi posamesni-kom se priporoča “Glas Svobode” za nabavi jen je vsakovrstnih tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine; priskrbi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali obratno. Vsa pojasnila se dajajo naročnikom “Glas Svobode” brezplačno, samo poštna znamka za 2c, je za odgovor priložiti. Zaloga pohištva Dobavlja kompktne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. V. KOBZINA-tu 580-582 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine..........22.000 BP La Touraine..........20.000 HP Chicago, nov parnik...9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE \V. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. CARL KLANCHNICK 9634 Ave. N. S. Chicago, 111. Prodaja mleko, grocerijo, pre-;ajeno in drugo meso, kakor vse ■ njegovo stroko spadajoče stva-i. — Točna postrežba in nizke ee-ie v najblojšo zadovoljnost kupo-aleev. Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave , Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke V ITALIJO v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderc, vse v divnih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki Cunard Line. Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni CARMANIA. (trojne turbine in vijaki) CAR0NIA, Dobra Unijska Gosi il na, iSr Jos. S. Stastoy 650 Blue Island Ave. Velika Dvorana za društvene in linijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. WELKY’S Restavracija in gostilna 55 2 Blue Island Ave, CHICAGO vogal Loomis in 18, ceste. Telefon Canal 1458 ...... JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163ReedSt , Milwaukee, Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA največji in najlepži parobrod sveta, (z dvojuiini vijaki) 666 čer-1 jev dolg, in z 20.000 ton vsebinske moči. Dva ua.jvećja parnika sveta; C* ARH N I A oc*Pkije iz New Yorka, 28. iio-I A. vpmbra. 7. januarja in 18. fe-bru ar ja. P A DM A NT A odpluje iz New Yorka 21. \j ftliiilA l'l A januarja in 4. marca. V Ozore, Madera, Gibraltar, Genova, Neapol, Aleksandrijo,Trst in Reko. Vsi novi in novodobno opremljeni parniki Carpathia z 13-600 tonami Slavonia z 10.600 Poanania z 10.000 Ultoaia z 10.400 Vse pojasnila daje CUN ARD parobrodu o društvo, L. t. d. F. G. WHITING, Mgr. West, Dept., 8. K. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO. Kakor tudi vsi lokalni agenti. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk Št. Tel. Canal 1405 Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. Raznovrstne GLASBENE INSTRUMENTE prodaja in potpravlja Josip Jiran 459 W 18th St, f!bienš-kodoval. Divjaka so zaprli. Kaj pravi “Svobodna Misel”, če opazuješ, kako se izvršujejo po vseh slovenskih deželah liberalno-klerikalni kompromisi, ki prepovedujejo liberalcem vsak nastop proti klerikalizmu? Ko so imeli svobodomiselci svoj sestanek v Ljubljani, smo si dovolili izreči dvoma, da bi dobili kaj trdne zaslombe pri liberalni stranki. Takrat so nekateri mislili, da kar tako zabavljamo, ker menda ne moremo živeti brez 'zabavljanja? (Tako piše Rrdeei Prapor.) Kaj pravi “Svobodna Misel” danes, ko res ni ostalo na Slovenskem nič protiklerikalnega ra zven socialne demokracije? Rdeči Prapor piše, da bo treba Turško džamijo nazadnje sezidati tudi v Ljubljani. Povsod vsiljujejo zdaj muhamedancem džamije. Najprej so jim jo v Zagrebu obljubili katoliško-klerikalni frankovci, zdaj pa na Dunaju Lueger. ki je tudi dejal, da molijo katoličani im mohamedanci enega boga. No, vsak po enega že, ampak da bi ‘bil krščanski bog