Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K« S. K. Jednote. ŠTEVILKA 40. JOLIET, ILLINOIS, 17. APRILA 1914. LETNIK XXIII ZADNJE SVARILO HUERTOVI VLADI Predsednik Wilson poslal vse vojne ladje Združenih Držav proti Mehiki. HUERTA SE MORA OPRAVIČITI. Radi žaljenja ameriške zastave utegne nastati vojna. o. Washington, D.. C., 14. apr. — Da se v potrebi izsili spoštovanje ameriške zastave, je predsednik Wilson danes izdal povelje, po katerem se ima vse atlantsko in pacifiške brodovje zbrati v mehiškem vodovju tekom enega tedna. Atlantsko brodovje in veliko število Pomorskih vojakov se zbere v Tam-Picu, prizorišču neopravičene prijetbe ■zplačevavca Coppa in pol tucata mornarjev Združenih Držav z vojne ladje "Dolphin". Pacifiško brodovje se odpošlje v Acapulco, ki je v zvezi po železnici /. Mexico City. Priprave v zasedbo Tampica. Pomorski demonstraciji bo sledila zasedba luke Tampico, če general Huerta ne zadosti zahtevi, da se ameriška zastava razvije na javnem trgu tega •nesta in počasti z dvajsetinenim strelom iz topov. Če edini top, ki ga imajo Mehičani tamkaj, ni za rabo, potem se mora oddati enindvajset strelov z mehiške topničarke, zasidrane prav tik mesta, ob razviti ameriški zastavi na jamboru. Zadnje svarilo. Washington, D. C., 15. apr. — Večji del ameriškega zaveznega brodovja se Nahaja na poti do atlantske in pacifiške brežine mehiške. S tem je dano ^uertovi vladi zadnje končno veljavno svarilo, da se mora pripraviti na resne Posledice, če se o pravem času ne odloči, v spravo za "ponovne pogreške Proti pravicam in časti Združenih Dr-ustreliti na čast zvezdnati zastavi, kakor se zahteva. Huerta se zvija. Nocoj se je razglasilo, da je Huerta Po obvestilu o odposlatvi atlantskega Vodovja v Tampico izjavil nasproti s&ieriškemu opravilniku O'Shaugnes-da je prijetba ameriških mornarjev stvar, ki l)i se pravzaprav imeja p,edložiti haaškemu razsodišču v od-'očitev, in da je pripravljen, imeno-*ti komisijo, v preiskavo slučaja, ^edsednik Wilson je dal nato odgo-!®riti, da je potrpežljivost Združenih ^■žav pri kraju in da ne more sprejeti več nobenih takih zavlačevalnih pred-°gov. V vladnih krogih se je kazalo to, da stvari, ki se tičejo narodne CJsti, ne spadajo pred razsodišče. Predsednik Wilson odločen. Vsa uradna in druga poročila, ki so ®°sPela danes semkaj iz mehiškega glavnega mesta, prav jasno kažejo, da smatra Huerta postopanje ameriške zavezne vlade še vedno za "bluff". Nekaj neznatnih protiameriških demonstracij se poroča iz Vera Cruza in •Imgih mest. Iz današnjega razvoja položaja se je dalo nadalje sklepati, da je predsednik Wilson odločen krepko nastopiti in mu je podpora celega kongresa zagotovljena, a to podporo ojačuje pripravljenost armade in mornarice. Huertove čete spet tepene. Juarez, 15. apr. — Sijajna zmaga, ki jo je dobil vstaški general Villa sno-či nad generalom de Moure pri San Pedrasu, je menda zapečatila usodo Huertovih čet. Izgube so bile večje nego pri Tor-reonu; 3500 mož je bilo usmrčenih in ranjenih, in Villa je ujel 700 Huertovih vojakov. Zavezne čete so izgubile baje 2500 mož. Neomejene možnosti. St. Louis, Mo., 14. apr. — Thomas Glover iz Bellevilla, 111., je že 26 let izvrševal svojo "državljansko dolžnost" na voliščih in večkrat opravljal porotno službo, ne da bi bil vprašan o tem, ali je tudi upravičen, izvrševati te posle. Sedaj so