Stev. 3. izhaja Tftak četrtek in velja 8 poštnino vrod in v Mariboru s pošiljanjem na dom zn celo leto 3 gld,. za pol leta 1 gid. 6ft kr., za četrt, ieta 80 kr. — Naročnina se pošilja nprarništru v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice. hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine; Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trsu po 5 kr. Rokopisi so ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za o/.nanila se plačuje od navadne vrstice. ?e ?e natisne enkrat 8 kr« dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Zakaj hočejo Ptujčani mesto Ptuj izločiti iz okrajnega zastopa? Mestni zastop Ptujski prosil je 1889. leta pri deželnem zboru štajarskem za postavo, da se mesto izloči iz okrajnega zastopa. Čeravno deželni zbor štajarski vsako prošnjo slovenskih občin za ločitev dveh občin v odboru pokoplje, vstregel pa je želji mesta Ptuj kaj rad in kaj hitro ; sklenil je postavo, katera pa ni obveljala, ker nje svitli cesar ni hotel potrditi! Mesto Ptuj ima torej za naprej s slovenskimi kmeti in s slovenskimi občinami le eden edini okrajni zastop! Zakaj pa se je hotelo mesto ločiti? Ali je imelo uzroka za to? Mesto Ptuj za ločitev ni imelo nobenega pravega vzroka, pač pa imajo slovenske občine in slovenski kmetje več vzrokov, da terjajo ločitev. Komu pač donaša okrajni zastop hasek ali dobiček? Največ mestu Ptuj! To je jasno in že zadnji „Slov. Gospodar" prinesel je proračun Ptujskega okrajnega zastopa. Ta kaže, da stanejo ceste, mostovi, klade na leto nad 30.000 fl. okraj, ne pa mesta. Drage ceste pa ne ležijo v kolobarji okrog mesta, ampak se stekajo v mesto; okrajne ceste ne vežejo občin med seboj, ampak nekatere občine z mestom, mesto s sosednjimi okraji in deželami ! Zvezo med občinami delajo skoro samo občinske ceste, za katere skrbijo občine same! Mesto nima za nje plačila. Za okrajno cesto skozi mesto plačuje okraj mestu na leto 60 gld ; mostnarino na Dravskem mostu pa pobira mesto za se! Kmet mora za vsako stvar, kojo pripelja na trg. posebe mestu davek plačati. Za gimnazijo plačuje okraj mestu na leto 500 gld , za obrtno šolo 120 gld. Koliko pa plačuje mesto štibre in koliko okraj? To nam kaže naslednje in na hasek mesta. Prava cesarska dača ali štibra celega okraja znaša okoli 173.000 gld. Od tega zneska pride na mesto Ptuj okoli 24.000 gld., na kmet-ske občine pa okoli 149.000 gld. Mesto Ptuj, katero ne plačuje niti ene šestine cele okraju predpisane dače ali štibre, boče okraju hrbet obrniti! Ali to ni čudna prikazen! Dokler se slovenski kmetje in občine niso za okrajni zastop brigale, dokler so Ptujčani v okrajnem zastopu gospodarili in gospodovali, niso mislili na ločitev! Volitev 1887. leta spravila je 22 Slovencev v okrajni zastop, občine in veliki posestniki so volili slovenske kandidate na mesto onih, katere so hoteli mestjani in to njih je tako razjezilo in razsrdilo, da so se hoteli koj ločiti! Mestjanom ostalo je 1887. leta 18 zastopnikov v okrajnem zastopu, namreč deset za trgovce in obrtnike in osem za mesto; ker pa so obrtniki in trgovci itak mestjani, ostalo je mestu 18 zastopnikov. Kaj še hočejo več? Ali njim po štibri ali da^i gre toliko zastopnikov? Ne, in nikoli ne! Oni sami ne plačujejo niti šestega dela prave dače; nimajo tedaj pravice do več zastopnikov v okrajnem zastopu, kakor samo do 6 izmed vseh 40. Imajo pa trikrat šest, to je 18 zastopnikov, tedaj za. dvanajst preveč! Teh dvanajst zastopnikov slišalo bi po štibri slovenskim občinam in kmetom: kajti te bi morale imeti po štibri in pravici 80 do 36 zastopnikov v okrajnem zastopu ne pa 20 do 22! Krivica se godi slovenskim občinam in velikim posestnikom, nikakor pa ne mestu Ptuj! Slovenci bi morali terjati ločitev od mesta, pa ne narobe! Danes imam še neko drugo stvar na srcu! Več okrajnih zastopov na Štajarskem ima svojo hranilnico! Hranilnica je za okraj imeniten zavod! Ce se pri hranilnici dobro gospodari, dobi se lep dobiček, ki se da za potrebe okraja porabiti! Dobiček Ptujske hranilnice jemlje mesto samo za svoje potrebe; okraj ne dobi nič! To leto dobi mesto okoli 6000 