tak, kakor islamski alah, nam dozdaj ni bilo znano. Da niso morda tudi po Luegerjevem mnenju krščanska nebesa taka kakor turška? Vsekakor — če bodo povsod turške džamije, ne bo smela Ljubljana o-stati brez nje. Razmesarjen od vlaka. Stroji in ■tender dunajskega brzovlaka južne železnice, ki je prišel 11. nov. ob 9.25 zjutraj na postajo v Trstu, sta nudila strašen pogled: kolesa so bila pomazana s krvjo in kosi človeškega mesa. Nesreča se je pripetila med postajama Rakek in Planina. Neki petnajsletni kmetski fant je hotel stopiti čez progo, dasi je bila ista zaprta. Gledal je za oddrdrajočim tovornim vlakom in ni zapazil, da‘se je v istem1 hipu približal od nasprotne strani bliskoma brzovlak. Ko da bi trenil, je bil nesrečnež zgrabljen od sprednih vozov stroja, vržen na tla in presekan na dva kosa. Vlak se je ustavil in smrtne ostanke so prenesli v bližnjo mrtvašnico. Železniška nesreča. 11. novembra je zavozil tovorni vlak štev. No. 1005. - Guaranteed under the Food and Drugs Act, June 30, 1906. se najhitreje nared, ako se rabi SEVEROV BALSAM ZA PLJUuA. Prepreči vnetje, vstavi kašelj in ozdravi vnete prostore. IM ml Im. * *• Pneumonia. Croup. je zdravilo na ktero se je zanesti, da bode najbolje delovalo zoper kašelj, prehlajenje, bolečine v grlu in vnetje pljuč. Po pametni rabi tega zdravila si je mnogo ljudi že olajšalo bolečine in so bili popolnoma ezdravljeni. WP.5f.Ui' » Gosp. John Težak. Wardner, Idaho, piše: “Jaz se sem prehladil pri delu v rudniku, ker sem delal na nekem mokrem prostoru, čutil sem krče v grlu in bolečine, pa bil sem ozdravljen po Vašem balzamu za pljuča, kateri res zasluši vse pohvale.” Cena 25 In 50 centov. NAPRODAJ V VSEH LEKARNAH. ZDRAVNIŠKI NASVET POŠLJEMO ZAS1 ON J Brightova bolezen, napake na jetrih, bol čine jeter, otrpnela jetra, vnetje jeter, kan,en v ledvicah, kamen v žolču in vse druge bolezni ozdravi je trda bolezen in je jako težko ozdravljena, ako se zastari. Ako se pa že zgodaj z očne zdraviti z dobrim zdravilom, se vendar prežene. Najbolše zdravilo za to pa je Severovo zdravilo ZA OBISTI nr JETRA SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC Dolgost rabljenja tega zdravila in tisočerniki ki so bili ozdravljeni priporočajo to zdravilo, vsakomur. To je najbolše zdravilo zoper hrb-tobol in težko puščanje vode. Cena 50 centov in $1.00 Ta izvrstna tonika uredi vse prebavne organe in ozdravljenje prav kmalu pride. To je navadna zdravilna tonika. Cena 50c ln $1.00 Severov 1909 Slovenski Almanah je pripravljen za razdelitov Vprašajte po njem pri yašjh drugistili. Dobite £a zastonj. Slovenci pozor! Ako potrebuj'ete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove =POr--- : ■ “©ft j. najnovejši modi in nizki ceni. ji JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Av*. blizo 18. ulice Chicago, lil. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzoroe za meške obleke. M&~ Oglejte si našo zalogo OBUČE.*3©# TEL. CANAL • •• v ' umimjciMm Kloboučnid a obehodnid zbožim vÿpravnÿm ZAKAZKOVE PRAČI VENÜJÊ SE • zvuSntf pozornost 598-600 BLUE ISLAND AVENUE Pozor rojaki 1 Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chlcagl in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pljenem saloonu “Triglav” vedno sveže - Atlas" pivo in vsakovrstne likerje. Uniiske sinodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 611 So. Center Ave., blizu 19. ceste. CHICAGO, ILL. RAZNO IN DRUGO. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, 111 Edward Pauch ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO.* GOSTILNA SLOVENSKI DOM NA NOVEM PROSTORU 583 S. Centre Ave. vogal 18 St. Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem Mohor Mladič Avstrijski cesar je daroval za 42 avstrijskih rudarjev, ki so ponesrečili v Radbotu pri Harrimu, 10,000 K. Pri grozoviti nesreči v rudniku pri Hammu se je ponesrečilo tudi več Slovencev, večinoma iz Šta-jerske. Smrt slovenskega delavca v tujini. Pri grozni nesreči v Hamann na Vestfalskem se je ponesrečil tudi slovenski delavec Ivan Ce-pnder. Strašna ženska. V Aehdorfu pri Landshutu so zaprli neko Wimmer, ki je jemala otroke na hrano ter jih potem zastrupljala. Zastrupila je tudi 12 svojih o-trok. Cesar papežu. Avstrijski cesar je podaril papežu dat naprsni križ. na katerem je Kristus iz zlata obdan od 60 briljantov in 50 rubinov. Vojaški novinec ni hotel priseči. Neki vojaški novinec v Bud-jejevicah na češkem' ni hotel priseči na zastavo. Nič ni oomagalo, da so mu častniki prigovarjali. Vojaški novinec je izjavil, da bo nosil puško, če mora to že biti, streljal na ljudi pa ne bo nikdar. Izgnani francoski redovi v Trstu. V Trst so se preselili jezu it j e in minoriti, ki so jih Francozi izgnali. Pred kratkim pa so 'Trst no-častile še neke šolske sestre “Pomočnice duš v vicah”, ki so o-tvorile zavetišče za deklice združen z dekliškim penzijonatom. Trpinčenje vojakov. V Velikem Varadinu je ukazal stnašanešter Aleksander Szell po vaji vojaka Mihajlu Forgaču, da mora plesati. Revež je res plesal, in sicer toliko časa, da se je zgrudil na tla. Nato ga je stražmešter še oklofutal. Ubogi vojak se je na to obesil. Proti stražmeštru je uvedena preiskava. Kako je sodil Martin Luter o Nemcih? Rekel je nekoč: “Unsere deutsche Nation ist eine wilde und ¡barbarisehe Nation, halb Teufel, halb Mensch! (Naš nemški narod je divji in’ barbarski narod; ■Df»1 ipläjVa pol Človeka!)” Za koliko se je Luter zmotil, vidijo posebno avstrijski Slovenci, ki nemško kulturo čutijo dannadan na svoji koži. V ogrskem parlamentu je grof Amdrassy pradložil v-olilno reformo s pluralnim zistemom. Bečar-ska banda, ki gospodari na Ogrskem, je torej res poteptala svojo obljubo in ogoljufala ogrske narode za pravico, katero jim je bil obljubil kralj. Načrt, ki ga predlaga Andrassv. je tako infamen, da se ni čuditi, če je zavrela kri ogrskim delavcem in je pričakovati najhujših bojev. Rubežen nagrobnega spomenika dovoljena. Okrajno sodišče v Marijinih Varih je dovolilo nekemu upniku, da je zarubil spomenik, ki ga je bila neka vdova postavila na grob svojemu soprogu na katoliškem pokopališču imenovanega mesta. Zastopnik vdove je rekuriral na okrožno sodišče v Hebu ter izvajal, da se nagrobni spomenik ne sme zarubiti že z ozirom na pieteto, potem pa tudi ne iz pravnih razlogov. Spomenik je del groba in kot tak je izvzet iz prometa. Okrožno sodišče je ugodilo rekurzu ter rubežen razveljavilo. Zahtevajoči upnik pa je vložil revizijo na najvišje sodišče, in to je vpostavilo odločbo prvega sodnika. Dovoljeno je torej rubiti tudi nagrobne spomenike. Književnost. Kdor si hoče omisliti izvanredno fino čtivo, tako priporočamo našim cenjenim somišlenikom da si naročijo “Svobodno Misel”. “Svobodna Misel” izhaja vsaki mesec po en zvezek, ali pa na 2 meseca podvojen zvezek in stane pri u.pravništvcc naročena celo leto Kr. 2.50. Nado v za naročbo je: “¡Svobodna Misel” Praga — Vinogradi — Češko — Avstrija. Da omogočimo našim rojakom izvrstno in ceno čtivo, smo ®e odločili, da prevzamemo naročila na “Svobodno