dognali, da je Glover angleški podanik. To se je razo-delo, ko so zahtevali njegove naturali-zacijske papirje v nekem naturalizacij-skem postopanju, pri katerem je nastopil kot porok. V dosmrtni zapor. Galesburg, 111., 14. apr. — Robert Higgins je bil danes po sodniku Olm-stedu obsojen v dosmrtni zapor v kaznilnici. Julia Flake, Higginsova pastorka, zaradi katere je Higgins umoril svojo soprogo, da bi se potem lahko oženil z Julijo, dosedaj ni bila tožena. Sodnik Olmsted je navdehnil obsojenca z upanjem na skorajšnjo pomilostitev. Slučaj Thaw. Concord, N. H., 14. apr. — Harry Thawovo prošnjo za habeascorpus' postopanje je danes sodnik Edgar Aid rich od zaveznega okrožnega sodišča uslišal. Prošnja za pripustitev poroštva ni bila vpoštevana. Sodnik je mnenja, da se mora odločitev tega vprašanja prepustiti nadsodišču. Četveri morivci usmrčeni. Sing Sing, N. Y., 13. apr.— Četveri morivci igralničarja Herman Rosen thala so plačali svoj zločin davi ob 6. uri z glavo na električnem stolu. TJ-smrčeni so bili zaporedoma: Frank Cirofici ("Dago Frank"), Frank Sei-densehner ("Whitey Lewis"), Harry Horowitz ("Gyp, the Blood") in Louis Rosenberg ("Leftie Louie''). Izza pripetja "Dago Franka" na električni stol do trenotka, ko je zadnji smrtnih kandidatov izdihnil svojo dušo, je preteklo 40 minut. M0YER 0 KONGU STAVKE V MICK. Izjavlja, da je edinole uboštvo prisililo stavkajoče rudarje k vdaji. IZROČILI UNIJSKE IZKAZNICE. Stavka trajala skoro devet mesecev in stala $6,700,000. Denver, Colo., 13. apr. — Da "Western Federation of Miners" noče pripo-znati poraza v dokončanju rudarske stavke v michiganskem bakrenem o-krožju; da se stavkarji niso vdali ru-darstvenim družbam, nego bližnji pri-hodnjosti, ki je obetala samo lakoto in pomanjkanje; da upajo nadaljevati svoje napredovanje do cilja gospodar-stvene svobode: vse to vsebuje izjava, ki jo je danes priobčil Charles H. Moyer, predsednik zveze "Western Federation of Miners". Izjava je bila izdana po prejemu u-radnega naznanila od okrožnih uradnikov, da so rudniški stavkarji včeraj glasovali za dokončanje stavke. ■ Moyerjeva izjava je naslovljena: Javnosti, da ne bo nesporazumenja glede položaja zveze 'Western Federation of Miners'." Guverner baje sokriv predaje. Po navedbi četverih zahtev in postopanja federacije pri podpiranju stav karjev, našteva izjava vmesne dogodke, kakor so znani iz časopisja, in obdolžuje michiganskega guvernerja, da je podpiral "mogočne" posestnike bakrenih rudnikov s tem, da je naga-njal "slabo plačevane in pretegnjene delavce nazaj v rudnike". Nadalje pravi, da so bili najeti "gunmen", ki so uvedli strahovlado, pretepajoč in streljajoč delavce, katerih edini pre-grešek je bil, da niso. hoteli nadaljevati dela pod neznosnimi pogoji. Moyer trdi, da so zastopniki fede racije vse poskusili "v dosego častne poravnave", da so se celo odrekli vsem svojim pravicam ,iu hoteli zadovoljiti z razsodiščem, katero bi izbral guverner. "Citizens' Alliance" je obdolžena, da je izganjafla državljane drugih držav in se komaj zdržala umorstva. Nameravan izgon iz hiš. "Dne 1. aprila je stavkajoče rudarje," je nadalje rečeno v izjavi, "izne-nadil ultimatum (zadnja beseda) od rudarstvenih družb, da bo dne 1. maj-nika izvršen splošen izgon iz kompa-nijskih hiš." Ta grožnja, v zvezii s potrebo zmanjšanja že itak dovolj majhne podpore, je povzročila, da