gld. od hranilnice! Ali to ni lepa pomoč za gospodarstvo in bi ta denar okraju škodil? Ta dobiček pa izvira od tod, da hranilnica dobiva sirotinske ali otročje denarje v shrambo, za katere plačuje na leto samo 4l/2 °/0! Ali bi se ne dala ustanoviti okrajna hranilnica, ker je večina denarja od slovenskih staršev in otrok iz okraja? Kako mislite, rojaki, o tem vprašanji? Zdaj po zimi nas delo ne sili, lehko se o takih stvareh razgovarjamo! Hv. Nekaj iz okolice Mariborske. Od sv. Križa pri Mariboru piše nam se tole : V kakih sedmih letih so si naši kmetje okrog Maribora ustanovili 6 čitalnic ali bralnih društev; to je, šest trdnjavic zoper narodne sovražnike, šest taborov, v katerih se naše ljudstvo uči braniti svoj jezik in svojo domovino. Začeli so bili s tem vrli Rušanci; zatoraj smem reči, da so Ruše rodišče vsem tem čitalnicam. Tje so prihajali Križančani in Lovren-čani; kmalu so si pa sami osnovali jednaka društva. Iz Šentlovrenca je iskra šla dalje po Pohorju — do Ribnice. Oj, da bi se našli možje, ki bi jo podnetili še v Vuzenici, na Muti in Marenbergu! Izvrstni domoljubi so bili preteklo leto ustanovili dve novi čitalnici: v Jarenini in pri sv. Jakobu v Slov. goricah. Vsa ta društva lepo prospevajo. Narod naš ljubi čitanje in pošteno zabavo. Krvavo potrebno je tako ognjišče kje ob Pesnici in v Kamnici, potem pri sv. Petru pri Radgoni. Se ve, da je od kraja mnogo truda; v časi je treba tudi globlje v žep poseči; ali kdor zares svoj narod ljubi, premagal bode vse ovire in sitnosti. Vstrašiti se ne sme dela in ne obupati, ako na jedenkrat ne vidi mnogo vspeha in Bog ve, kakih; čudežev. Naposled vendar ne izostane sad, ako je društveno delovanje vstrajno. Duh, ki prešinja društvo, širi se polagoma po "vsej okolici. Če tudi se ne topi starim odrevenelo njih srce, vendar postaja mladi zarod naroden. Jaz vsaj ne vem za drugo sredstvo, kako bi se dalo vzdramiti naše ljudstvo, nego so bralna društva. Mnogo ¡bi se pač tu lehko še storilo; saj se nahaja povsod kaj narodnih mož; ali žal, da se ti bojijo dela. Marsikateri ima domoljubje v srce zaprto, ka- i kor bi se bal, da^mu ga kdo ne ukrade; v časi mu pride^tudi na jezik; dalje pa Bog ne daj. Takšna ljubezen je£mrtva, kakor je vera mrtva brez dejanja. Koliko pa vzmorejo skromne moči, katere navdušuje iskrena ljubezen do naroda, kaže najjasneje veselica|, katero je bilo tukajšnje bralno društvo priredilo o priliki svojega občnega zbora. Naj mi ne zamerijo gospodje, ki so sodelovali, da jim izrekam tu javno zahvalo. Čast, komur čast! Tajnik in blagajnik sta nam povedala, da društvo dobro izhaja,"da šteje 82 udov in ima že v svojej knjižnici nad sto knjig in časopisov, dasiravno še le obstoji četrto leto. Potem je jasno in zanimivo razlagal gosp. drd. Pipuš o testamentih. G. učitelj Svit. Hauptmau je govoril o jako koristnem predmetu, namreč o gnojitvi sadnemu drevju. Na to nam nariše g. S. kratko slikico iz tožne naše zgodovine, ki je pisana s krvjo in solzami, — o turških navalih v Podravji. Govornik je primerjal današnje nemčurje s tedanjimi janičarji, ki so požigali, ropali, pustošili lastno svojo domovino in klali lastne svoje brate. Vošnjakova igra: „Svoji k svojim" je zelo ugajala. Vse osebe so lepo igrale, posebno Anka Tojzelnova in Liza Pipuševa. Ta igra je kakor nalašč za kmetske čitalnice. Konečno nam je g. Sv. Hauptmau podal, kot nameček, šaljivi prizor: „Kako je Matevž štruklje delal". Izvrstno jih je delal in dobri so bili, da še se nam zdaj sline cede. Žal mora biti sosedom, da tega niso prišli gledat. Med raznimi točkami so naši fantje lepo peli; brata Tone in Svit. Hauptman sta pa svirala narodne na piščal in gosli. Vse to in pa sladka kapljica Koroščeva je naredilo društvo kaj veselo, da smo pozabili vsakdanjih muk in skrbi. Gospodarske stvari. Ozebljina. Večkrat se izgodi, da človek ozebe v roke noge, ušesa itd. Najbolj pa je to hudo, če se izgodi že otroku, ker siroče nosi potlej celo življenje ta križ, ki se mu ponavlja vsako zimo. Mogoče pa je še največkrat v tej reči pomagati, ako se prav ravna. Kedar namreč kdo ozebe v roke ali noge, naj