Misel” in kdor nam .pošle $2.00 dobi celo leto “Glas Svobode” in “Svobodno Misel.” Samo “Svobodna Misel’ stane pri nas naročena celo letno $0,65. Pri> tej priliki vabimo naše cenjene rojake, da si na edini delavski M&t “Glas Svobode” naročijo, ter damo ugodnost, da kdor nam pošle 150 eemtov dolbi list takoj a naročnina se mu računa šelej od 1. januarja 1909. Vse naročnike prosimo, da Meri naročnino po “Money order” vplačajo, da nam na pošti dobljeni “modri” ali “zeleni” cegelc v pismu pošlejo, ko brez tistega ne dolbimo denarja. Oni pa ko nam poštne znamke pošlejo, naj pošlejo izključno le znamke po lc ali po 2c, večje ne, ko jih ne moremo rabiti ne v denar spraviti. Upravnnštvo “Glas Svobode” Od mnogo zdravil se govori, da one revmatizem, živčne in n odobri e ‘boles-ti pomirijo. Toda “Pakt Expeller s sidro” vsebuje vse one lastnosti in prekaša vse druga zdravila, ker je najholiši W proti takim boleznim, 25c in 50e. Milijone akrov državne zemlje zastonj. Vsakdo dobi “homestead”, 160 akrov kmetijske zemlje zastonj Kupiti žarno reš do 320 akrov izvrstne Šolske zemlje v Texasu p» $2.00 aker. na 40 letno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, ki o-pisuje vso to zemiljo. te poduči kako jo dobiti, stane k 75 centov po Money Order. Opisuje kmetijstvo in vsebuje načrt in opis nameravane slovenske naselbine Slovenija. Knjiga ne govori o nekaj negotovim: ž njo dobiš zastonj farmo. vredna najmanj $1600. Knjig izšlo 1000, polovica je prodanih; požuri se. v par dneh bode pošle. Prodajem farme v Minnesoti, kjer kmet bogati. Preskrbim “homestead”, irigirano zemljo, farmo, vinograd, in gozd v kateri državi hočeš. V Texas je zemlja od $10.00 naprej. WM. BRUNSHMID, 708 So. 10. St., Minneapolis, Minn, Odprto pismo Slovencem! Cenjeni rojaki: — Ako potrebujete zdravniške pomoči v kakoršni koli bolezni, obrnite se na zdravnika od Collins N. Y. Medical Instituta v New Yorku. Jaz sem se sam prepričal, da je on res učen in isknšen zdravnik ; samo enkrat sem prejel od njega zdravila, pa sem popolnoma ozdravil od želodčne bolezni, za kar se mu prav srčno zahvaljujem, ter ga vsakemu priporočam. Johu Mazgou Box 82, Silverbell, Ariz. j Ravno izdan! Severov Slovenski Almanah za leto 1909 je sedaj pripravljen za razpošiljatev. Ta kolendarček ima 64 strani na 'katerih so opisana zdravila in kako je ista rabiti v slučajih bolezni. Vsaka hiša. bi morala imeti enega teh kolendar-jev pri roki. Vprašajte za istega ori Vaših groeeristih ali lekarnarjih. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. AV. F. Severa. Co., Cedar Rapids. Iowa. Pošljemo ga zastonj. . Zdravniški kongres. Kdorkoli zasleduje napredovanje vseh zdravniških kongresov bo tudi opazil, da zdravljenje skoraj tv vsili notranjih boleznih je predpogoj, da se prebavne organe obrani pri njih naravnih močeh. Mi v našim hišnem oskrbstvu delamo tudi tako. rabimo namreč Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, kakor hitro se čutimo slabe, blede, ako nimamo slasti do jedi ter se čutimo onemogle, (rabiti moramo takoj naravna zdravila.) Ojači prebavne organe ter jih primora do rednega delovanja. Dela novo, in ojači že obstoječo kri ter jo pretaka hitro in redno po vseh delih telesa. Dela močne mišice in lepo zdravo barvo. Zdravniški nasveti brezplačno ako pišete na Jos. Triner. 