je izvrševalni odbor predložil vprašanje o dokončanju stavke na referendum-glasovanje. Izjava zaključuje z izrazom zahvale za podpiranje rudniških stavkarjev v bakrenem okrožju od strani organizi-anih delavcev po vsej deželi. Hite na stara mesta. Calumet, Mich., 13. apr. — Ko se je danes razglasilo, da se ima stavka odpovedati, so stavkarji hiteli iskat dela vseh rudnikih Calumet & Hecla-družbe. Mnogi izmed njih so bili sprejeti na delo, ko so izročili svoje unij-ske izkaznice. Drugim je bilo delo obljubljeno ob prvi priložnosti. Moyer se mora zagovarjati. Houghton, Mich., 13. apr. — Charles H. Moyer in sedemintrideset drugih uradnikov in članov zveze "Western Federation of Miners" se mora zagovarjati pod obtožbo zarote v zvezi s svojim delovanjem v rudarski stavki bakrenega okrožja. Okrožni sodnik O'Brien je danes odklonil prošnjo odvetnikov za federacijo, da naj se sodno postopanje potlači. Preložitev sodne razprave v Baraga county je sodnik O'Brien dovolil, na prošnjo odvetnikov za federacijo. Slučaj pride v razpravo prejkone meseca junija. Calumetsko okrožje v zabranitev izgredov. 11. avgusta — Umaknitev večine državnih čet. 2. oktobra — Šerif Cruse naznanil guvernerju, da izgledov ne morejo več preprečati okrajni redarji. 4. oktobra — Dodatne čete poslane nazaj v bakreno okrožje. 24. decembra — Panika na stavkar-ski božičnici v Italijanski dvorani v Calumetu, Mich., ki je zahtevala 72 žrtev. 26. decembra — Predsednik Moyer izgnan iz bakrenega okrožja. Januarja in februarja — Kongresna preiskava stavke in zasliševanje neštetih prič glede delovnih razmer. 12. aprila — Stavkarji glasovali za dokončanje stavke. 13. aprila — Precenjeni stroški stavke $6,700;000. Precenjeno je bilo, da stane stavka rudarstvene družbe $4,-000,000, rudarje v izgubi plač $1,000,-000 in rudarsko federacijo $1,000,000; nadalje vlado Združenih Držav $100,-000, državo $300,000 in county $300,000. Sedem žrtev požara. Boston, Mass., 14. apr. — Požar, ki je davi upepelil petnadstropno najemno hišo ob Commonwealth in Long ave. v okrožju Allston, je zahteval sedem človeških žrtev. Več drugih je bilo znatno ranjenih. Dve ženski sta skočili iz okna in se ubili. Ostalih pet je zgorelo v poslopju, in bati se je» da je pod razvalinami, še več žrtev. Slučaj Higgins. Galesburg, 111., 10. apr. — V okraj-nem'sodišču se je danes priznal krivim Robert Higgins, ki je obtožen, da je umoril svojo ženo, da bi se mogel oženiti ž njeno hčerjo iz prvega zakona. Ne le zagovornik, marveč tudi državni pravdnik sta priporočala obtoženca milosti sodnikovi. Zagovornik je izjavil, da bo zahteval porotno razpravo, če bo njegov branjenec obsojen na smrt. Sodnik Olmstead je naznanil, da izreče sodbo v torek. Bolgarska carica v Ameriki. New York, 12. apr. — William Kas-par, o&i zastopnik bqlgaxske carife Eleonore, je danes prejel kabelogram, v katerem se naznanja, da misli carica odpotovati dne 21. majnika iz Sofije v Združene Države. Velika noč v New Yorku. New York, 12. apr. — Svež veter je davi razgnal deževne oblake, ki so se pojavile na obzorju, in pripravil vzhodni metropoli idealno velikonočno nedeljo, ki je prišla prav pred vsem zgodovinski "modni paradi" ob gorenji Fifth avenue. Kar se prišteva k "družbi", je bilo videti tamkaj po sklepu službe božje. Poštenim Slovencem v prevdarek. (7. dopis.) Katoličani, naročajmo in podpirajmo