si da prinesti vode, v kateri se je kuhala bela repa ter si naj z njo umiva ozeble ude, ali kolikor mogoče, naj bode voda vroča. Kedar se je to storilo in so že udje mehki, gibčni, zbriše se noga ali roka rahlo, pa do cela. Zatem se namaže še s strdjo in obveže s snažno cunjo ali pa se položi na ozebel ud cunja, na kateri je razmazana strd ter ostane to nekaj dni na njem. Kdor stori tako, ne bo mu težave več delala ozeblina ; drago pa tudi ni to zdravilo. Bučele in njih napajanj e. Da je bučelam treba od časa do časa srkati vode va se, to znamo in je tega bučelam poleti toliko bolj treba, kolikor manj dobijo rose na cvetji. Vprašanje je torej le o tem, ali je dobro, potrebno napajati bučele pozimi? Mi v tem oziru nimamo skušenj in zato ne more reči, da je, pa tudi ne, da ni dobro. Kdor zna, da je bučelam treba mirti po zimi in da ostanejo vse na kupu, v gruči, ta bode pa rekel brez pomislika, da ni treba bučel napajati, da je bolje pustiti jih na miru ter jih ne motiti v njih dobrodejnem pokoji. Tako je odgovorilo tudi na dotično vprašanje v Alzaciji izmed 63 bučelarjev tovnej 50, češ, da bi bilo to na škodo bučelam. Drugih 7 misli, da bi bilo prav, toda le izjemoma tako napajanje, 4 mislijo, da je v spomladi napajati bučele, kedar začno z zasadi in samo dva sta za napajanje po zimi, pa se ve, da se to naj godi le v toplem vremenu. Iz tega pasi lehko povzame bučelar nauk: pusti po zimi bučele lepo na miru, skrbi pa za to, da jim bode do volje toplote in nie nepo-koja od sovražnih živali ali živalic. Sejmovi. Dne 17. januvarija v Kapelah, v Petrovčah in v Gornji Radgoni. Dne 20. januvarija v Arnožu, na Malih Rodnah, pri sv. Lenartu v slov. gor. Dne 21. januvarija na Teharjah in dne 22. januvarija v Marenbergu, v Mozirji in v Radgoni. Dne 24. januvarija v Kostrivnici. Dopisi. Iz Celj a. (Bo žični ca.) Na kvaterno nedeljo vršila se je v zavodu čč. šolskih sester vesela „božičnica". Zbralo se je mnogo občinstva; navzoči bili so tudi: mil. gosp. opat Fr. Ogradi, visokorodni minist, sovetnik g. Konrad Vašič s soprogo, šolski nadzornik g. Blaž Ambrozij s soprogo, prof. g. Zavadlal, domači gg. duhovniki in drugi. Dosedanji načelnik kat. podp. društva, vlč. gosp. prof. Krušič pozdravi došle goste v primernem govoru. „Vahterici" pa, ki piše, da je bil omenjeni govor naperjen proti Nemcem, odgovarjajo tisti, ki so ga slišali, z besadama: „nesramna laž". Na to pride na vrsto igra: sv. noč; pa prednašanje: St. Francisci Weihnachtskrippe, Novega leta dan; in pesni: V plamenu se žari, Pridite molit Jezusa, Pastirci pri jaslicah. Predstavljalo in pelo se je prav dobro, za to pa> izrekamo čč. sestram za njih trud iskreno zahvalo. Zdaj razložijo mil. in preč. g. opat in novi načelnik tega društva v mikavni besedi pomen božičnice in božičnega drevesca. Slednjič se razdeli obutelj in obleka med 160 revnih učencev in učenk. V ta blagi namen nabralo se je v denarjih okoli 150 gld in pri zadnji tomboli 8. decembra čistega dobička 38 gld. Visokorodni gosp. Vašič daroval je 50 gld. Iz mesta omeniti nam je še posebej tudi gg. trgovce: Krick, Traun & Sti-ger, Schmidl in gospö Seiler. Ker potrebe vedno naraščajo, udje pa se zmerom krčijo, utihotapil se je društvu že primanjkljaj od 1000 gold. Obračamo se torej v imenu revnih pa pridnih slovenskih otrok do vseh dosedanjih in prihodnjih podpirateljev z nujno prošnjo, da v novem letu društvu podpore ne samo ne odtegnejo, temveč po moči še podvojijo. „Kar ste enemu izmed najmanjših storili, to ste meni storili". Iz Lehna na Pohorji. (Zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda.) Kdor čita vrli „Mir", gotovo ga iz srca veseli, ko bere, kako vrlo in navdušeno se borijo koroški Slovenci za svoj narodni obstanek. Pogosto se Čita, kako z veseljem ustanavljajo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda in kako so jim potem zvesti udje. Radostilo bi me, ko bi mogel tudi jaz kaj enakega poročati, a žal, da temu ni tako, kajti ko je odbor naše podružnice bil dne 12. oktobra sklical zborovanje, prišlo je toliko udov, da ni bilo potreba človeku vseh prstov obeh rok za to, da jih prešteje, dasiravno je bilo, mislim, nad sto povabil razposlanih. Zastonj je iskalo oko udov iz Ribnice in Janže-vega vrha. Kaj ne, gospod urednik, to je žalostno znamenje? Znamenje je, da nas mika zopet spati narodno spanje, iz katerega smo se komaj nekoliko prebudili. Kam pridemo, ako bomo tako malomarni! Od ene strani preži na naše otroke lačni „šulverein", a od druge strani steguje gladni „Sudmark" svoje kremplje po naših posestvih, in mi.... Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti in kdo bi si upal trditi, da se s tako malomarnostjo ne zaničujemo tudi mi? Kako pa potem zamoremo in hočemo zahtevati, da bi nas spoštovali tujci! Iz Čadrama. (Razne novosti.) Preteklo leto je bilo za nas v marsikaterem oziru stalnega spomina, kajti dalo nam je, kakor drugim, izvrstne vinske kapljice, katera se je kar od preše po 40—45 gold. polovnjak prodala, pa tudi mnogo jabelk, ki so tudi lepo ceno imela in so ljudje veliko denarjev dobili. Tudi krme smo veliko pridelali in ker je živina precej draga, so gospodarji za tisto precej okroglega stržili in krompirja bilo je toliko, kakor že veliko let ne. Vendar dalje, kakor te reči, nam bo ono ostalo, kar smo si Bogu v čast lepega naročili in to je med drugim: nova svetilnica za našo najlepšo cerkev sv. Barbare. Njo je napravil pasar Henrik Zadnjikar v Ljubljani za 95 gld., lepo in okusno; potem nam je meseca majnika znani slikar g. Tom. Fantoni 2 kapeli pri cesti med Čadramom in Oplotnico na presno prav čedno zmalal in je vse popravilo stalo črez 200 gold., za katero so farani polovico vložili; poglavitno delo pa je bilo popravilo naše stare farne cerkve meseca junija in julija. To se nam je po cesarski gosposki in komisijonu naročilo, ker se je kazalo, da se hoče en del zida, proti zapadni strani, podreti s celim pevskim korom. To popravilo je bilo cenjeno na 800 gld. in ga je prevzel bistriški mojster. Med popravilom se je pa pokazalo, da je bilo precej več slabega, in se je tudi to dobro popravilo. Ker je cesarska gosposka prvo delo visoko cenila in nikogar ni bilo, ki bi bil po nižji ceni to delo prevzel, nam je g. J. Verso latti za vse delo računi 1 po prvem proračunu celih 2647 gold. ! Naša cerkev je zdaj zopet snažna in tudi precej močna, a veliko premala, kar se posebno zdaj vidi, ko je tudi za par mesecev Kebelj k nam pripuščen. Zato je pri drugi božji službi navadno taka gnječa, da se ni kam kreniti in ker smo v bližini zdajšnje farne cerkve namenjeni novo lepšo in večjo postaviti, to pa za podružnico obdržati, smo veseli, da je snažno popravljena, čeravno se bo popravilo težko in še le v treh letih po davko-plačilcih pobotalo. Največje zasluge ima pri tem popravilu načelnik skladbenega odbora g. Fr. Jonke, ki je g. župnika želje povsod podpiral. Hvalu mu ! Od Zgornje Radgone. (Razne stvari.) Kakor povsod tako smo imeli tudi tukaj mi v novem letu ljudsko štetje. Ali rodoljubom dela bolj neki strah ali nevoljo in sicer tam, kjer so letos nove enojezične table pri občinah. Tam je tudi novo nemčurstvo. Pojdiva, dragi bralec, iz mesta čez most; tamkaj se začne Ljutomerski okraj in je prva občina Zgornja Radgona, kjer so občinske table dvojezične, stare in nove. ¡Sedaj pa pojdiva malo naprej in prideva do cerkve sv. Petra, to si malo oglej va, če se nama ne mudi; letos so jo veliko povečali, in je zunaj precej velika stavba, pa znotraj ji še manjka veliko, ker ni cvenka. V tej fari je blizo 5000 ljudi, pa Nemcev ni, da bi je na prste dveh rok naštel. Potem pa se po-dajva na okrajno cesto proti Ptuju in tam bova videla občinsko tablo, samo nemško, ki se bere „Ortsgemeinde Pollischberg-' in tako dalje naprej Tukaj so bile občinske table dvojezične, kar stari ljudje pomnijo. Ni še dolgo, kar me je nek učitelj iz gornjega Nemškega obiskal, in ko vidi to občinsko tablo, jako se čudi, pa me vpraša, če bi tu „pruska" meja bila. Jaz mu rečem, da tu še Nemca ni, samo da tu le občinski predstojnik, mora biti bolj Nemec, ka kor Slovenec. Rodoljubi, paziti bo treba pri takih občinah na štetje Slovencev, sicer se nam pomanjša število! Tukaj so že tudi