616— 622 S. Ashland Ave. Chicago, 111. ROJAKI! Čital sem v št. 48 “Glas Svobode” dopis o “Clevelandski Zvezi” Ni moj namen kritizirati dopisale 1-j a, in tudi ni moja navada, da bi moj nos drgnil, ker ane ne srbi; ako pa vi-dimi potrebo, da me šege-ee potem pa opraskani dobro, včasih pa tudi koga drugega ako zasluži. Toda k stvari. Da se že par let namerava v Clevelandu ustanoviti “•Podporna Zveza”, je resnica, tudi je pa resnica, da sem bil jaz nasproten te name ra v e in sem1 odbijal z vso močjo, ali vprašanje je zakaj da sem nasprotoval in kaj da je bilo vzrok temu! Nimam namena vzroka javno naštevati in le toliko omenim, da sem uvidil, da osnovi te v ni bila na svobodomiselni podlagi kakor tudi na narodni ne, ter se je vse kaj -d-ruzeg.i. kuhalo, kakor pa govorilo. Bi! sem prepričan, da ni čas za to. Drugi vzrok je bil, ker je imel širokoustni rimski agent prste vmes. — Ako se razumemo tako se časi izpremiinajo s časom pa tudi naši clevelandski rojaki. Enkrat so so otresli ene rimske pijavke; bili so in so še reformatorji, ali bolje rečeno revolucijonarci, seveda z malimi izjemami, in kot take so imenovali v nasprotnem taboru —-kozle! Resnici na ljubo pa moram reči, da bi bil rajši stokrat kozel, kakor po enkrat bacek. Onim rojakom, kojim se je začelo nekoliko v daljavi svitati so' pričeli boj proti svojemu peneum-nevalcu, oni pa ki so ostali istemu zvesti, so padli pred njem na 'kolena ter so ostali patentirani backi. zvesti rimski nadvladi. Tako je šlo in' gre še danes v našem klerikalnem Clevelandu. Kakor se čuje, hočejo ustanoviti “Zvezo” v Clevelandu; isti nisem nasproten; čemu? Kdo bi si želel boljšega, kot tako “Zvezo” ter mir, prijateljstvo in sporazum med tukajšnjimi rojaki! To bi bilo hvale vredno. Toda rojaki, ki smo še elevela'ndčanje od “Zveze”! Verjemite, da zopet ne bo nič iz tega. Bilo bi lahko, ali ne-zaupnost med rojaki, škodoželjnost, vohunstvo, klečepla-ztvo itd., to so grehi in marsikaj še dražega. Pogledite malo okrog sebe, koliko se clevelandski Slovenci zanimajo za kako organizacijo, kaj še ! Za “pelco” pive, nož v žepu, karto v roki in vogale podpirati ob nedeljah ; to je njih staroveška navada, kar mu napiha “gaspud” v cerkvi isto je pribito, akoravno ga “nafula” tako, da bi lahko z roko pošlatal. Da imamo več društev v 'Clevelandu, je resnica, toda ako bi se vse te društva združile, treba bi bilo marsikak kumik prinesti k zborovanju, da bi gotove ■kričače spravili na varno. Torej, treba je Stvar prijeti praktično in razmeram prikladno; na pravi narodni, ali svobodomiselni, ali pa na soeijalistični podlagi ustanovljeno “Zvezo” bodem hvalil in bodem tudi član iste, — ako bodem sprejet, a vse drugo je od muh. Kar se tiče (S. N. P. Zveze v Chi-cagi, pa o tistim še misliti ni, da bi ji škodovali ali jo pa elo razbili clevelandski “Zvezarji”; a kar nas je svobodomiselnih, bi se jim pač prav debelo smejali, ako bi začeli kako komedijo delati, ker mi bodemo imeli le zabavo ž njimi.; sice-r pa v ostalim nepričaku-jerno kaj taci ga od njih. Ako imajo veselje naj le slobodno začno, potem ‘bodem pa bolj globoko pomočil1 pero v črnilo. Ob enem pa z veselim sream naznanjam;, da .smo že Zbrani skupaj, edino primernega prostora nam še manjka za zborovanje, toda tudi tisto bode kmalu v redu. Kdor se zaveda, da je svobodnega mišljenja, on bode vstopil v naše vrste; kdor se pa čuti, da mora vse na ramo vzeti, kar mu “-za.fr-ka-ni” kričači nalože, tisti pa le naj ostane tam, kjer je. Rojaki v Clevelandu, vam zagotovim. da je ni sile, da bi nas o-plašila, in vam tudi ne svetujem, da bi se zaletavali v našo trdnja- vo. ker smo dobro ob6roženi ter vam ne privoščim batine, katere lahko dohite; torej bodite