samo katoliške liste. Dragi rojaki, ako hočemo biti pravi katoličani, zavedni, značajni, samiin: sebi dobrohotni in pravični, ne naročajmo in ne podpirajmo listov, ki so pristranski, lažnjivi, nepravični, ki resnico pačijo, jo zavijajo, jo na eni strani prikrivajo, na drugi strani pa laž za resnico izdajajo, ki zamenjavajo resnico za laž, laž za resnico, ki so veri, cerkvi in katoličanstvu neprijazni ali celo strupeno sovražni, ki čez duhovnike in vernike zabavljajo in zaničljivo pišejo,, se iz verskih opravil norčujejo in katoličane, svoje lastne naročnike in pod piralce, najkrutejše žalijo, ramotijo in zmerjajo, ki se ob vsaki j.riliki obregnejo ob vse, kar je katoličanu milo in drago, ki so neznačajni, hinavski in nedosledni, katerih taktika ima dvojno mero; z eno besedo: ne podpirajmo in ne zdržujmo listov, ki so protikato-liški, torej nam katoličanom nasprotni, pa naj se že imenujejo delavski, narodni, napredni ali neodvisni listi. To so njih povsem kriva in napačna imena; kajti list, kateri je protikatoli-ški, ni delavski, ni narodni, ni napredni, ni sploh tak, kakoršnega se sam imenuje. Za nas katoličane je mero-dajno to, da list, katerega mi plačujemo, je katoliški list in sicer odločno v resnici katoliški list, kateri stoji trdno in nepremakljivo na svojem stališču, ki se zaveda svoje naloge in dolžnosti ljudstvo poučevati in izobraževati, širiti pravo omiko, nevstrašeno se potegovati za resnico in pravico in nedolžnost, zastopati in braniti vero, cerkev in katoliška načela, ki je v res- nici "naš" list, ki se za nas trudi, za naše pravice, za našo prostost, za našo čast bojuje, nas prav uči in vodi po pravi poti. Tak list je naš pravi prijatelj; on je vsem pravičen, se ne hlini nikomur, se ne boji nikogar, kakor zahteva resnica, pravica in dolžnost tako piše; kar je prav in dobro, to hvali, priporoča, pospešuje in podpira, brani in zagovarja, kar je napačno in slabo, to graja, obsoja in preganja, nevstrašeno brez ozira, naj se komu prikupi ali zameri. In samo ob sebi je umevno, da tak katoliški list je v resnici obenem tudi naš pravi delavski, ljudski, narodni in napredni list in bi sicer ne bil, ako bi ne bil katoliški. Listi, ki se obregujejo ob cerkev, duhovnike, katoličane in njih naprave, ki vero napadajo in jo duhovnikom in drugim katoliškim možem podtikajo za slab namen, se iz molitve in verskih dolžnosti norčujejo, navadno lažejo, resnico zavijajo in svoje čitatelje varajo; o tem smo se že velikokrat prepričali. Zato takim listom pošten človek ne more za trdno verjeti, ne more jim zaupati in se na nje zanesti, da bi pisali čisto resnico; ne more jih pa ob enem tudi naročati in podpirati. ., Kolikokrat taki listi pišejo o kaki stvari tako, da se zdi, da je resnična; toda sčasoma pride stvar sama na dan čisto drugačna, kakor se prej piše o njej, da je ne more potem nihče več prikrivati, jo tajiti ali opisovati drugačno, kot je v resnici. In ravno isti listi, ki prej pribijajo, da je stvar taka, so primorani potem o njej vse drugače pisati. Toda ne popravijo pa in ne prekličejo tega, kar prej neresnično (Nadaljevanje na 8. strani.) Wilson in dečki-skauti, ki jih toplo priporoča. I ' rcd»ednik Wilson, ki pravkar odločno nastopa proti Huertovi vladi, je . ltr,i(',mn°iPh prilikah toplo priporočal gibanje, ki ima namen, ustanavljati dečkov-skautov (scouts, ogledniki) in dajati mladini vojaški pouk. j« iJV1'1.'