za deželnega poslanca spačeno volili. Sedaj pa lehko vidijo, in čutijo, če nemajo mrene na očesu, pa slišijo, če niso gluhi, kako neprestrašeno, da se za naše pravice poteguje, krivice, ki se nam godé, očita v deželnem zboru naš poslanec g. dr. Dečko. Slava mu! Iz čadraina. (V preteklem letu) je bilo v našej župniji le 11 parov poročenih ; rojenih je bilo 74, 41 moškega in 33 ženskega spola, med njimi celih 19 nezakonskih: umrlo jih je 57 in sicer 30 moških in 27 žensk. Na ; Keblji je bilo 6 parov poročenih; rojenih je | bilo 38, 16 moškega in 22 ženskega spola, med j temi 8 nezakonskih; umrlo jih je 20 in sicer 11 moških in 9 žensk. Iz števila mrtvih se vidi, da je naš kraj prav zdrav, kajti na tisoč duš pride pri nas le 25 mrličev, navadno se jih pa računi 30, pa nam je komaj, da smo zdravi, saj odkar nas je Oplotniški zdravnik Novosad zapustil, v Poličane se preselivši in nam je blagi dr. Kari Prus septembra umrl, nimamo zdaj v celej okolici nobenega zdravnika in tudi malo upamo ga dobiti, ker vsi taki gospodje le v mesta tiščijo. Treba tedaj res, da dežela za naprej bolje skrbi za zdra vilstvene razmere, kakor se je v našem dež. zboru o tem že obširno govorilo! Iz Vitanja. (Zahvala) Dne 23. decembra pretečenega leta zjutraj med zornicami je začelo goreti župnijsko gospodarsko poslopje. Hvala Bogu, da se je ogenj, ki se je najbrž po neprevidnosti zatrosil že par dni poprej, zapazil ob času, ko je bila farna cerkev polna ljudi, ki so nagloma gasit prihiteli. Jako spretno je vodil gašenje trgovec gosp. Jožef Tepej, dokler ni prihitela pod svojim načelnikom g. dr. R. Lautnerjem tukajšnja prostovoljna požarna bramba ter ogenj popolnoma zadušila. Vendar znaša škoda vsled tega požara precej veliko. Štejem si toraj v dolžnost, da se prav iskreno zahvaljujem vsem, ki so zabranili večjo nesrečo. Ob enem pa izrekam tudi javno zahvalo zavarovalnicama: „Riunione adriatica", pri kateri so zavarovana vsa župna poslopja in „Slaviji", pri kateri je zavarovano gospodarsko orodje, vozovi itd., za točno povračilo vse škode, ki je nastala vsled^ tega požara. J. Zičkar, župnik. Politični ogled. Avstrijske dežele. Da sedanja vlada na Dunaj i nima prave volje za konservativna načela, to se vidi najbolj iz tega, kar dela mi-nisterstvo za uk in bogočastje. Le to izpolnjuje pač vse želje, samo ne željd konservativne stranke. Vsled tega pa tudi ona ne podpira vlade iz srca in iz tega prihaja potlej to, da si ne vtrdi prav ne vlada, ne kaka večja stranka svojih tal ter se kaže neko splošnje nezaupanje. Mogoče pa je, da je ravno to ljubo i vladi t. j. grofu Taaffe. Bog zna, kako dolgo ' še pojde to njegovo „guganje sedaj na desno, j sedaj na levo". — Dež. šolski svet v Gradci i tišči še slej, kakor prej svojo nemščino v slov. i ljudske šole in je vidno, da noče priznati slov. ! ljudstvu pravice do šole, v kateri se uč£ otroci : v materinem jeziku reči, katerih jim je treba | za vsakdanje življtnje, ne pa mučijo z nemščino, dokler še niso godni zanjo. — Koroški konservativni Nemci si zbirajo moči za „tiskovno društvo" in ni dvoma, da bi jim tako bilo na korist, ko bi jim prehitro ne zaspalo. Mi jim želimo, naj dobijo za to odločnih mož, bolj odločnih, kakor so ti pri njih sedanjem glasilu. Le-to obrača plašč po sapi, ki veje iz dvorca c. kr. vlade v Celovci, pa na škodo konservativni stranki. — V Ljubljani štejo, kakor se kaže, sedaj 30.000 prebivalcev in nas miče vprašanje, koliko da je med njimi kje pravih Nemcev. Doslej še nimamo odgovora nanj. — Pri Kočevji so našli močne žile premoga in ker dobijo tje kmalu železnico, začno ga že v spomladi kopati. Bog daj srečo! — V Gorici se kaže potreba, da se ustanovi slov. ljudska šola za dečke; doslej so vse laške in vendar je veliko slov. otrok v mestu in torej tudi potreba slov. šole za nje. — Laškim napetnikom se zdi za malo, da so v nekaterih cerkvah v Trstu slov. pridige in to še celo v stolni cerkvi. Zato se bojda pritožijo celo pri mil. škofu dr. Glavina. No, v škofijstvu jim ne bode težko odgovoriti na tako pritožbo. — V Medulinu pri Pulji, na Istri, odpre se te dni hrv. čitalnica. Medulin