previdni. — Rojaki širom- Amerike, na agitacijo! Osnovajte društva in priklopite jih k S. N. P. Zvezi v Chicago, 111. ter pišite po tozadevna pojasnila na gl. tajnika Jos. Ivan-šek, 1517 JS. 43rd Ave. Chicago, 111., -pogum naj velja; vsaki začetek je težaven, ali upam da bodemo imeli organizacijo, da nas bojo drugi zavidali; z istem kar smo nekoč ž težavo ustanovili, trudom in potom zgradili, se sedaj ne moremo pohvaliti, toda vsaka šola nekaj stane. In še enkrat se je začel “Glas ¡Svobode” truditi in je od-p-rl svoje preda-le v korist rojakom Slovencem v Ameriki, zatorej je t-udi naša dolžnost da pokažemo da nam ni še srce v hlače skočilo, torej na delo rojaki, mi smo na delu! Čul seiro, da se backi v kozle spreminaj'0, in ko dobim natančne informacije in malo povoham. Vam; poročam za prihodnjo štev, O -delavskih razmerah in o- delavskih poneumneva-lcev, kajpa tudi kaj koristnega za clevelandski “Babilon.” Pozdrav zavednim Slovencem in našim Clevelandčanom. Resnicoljub. Good by. Med tem ko posebni državni p-ravdnik Loesh. sleparstva pri primarnih volitvah v C-hieagi veselo preiskuje in priprosto meščanstvo' roke nad glavami sklepa, ko se je že 30 merodajnih podpor stranke, razkrinkalo, ter je za pričakovati, da bojo v kratkem z pristriženimi lasmi in v pisanih o-blek-ah v državni jetnišnici z čevljarskem kladvom nabijali ali pa clo ka-minje na cestah drobili, še politik astri med seboj smehlaje pomižkujejo. kakor pravcati av-guri. 'Oni vedo dobro, da je vse nič dragega kot slepilo, in ako bi se res kak sodnik ali pa kak drugi našel, da bi- hotel preteuje izvesti. tako 'bi to pomenilo nasprotovati starim, dobrim in častitljivim sporočilom, kar je jednakega pomena, kot oskruniti politično Čast in poštenje (!), ktera se ne da več skupaj skrpati. Toda oui si vedo pomagati. Da se volilni backi za na -daljne nakane v njihovi lahkovernosti prihranijo, in da sprevidijo, da so si pošteni in nepošteni -posteljno vkupnost napovedali, pri kateri priliki se ne sme krivemu niti las skriviti, torej se pusti, da skupaj nabrani dokazilni materijal v zadnjem trenutku —zgine. Tak mahljaj ni nič novega. Iz kriminalne sodnije je tedaj v zadnji uri dokumet izginil; kte-ri je vseboval 100 strani dokazii proti enem znamenitem chicaškem politikarju, in ga imel na vsak način v Joliet spraviti. “Ne ve” se, kam- je akt prišel, a se misli da ga je kak politikar vkradel. Da je vse po koncu, da bi se tatu zasačilo je tako verjetno, kakor je gotovo, da ga ne bojo dobili. Toda je še dolga vrsta krivcev, katerih je do sedaj 30, in se je zoper nekaterim že formalna obtožba vložila. Med- tem ko Loesh in mnogo po-m-očnikov preiskavo vodijo, je sodnik Mačk prepoved izdal, s katero je prepovedano -da se onih $20.000, katere je županstvo dovolilo v svrh-o pokritja preiskovalnih stroškov — ne sme dotakniti. V razlogih prepovedi, je rečeno. da mestna uprava ni imela pravico ono svo;to dovoliti v svr-ho preiskave volilnih sleparij. Good by! Grozna statistika. “Najbolj urejena, napredna in vzorna država’1’ Nemčija, kakor se Nemci bohato širokoustijo, bo kmalu rekord dosegla o nezgodah na železnicah. Dunajski list Železničarjev “Der Eisenbahner” piše, da je bilo v minulem- proračunskem letu na železnici v Nemčiji 1914 ljudi usmrčenih. Zveza 'želez- niških uprav v Nemčiji, je ravnokar i-zdala statistiko za upravno leto 1906 v kateri se nahaja rubrika o žlelezničnili nezgodah. Iz teh zazna-mk je razvidno sledeče: V poročilnem- letu se je prigodilo 1346 iztirov, v 947 slučajih so