.14 Wilson prav trdno veruje v koristnost tega gibanja, o katerem cl sijajen govor pred glavnim odborom združenih ameriških dečkov °v * Beli hi&i na letolnji Lincolnov rojstni dan. Pod obtožbo umora. Houghton, Mich., 14. apr. — Na povelje sodnika O'Briena so bili nocoj aretirani pod obtožbo umora trije Chicažani, Harry P. Neillis, William Grimes in P. K. Kelly, bivši Waddel-Mahonovi rudniški stražniki, ki so bili privedeni semkaj kot priče v moriv-■ikih slučajih v Painesdalu. John Huhta, ki je zdaj tukaj v zaporu, odkar je bil odstavljen kot tajnik lokalne unije v South Rangu, spadajoče k "Western Federation of Miners", v katerem leži Painesdale, je baje za časa »voje aretacije priznal, da so bili umori posledek zarote v vrstah federacije. Dogodki v michiganski stavki. 20. julija 1913 — Stavka napovedana K štrajku pozvanih 18,000 delavcev pod zemljo in 7,000 zaposlencev na površini po bakrenem okrožju. 24. julija — Vsa narodna straža michiganska, 3,200 vojakov, poslana v Protiavstrijska demonstracija. Bukarešt, 31. marca. — V nedeljo je "Rumunska Liga" priredila tu velik protestni shod proti krivicam, ki se gode Rumunom na Ogrskem in v Bu-kovini. Navzoči so bili skoro vsi vse-učiliščni profesorji, mestni svetovalci, častniki in deputacije društev. Red je vzdrževalo 400 policajev in orožnikov. —Prvi je govoril tajnik Lige Bogdan, ki je dejal, da je Bukovina najnesreč-nejši otrok Rumunije. Bukovinski namestnik grof Meran hoče Rumunom ustreči, toda tega Rusini ne puste. Avstrijska vlada pa naj ve, da se Bukovini more vladati samo z Rumu-ni, kajti naša je ta dežela! (Viharno odobravanje.) — Vseučiliščni profesor Antonescu je vehementno napadal O-grsko in njeno državno pravo. Dejal je, da je bil pred kratkem še prijatelj Avstrije, zdaj pa ne, ker Avstrijo vlada Madjarska. Madjari so taki šovinisti kakor Bulgari. Toda ravno Da-nev je s svojim šovinizmom Rumuniji najbolj koristil. Govornik upa, da se bo tudi na Ogrskem kmalu našel kak Danev, ki bo Rumune do skrajnosti gnal. Ogrska bo trozvezo pognala v brezdno. (Viharno ploskanje.) — Nato je govoril general Stoiku, za njim pa profesor Sivtu. Ta je dejal, da so Rumuni lani obračunali z Bulgari, v bližnji bodočnosti pa bodo obračftnali z Madjari. Karpati niso tako visoki— je rekel — da bi mi ne mogli čez. — Polkovnik Boerescu je dejal: "Mi čakamo, da se bo v odločilnem trenutku mladina zbrala okoli naših zastav in bo marširala med ognjem in grmenjem proti Transilvaniji!" — Shod je zaključil predsednik Lige profesor Arion, ki je končal z besedami: "Mi bomo tudi Avstriji znali diktirati svojo narodno voljo!" — Nato je množica otlšla pred rusko poslaništvo, kjer je priredila ovacijo in zapela rumunsko himno. Množica je potem 'hotela u-dreti pred avstrijsko poslaništvo, toda policija je zaprla vse dohode. Ljudje so se s sovražnimi vzkliki proti Av-strijipolagoma razšli. Bukarešt. K shodu Lige je pripomniti, da je profesor Antonescu imenoval Madjare "narod samih norcev". Polkovnik Boerescu je dejal, da bodo rutnunski bataljoni kmalu na Ogrsko marširali. Drobtinice. "Glas Naroda" včasi res ne ve, kaj bi rad in česa mu manjka. Včasi bren-ka na sladkodoneče strune o slogi in združenju, o napredku in izobrazbi, toda ko se je začela akcija, da se vse dobro- in pametno misleče Slovence združi v močno impozantno