je vas in v vaseh so čitalnice doslej jako redke. — Iz Zagreba se poroča, da je kardinal Mihajlovic nevarnp zbolel; v zadnjih letih si je kardinal pridobil srca hrv. ljudstva, poprej pa so ga dolžili, da rjo vleče z madjarsko vlado. — Ogerska vlada misli odpraviti lastno upravo mest ter jih djati pod oblast komitatov. Komitat je pri Ogrih blizo to, kar je pri nas c. kr. okr. glavarstvo. Sili pa vlado na to slabo gospodarjenje, ki se kaže po nekaterih mestih. — „Sprava" med ¡Rusini iz dež. vlade v Galiciji še ni resnica, ač pa se pri poljskih uradih vsprejemajo pisma oslej tudi v rusinščini. Doslej se to ni godilo Vselej, ali vsaj ne po želji Rusinov. Vunanje države. Kakor se poroča, naprosili ste Luzitanija in Belgija sv. Očeta v Rimu, naj razsodijo med njima gledč na prepir, ki se je med njima vnel za voljo nekaterih reči v Kongiški deželi v Afriki. To je bilo pametno od njiji in je gotovo najceneja pot do sprave,— Italijanska vlada namerava vzvi-šati colnino pri žitu, ki prihaja iz drugih dežel v Italijo. Ali imajo v resnici preveč žita loma ? — Na Francoskem ima sedanja vlada proste roke, kajti niti v drž. zboru niti v se-latu, t. j. v gosposki hiši nima več nasprotnikov, ki so ji kos do glave. To pa je delo hude )ile in je torej lehko mogoče, da ji vzraste čez noč lovih nasprotnikov. — Pri delalcih v Londonu, ;lavnem mestu Anglije, je veliko pomanjkanje, ker živijo ob zaslužku, ali tega po zimi j ii, ali le malo. Bati se je nemirov. — Kdo da j >ode vodja irskih poslancev, ako odstopi Par- ; lell, ni še gotovo, kajti Carthyju je O'Brien ia poti ter se jim sili le-ta na mesto njega za rodjo. — Na Dunaji vrši se posvetovanje o novi čolni pogodbi med nemško in avstrijsko državo in pravi se, da bode brž obema na korist. To pa bode pač težko! — Nemških vojakov se prikazuje v novem letu veliko, več, kakor doslej, ob francoskih pa tudi ob ruskih mejah. Tako se poroča v francoskih listih, ali nam se ne zdi, da je na tem veliko resnice. — Kakor se kaže, pa ste Rusija in Francoska republika v resnici, če že ne v skrivni savezi, vsaj v nečem prijateljstvu. No, to ne bode brž nobeni državi na škodo ^ k večjemu na jezo Nemcev. — Srbija in Črna gora ste sklenili tudi neko pogodbo, pa bojda samo na to, da se lehko izvaža žito iz ene v drugo deželo, ne da je za to treba plačati colnine. Taka pogodba je še, menimo, najbolja, vsaj nevarna ni! — Med očakom grške cerkve pa turško vlado še ni konec prepira, vendar pa so cerkve odprto, nekaj, kar kaže, da bode že brž kmalu konec neljubih homatij. — V Afriki se je neguš Menelik, cesar v Abisiniji, vmiril ter mu je * italijanska vlada ustregla glede na njegovo pogodbo. On torej sme tudi brez privoljenja i tal. kralja skleniti pogodbo, ko bi njemu tako kazalo, s katero koli državo. — Republiki v Braziliji, v južni Ameriki, primanjkuje denarja in zato nalaga tujim trgovinskim družbam sila veliko davka. Najbrž pa ji le-te niso po volji in zato jih hoče odpraviti iz dežele. Za poduk in kratek čas. Junaška deklica. (Pripovedka od sv. Ane v Slov. Goricah.) (Konec.) Sedaj je bil en čas mir. Neki dan je bil tamkaj v oni okolici na lovu sam kraljevič, katerega roparji vjamejo in spravijo v grad, misleč dobiti bogato odkupnino. Cirilko prosi kraljevič za milost, a ona se kaže proti njemu trdosrčno, skliče služabnike, ki ga naj zaprč, a ključ od vrat vzame sama. Po noči reši kraljeviča in odbeži ž njim proti kraljevskemu mestu, prevarivši s tem okrutnega roparja. Neki dan pelje kraljevič veliko armado proti roparskemu gradu in nepričakovano napadejo okrutnike, nje pomorijo, glavarja pa živega vjamejo in ga zaprejo v visok, za nj posebej postavljen močen stolp, kjer bi naj posilnež za lakoto poginil. A glejte, vse je mogoče, izlasti v pripovedki, rešil se je iz močnega stolpa in in se napotil po svetu iskat Cirilke, Srečno pride v prestolno mesto in kralji-i Čino Cirilko takoj spozna in brž se mu želja j vzbudi, naj se nad njo maščuje. Ponudi se za j kuharja v kraljevski palači in je tudi vsprejet. ; Ko enkrat radi vročine telovnik odloži, pokaže | se na prsih praska, katera