vlaki skupaj trčili in 5807 je 'bilo dragih nezgod, stou-paj torej 8100 promie-tnih nezgod. V letu 1896, tedaj 10 let -poprej je bilo samo 964 iztirov, 519 trčil in 4965 drugih nezgod, tedaj skupaj 6430 prometnih nezgod. Po- tem uradnem zaznamku pride potemtakem v letu 1896 na 100 kilometrov prometne proge 7.85 in v letu 1906 pa 8.05 nezgod, torej več kot 2 odstotka. Pri teh -nezgodah je bilo leta 1906 vsmrčenih 165 potnikov 1003 -službojočih uradnikov in 746 ptujcev vštevši n e vp ose Inih železničarjev. Pošfcodvanih je bilo 1121 ■potujočih 3(225 železničarjev in 796 ptujcev. Skupno število vseh usmrčenih in -poškodovanih oseb znaša, v letu 1906. 7056 a v letu 1896, 5134. Te številke nam kažejo kako da Nemčija napreduje, in ako primerjamo dolžine ameriških -železnic z nemškimi in ako vpoštevamo “varnostne” naprave, čuvaje, prelaz-ne zapore i.t.d., katerih tu v Ameriki ui, tako moramo rečti, da bo Nemčija kmalu rekord o železuicnih nezgodah dosegla. Ogromno devičarsko premogopolje Dr. Richters Če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite enout^eklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgi jo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro ■jts. na steklenicah. i F. Ad. Richter C3t> Co. /'■ 215 Pearl St. Jy er new york. GOTOVO ZA VAS Jesenske obleke so došle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od................. se dobi najboljše. Kupite pri nas si prihranite "*77-579 BLUE Olothe9 ^iííjtí ' Sedaj se v Zedinjenih državah vsako leto okroglo 400 milijonov ton premoga na dan spravi. Vse pa kaže. da v kamnitih hribovih zapadne Kanade več kot stokrat toliko premoga počiva, ki bo ko n-ečno postal glavni vir celega sveta ! Znalo se je že v prejšnjih časih o zelo bogatih, in večji del nedo taknjenih, premogovih zakladov v tistih krajih, od kterega je deloma trdi premog. Toda najnovej-ša tozadevna poročila nekega poročevalca “Technical World Magazine” so pravo iznenadjenje! Potem se gre v tem slučaju za približno 45.000 milijonov, ali 45 miljard ton premoga, kateri še čaka. da se ga na dan spravi! PrL bližino polovica se nahaja v kraju “Elfc” reke. odcepek -od Kootena-ya, zapadno do “Livingston Range” vzhodno v Alberto. Ta kraj obsega del države več milj južno od Femie, B. C., kateri je znan po velikih gozdnih požarih. Drugi, vsaj ravno toliki del tega bogatstva počiva, v zapadnem teritoriju Assiniboin-a, Za časa gozdnih požarov je veliko ljudi šelej prvič zvedlo, da v krajih Fernie. B. C., se veliko število ljudstva z prem-ogarstvom peča. Vendar je le neznatni del premogovih ležišč načetih, in kolikor se ga spravlja, se to godi na primitivni. ali staroveški način in z veliko potratnostjo. Tako poroča višji geolog “Craw’s Nest Pass Coal Co.”. V prihodnje zamorejo odjemalci premoga postati na primer: Montana in Dakota. Emil Bachman, 580 S. Centre Ave., Chicago Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine. VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “(Sporty Gin”, prodajami skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. ATLAS BREWING CO. «luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAOER j MAGNET | GRANAT g Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Zimska razprodaja možkih oblek in sukenj Najboljše blago po tiajnižjih ========== cenach ========== Možke suknje po Možke suknje po Možke suknje po Možke suknje po Suknje za dečke po $ 7.50 do $10.oo o o cm' do 15.00 c» b o do 20. oo 25.00 do 30.OO 3.50 do 10.oo BLUE ISLAND AVE. vogal 14. cesta