organizacijo, ki bi lahko kaj dosegla, ki edina bi lahko .drugim ameriškim narodom Uspehom zaklicala: "Mi Slovenci smo še tudi tukaj, toliko nas je, in zahtevamo, da se nas rešpektira", zdaj pa je vzel "Glas Naroda" lopar in lop po njej! "Gl. N." sam pravi: "Kdor pozna razmere, ta ve, da smo le atom morju tujerodnega prebivalstva v Ameriki. Razkropljeni smo na vse štiri svetovne strani in večjih naselbin, kjer bi mogli priti do popolne veljave in kjer bi bili merodajni faktor v javnem življenju, je malo ali pa nič." To je ravnotisto, kar mi trdimo; zakaj ste pa potem nasprotni vsakemu poiskusu, da se to popravi, da se pre-naredi, da se združimo potom organizacije. Imamo Jednote, pravi "G. N.", ki pa so, kakor "G. N." trdi, samo materiel-na vez, to je samo za podporo in po-smrtnino; torej po njegovem mnenju nimamo nobene duševne intelektuelne vezi, moči, organizacije. In vendar je ta potrebna, nujno potrebna, a "G. N." skuša ubiti že vsak poiskus tako organizacijo ustvariti. Ali se to pravi, širiti in podpirati slogo? Sicer pa v resnici Jednote niso zgolj podporne organizacije, ampak podpirajo direktno in indirektno tudi slabo časopisje — in proti temu smo mi. Kako pride katoliški pošten Slovenec do tega, da ga Jednota indirektno sili podpirati in plačevati katoličanstvu sovražne časnike? "G- N." pravi: "Slovenski narod v Ameriki je ali dobro katoliški, ali pa versko indiferenten. Ni pa nasproten veri kot se ga od gotove strani namenoma napačno slika." Če je temu tako, potem pa itak ne bo dveh strank, ampak ves slovenski narod bo združen v eno, močno celoto, in to je vendar dobro, zakaj torej nasprotujete, zakaj te zdrave misli ne podpirate, zakaj samo razdirate? * "Gl. N." govori o častihlepnosti in demagogstvu. Ko smo to brali, smo bili mnenja, da je dotični članek spisal najmlajši tiskarski vajenec. Kako more Amerikanec govoriti o tem? Vprašamo vas, ali niso pri vsakem zborovanju volitve in pri vsaki voli-tvi odločuje večina? Vseh slovenskih duhovnikov v Ameriki je 90 reci in piši devetdeset, lajikov pa 200,000. Ali ne bo 200,000 ljudi preglasovalo 90? * "G. N." piše: "Ljudstvo naj se razdvoji, naselbina naj se dvigne proti naselbini..." Ali ni to zlobno pisa- renje? Mi kličemo: vkup pošteni Slovenci, združimo se, "G. N." pa pravi, da hujskamo naselbino proti naselbini. Ali je to možato? * "G. N." se hvali, da ima naročnike po celi Ameriki. Dobro! Ali ni potem vaša sveta dolžnost, da pozdravljate našo misel in pomagate združiti razkropljene rojake? Toda vi delate ravno nasprotno! Pridite na zboro- vanje in tam povejte kaj koristnega, kaj ?a slogo, ne pa, da v velikonočni številki pišete za neslogo. * Vse polno slabih, sebičnih namenov podtika pripravljalni Zvezi, pripisuje častihlepnost, demagogijo in bogve kaj še, toda na koncu pa lepo oči zaobrne in zažvrgoli: "To je nekako objektivno prerešetavanje situacije." Če je to objektivno, potem bi radi vedeli, kaj pri "G. N." ni objektivno. * Pirčev Lojzek je res nesrečen človeček. Popred se je bil zaljubil v "Vodiško Johanco" in je pisal in "pri-digoval" o tej svoji izvoljenki, dokler ga niso naročniki "Cl. Amerike" vzbudili iz njegovih sladkih sanj s tem, da so začeli odpovedovati list. Sedaj pa ima že zopet drugo bolezen, in sicer trpi na možganih, prijela se ga je huda "trustofobia", tako da revež vidi povsod le "trust". Slovenski