je Cirilki bila dobro znana. Takoj odide Cirilka, zaročnica onega kraljeviča in naznani to svojim ljudem. Ti ga takoj zgrabijo in odvedejo okovanega v močne verige v najgloblje prostorije palačine. A tudi to je v pripovedki mogoče, spet je prišel ropar na svitlo in kuhal srd na Cirilko. Sedaj si da nenadoma napraviti lepe, nenavadno velike orgije, ki so dajale prekrasne glasove. Na to si najame za dobro plačilo jednega pristašev, ki ga v one orgije spravi in v kraljevo palačo drago proda, da si tamkaj kratek čas delajo. Kraljičina Cirilka, ubožnega čevljarja hči, želi imeti orgije v spalnici, da si vsako večer malo naredi veselje. Prvo večer že misli ropar na osveto. Ko čuje, da imenitna zakonca spavata, hoče se osvoboditi nenavadnega ležišča, a pri pregibanji so orgije nekaj zaškripnile, kar je Cirilka, ki je imela lahno spanje, takoj zaslišala. Skliče moža in še nekaj služabnikov. Palača se takoj razsvetli. Med tem se ropar iz-kobaca iz orgelj in kako se začudi razsvitljavi! Sedaj ga zgrabijo in ni jim več ušel. Drugi dan ga s konji raztrgajo in končajo tako življenje okrutnežu, kateri je tudi mnogim, izlasti dekletom po nedolžnem vzel mlado življenje. Cirilka pa je mnogo let srečno živela kot kraljica pri svojem vrlem soprogu, katerega je rešila iz roparskih krempljev. Tudi očeta sta vzela k sebi, ki od sedaj ni več po čevljih tolkel. Matilda Kurnikova Smešnica 3. „Soseda*', vpraša kmetica mlado udovo, „soseda, sedaj je že 6 mesecev, odkar si postala udova, ali ne misliš nič več na ženitev?" „Kaj bi mislila", odvrne udova, „naj bi še desetkrat postala udova, pa bi se ne ženila več!" Razne stvari. (Železnice.) Na novi železnici iz Celja v Velenje bila bi postaja pri Žalci daleč, 900 metr. od trga. To bi bilo pa na škodo trgu in vsled tega se je podala dne 10. t. m. posebna depu-tacija odličnih mož iz trga, njej na čelu drž. poslanec g. M. Vošnjak, v Gradec, da pripravi dotično gospodo na to, naj se prestavi postaja bližje trga. Kakor se nam poroča iz Žalca, izgodi se to in bode postaja torej le ka-cih 300 metrov od trga. („Sudmark".) V odboru „Siidmarkije" v Mariboru so ti le pragermani: Balnar je predsednik, Nagy I. in Svat^ II. namestnik, Be-sozzi I., Sedlaček II. tajnik in Kralik blagajnik. V tem odboru tedaj najde pač človek vsako narodnost, samo nemške ne in vendar jim naj vihti nemški kij na slov. ljudstvo! (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Beljak in okolico ima v nedeljo dne 18. januvarija 1891, ob 3. uri popoludne svoj letni občni zbor v gostilni gospoda Hasslerja na Brnci. Na dnevnem redu je ogovor načelnikov, poročilo tajnikovo, blagajnikovo in knjižničar jevo, volitev dveh pregledovalcev računov in volitev novega odbora. Domača zabava z raz nimi govori, deklamovanjem in petjem. Ob jednem se vsprejemajo novi udje in pobirajo letni doneski. (Narodna čitalnica) v Ptuji ima tale odbor: g. dr. Tom. Horvat je predsednik, dr. Jurtela, podpredsednik, H Stajnko, blagajnik in R. Sigel. tajnik; v odboru pa so še tile gg.: dr. Cuček, dr. Ploj, J. Langerholz, A. Klobučar, S. Ožgan, P. Alf. Svet in A. Gregorič. (Napredovanje.) Naše mesto, Maribor, ima lepo lego, vendar pa se prebivalstvo ne množi posebno veliko. Po zadnjem štetji ima le 18.933 prebivalcev. Da jih bode velika večina Nemcev, to se razume, vendar pa smemo reči, da Nemcev, tacih, ki so v resnici nemške krvi, ne našteje človek za eno tretjino vseh prebivalcev. To stori „občevalni jezik" in pa neka nespamet ljudi, ki se bojč zamere. (Sejem.) Da-si je bilo zadnjo soboto slabo vreme, vendar je bilo 75 špeharjev 230 zaklanih svinj pripeljalo na tržišče v Mariboru Cena je bila jako visoka, ker je bilo tujih kupcev na tržišči. ("Prebivalstvo.) Kakor kaže zadnje štetje, ima Celje 6219 prebivalcev in „D. W." se hvali, da je za 880 Nemcev več, kakor jih je bilo o zadnjem štetji. Iz tega pa sklepa, da „ostane Celje nemško na večno!" No te „večnosti" bode še konec in če tudi ne Rakuschevo glasilo, slov, ljudstvo ga doživi še prav gotovo. (Draginja.) Po zimi kure ne neso rade ! in vsled tega je po nekaterih mestih veliko vpraševanje. po