trgovci v Clevelandu so se združili zato, da bi s skupno močjo tem več naredili za napredek Slovencev v Clevelandu; storili so korak naprej, sicer že precej pozno za drugimi narodi, vendar storili so ga konečno. S tem pa so strašno vznemirili Pirčevega Lojzka, tako da je začel na glas kričati "trust, trust" in strašno mahati proti temu zmaju svojih možganov. Komaj se je toliko pomiril, da so mu povedali njih (trgovcev) dobri namen, že je bil Lojzek zopet po koncu: videl je nov "trust", in sicer to pot "duhovniški trust", zato ker so se slovenski duhovniki združili, da skupno delujejo za vero in narod, da delujejo z združeno močjo zoper razširjanje nevere, podivjanosti, in sploh narodne sramote, katero se trudijo nasprotniki katoliškega mišljenja zasejati med Slovence v Ameriki. Lojzek je zopet videl strašen "trust" in prijela se ga je z nova "trustofobia", tako da se je bati, da ji podleže, če se kmalu ne dobi kaj olajšavnega. Res Lojzek je v veliki zadregi. Trgovci so ga pustili na cedilu, obrnil se k delavcem za pomoč, ti — razven par socijev, za katere Lojzek sam ne mara — pa mu hrbet o-bračajo in mu ne vrjamejo. Oj kam naj se obrne?! Jolietska novica. — Prihodnjo soboto bodo volitve za šolske odbornike. Vsak volilec in volivka sme iti na volišča in glasovati. Za zapadno stran mesta se bo volilo v Broadway St. šoli, a za vzhodno stran pa v šoli na Eastern Avenue in Cass St., kakor navadno. Značilen dogodek. Dunaj, 14. apr. — Iz Reke se poroča o mučnem vmesnem dogodku, ki je razburil tamošnje prebivavstvo. General grof Salms je našel, ko je šel mimo neke vojašnice, vojaka kasarniške straže po predpisu neprimerno oblečenega in ukazal četovodji, naj spravi vojaka v ječo. Nato se je vojak zagnal nad generala in ga je udaril po prsih. Grof Salms je potegnil sabljo, a njegov zamahljaj je četovodja odbil. Množica ljudstva, ki se je kmalu zbrala, je potegnila z vojakom in mu po-mogla k ubegu. Oblastva so dognala, da se je v stanovanju svojih staršev preoblekel, predno je pobegnil. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., IS. apr. — Prihodnji torek, dne 21. t. m., bodo mestne volitve. Med drugim se bo tega dne glasovalo O izdaji mestnih bondov v znesku $170, 000. Od izida tega glasovanja je odvisen razvoj in napredek mesta Jo-lieta v bližnji bodočnosti. -t— Pozor, volivci! Vsi dobri mešča-fije bi morali glasovati za "bond issue" ali izdajo zadolžnic prihodnji torek, dne 21. t. m., če želijo piti čisto vodo iz artezijskih vodnjakov, če želijo imeti svoja domovanja zavarovana pred ognjem ter želijo imeti soseščino čisto in zdravo. Četvera različna mesta bodo v zaznamovanje vaših balotov, in Če hočete glasovati za "bond issue", napravite križ za besedo "Yes" v vseh Četverih oddelkih na balotu. "Bond issue" je razdeljen takole: "Judgement bonds", $85,000; "Waterworks bonds", $60,500; "Fire Department bonds", $13,500; "Garbage bonds", $11,000. Skupaj $170,000. Prvi, takozvani "Judgement bonds", se tičejo mestnega dolga. Namesto izplačati naenkrat ves ta dolg in povijati davke, se dolg položi v bonde, ki SC bodo izplačali v obrokih tekom pri-Jiodnjih dvajsetih let, tako da ne bo preobdačen delavec, ki lastuje svojo hišo. "Waterworks bonds" imajo oskrbeti več vode za mesto. Nov vodnjak se ima napraviti blizu Ruby streeta na zapadni strani, tako da bo imel severni konec mesta dovolj