kurjih jajcih. V zadnjem tednu so plačali n. pr. v Celovci po 20 kr. za 3 jajca in tudi v Mariboru jih ne dobiš za toliko denarja več, kakor po čvetero, k večjemu po petero. (Nestrpnost.) V Celji mestni urad ne pusti nič slovenskega na oglih, če prihaja to to tudi od c. kr. namestnije v Gradci. Na srečo biva pa g. dr. Dečko, dež. poslanec za Ljutomerski okraj, v Celji, na njegovo pritožbo bode pa tudi gospodi v Celji poslej brati slov. razglase na oglih mesta. Tudi v Mariboru bi se kaj tacega svetovalo! (Snega) imamo čez mero veliko in kriv je že marsikje nesreče. Zadnjo soboto pa je bil je kriv na koroški železnici pri Tribunji in na južni pri Ponikvi. Na obeh krajih sta trčila vlaka skup in je bilo na Ponikvi tudi nekaj potnikov poškodovanih. Na srečo pa ne močno, ; vozov pa se je bilo na obeh krajih več potrlo. (Kure.) Iz ogerskih dežel so predlanskim ■ prodali 184 milj. kurjih jajec, zato je bilo treba ! najmanj l'/4 milj. kur, ki so pridno nesle in | 1280 železniških vozov, na katerih so razposlali jajca v tuje dežele. Tudi lepa vsota denarja se 1 je dobila za to kurje blago. (Na Dobrni) so mladinoljubi pri nekej dobrej volji nabrali 18 gld. 76 kr. v korist vbožnim učencem tamošnje šole. (Izpred so dni je.) Pri c. kr. okrožni sodniji v Celji je bilo 24 mladeničev toženih za voljo dogodkov v Rožnem dolu pri Mali nedelji. Obsojenih je 22 mladeničev od 5 do 14 mesecev težke ječe. (Tobak.) Tudi lani se je manj tobaka poizkadilo, kakor poprejšnja leta; izlasti pase skadi nekaterih vrst smodek vsako leto manj, odkar so postale dražje. Ni škoda za to. (Naglo umrla) vsled mrtvouda je Spodnja Šentočnica, kmetica na Brdcah pri Dobrni. (Mlekarstvo) Kmetje in viničarji okoli Maribora dobijo precej denarja iz mleka, ki ga prodajo v mesta, pa tudi mestjani so lahko zadovoljni z njimi, kajti lansko leto se brž ni zgodilo, da bi redarji zajeli na trgu ponarejeno mleko. (Davki.) Štajarska dežela plača na leto davka za 12,102.809 goldinarjev. Le-ta ogromna vsota se razdali na državne davke za 5,725.000, na deželne za 1,840.000, na okrajne za 977.622, na občinske za 3,468.724 in na druge za 91.463 goldinarjev. Kako dolgo bode nam mogoče spra viti še toliko denarja samo za davke? (Nesreča v cerkvi.) Pri sv. Lovrencu na Dravskem polji je v cerkvi zadnjo nedeljo pri krščanskem nauku podoba, katerih na pročelji kora nekaj stoji, padla na klop, ter jo razbila, v tem pa je hudo ranila neko mlado ženo iz Zupečje vesi. (Samomori.) V noči na praznik sv. Štefana se je ustrelil v parku pri Mariboru nek Fr. Jezernik, trgovski pomočnik iz Beljaka. Nekaj dni poprej je enako končal iz Ptuja pri-šedši in v Maribor pripadajoči, trgovski pomočnik, Viktor Baimann v neki gostilni v mestu. Pri obeh je bilo slabo, nevrejeno življenje krivo žalostne smrti. (Obesil) se je v noči 6. januvarija v Or-moži tamošnji čuvaj M. Hrga in pravi se, da je bilo žganje krivo njegove smrti. (Sneg pokopal) je te dni v župniji Ptujske gore dva nepravična lovca na zajce. Snčg se je s hriba na njiju vsul in da si je v kratkem času jima prihitelo 35 ljudi na pomoč, našli so ju že mrtva. (Zmrznil) je na Ptujski gori lani Da god nedolžnih otročičev 121etni deček. Revše je pot zgrešilo in našli so ga, ko mu je že bilo truplo otrpnilo. Pri velikem denarnem zavodu dobi zaslužka vsakdo, ki živi na kmetih in se ne plaši resnega dela. Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „Resno delo" upravništvu tega lista. 2-2 Loterijne številke: Trst 10. januvarija 1891 68, 78, 57, 71, 60 Line „ „ 67, 74, 29, 33, 70 Advokat in zagovornik v kazenskih zadevah Dr. Janez Klasinc si dovoli uljudno naznaniti, da je svojo advokatno pisarnico v Gradcu na glavnem trgu štv. 17. (Graz, Ilauptplatz Nr. IT') odprl. ~WB M £ ** na tri tečaje, stope, žaga, ko-lVS_99Mw vačnica (na kladvo — Hammer), hiša pri mlinu s hlevom, nekaj zemljišča.^ v drugi hiši ob cesti krema na račun —,v Si-beniku, 20 minot od železniške postaje Šentjurske, se daje v najem. Natančneje pove lastnik ondi Jurij Vi-abič, po domače Trepan pošta: Št. Jurij ob juž. žel. 3-3 Velita žganjarija R. fcer-ja v Hočah (I£