vode za pitje in gašenje požarov. Zmanjšana bo zavarovalnina ter obenem izplačani bondi in obresti, tako da jih davkoplačevav-cem ne bo treba plačevati v davkih. Prihranek bo znašal na leto $30,000. Ognjegasni department nakupi dva nova avtomobilska gasilna vozova z denarjem, ki ga tako dobi, in če izbruhne požar na severnem koncu mesta, bodo gasivci lahko tam v treh minutah. Potem bo jolietska požarna bramba najhitrejša v Združenih Državah. "Garbage bonds" bodo zopet zgradili sežigališče (crematory), ki je pogorelo, in napravili dve osrednji smetišči, tako da se bodo smeti lahko pobirale ravno dvakrat češče nego sedaj. Te zboljšave napravijo hiše varnejše in otročiči ne bodo umirali za vročinsko boleznijo vsled pitja potočne vode. Vsak dobri meščan naj glasuje za "bond issue" prihodnji torek, dne 21, aprila. — Ne pozabite na veselico, ki jo priredi v soboto, dne 18. t. m. zvečer v Sternovi dvorani si. društvo sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. v prid društvene blagajne. —Tudi v bližnjem Rockdalu bo v soboto zvečer slovenska veselica, ki jo priredi društvo sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J. v Mavričevi dvorani. — Drugo soboto, dne 25. t. m., zvečer se prične V tukajšnji hrvatski šoli "fair" na korist istej. Več o tem še naznanimo. —Vsi člani in članice Izobr. dr. "Slo- Wm. Krieger, in dne 9. t. m. je bila povožena neka 121etna črnka. —Slovenska kandidata za odbornika v Rockdalu. Prihodnji torek se bo vršila volitev "aldermanov" v Rockdalu. Na Citizens' tiketu kandidirata gg. Josip Erjavec in John Pire. Slovenski volivci v Rockdalu, oddajte svoje glasove za svoja rojaka! — Požar v Rockdalu. V noči od petka na soboto je pogorela neka izpraznjena hiša gospe vdove Ane Ma-rentič na Central avenue v Rockdalu Hiša, ki je bila popolnoma upepeljena, je bila zavarovana za $1,100. Rock dalski ognjegasci so brzo prihiteli na lice mesta in kmalu omejili požar. Ves Rockdale je bil pokoncu. — Z obdelavo tisoč akrov obsegajoče nove kaznilniške farme se je pričelo v ponedeljek. Samo tisti kaznjenci, ki so se odlikovali z brezhibnim obnaša njem, so odločeni za delo na farmi Predno bo cela farma obdelana, uteg ne preteči kaka tri leta. v soboto 28. marca. Še enkrat z Bogom, Ana! Bog Te obvari, če se tudi več ne vidimo! Mrs. Anna Schlander roj. Kambič. Mrs. Frančiška Legan roj. Jerman. Mrs. Ana Lopartz roj. Pap^ž. Mrs. Elizabeta Wardjan. Mrs. Mary Vranichar roj. Zupančič. Mrs. Mary Konte poprej Mrs. Zupančič. Mrs. Jožefa Planinec roj. Zupančič. , Mrs. Frančiška Gril roj. Strucelj. Mrs. Antonija Stamfel roj Sche-ringer. Mrs. Mary Schwab roj. Scheringer. In Mr. Peter Chelesnik. Joliet, 111., 9. apr. — Prosim, da nam malo prostora dovolite, da naznanimo Slovenkam in posebno Črnomaljkam po širni Ameriki, kako se še imamo tukaj v Jolietu. Naša prijateljica Mrs. Anna Schlander iz Pittsburgha, Pa., nas je prišla obiskat. Preteklo je že več ko 30 let, kar je svoj rojstni kraj zapustila, in zdaj je zaželela po nas in me po nji. Prišla je najpoprej k svoji sestrični Mrs. Frančiški Legan. Že se nista 25 let videli; skoraj ni več ena druge poznala. In je tudi po nas pra-šala in je zares videla vse, kar nas je njenih prijateljic Črnomaljk. Veliko čudo, kako se človek sestane s svojci: ene smo že po 40, druge 30 in še druge po 25 let tukaj. In me domače smo se zmenile, da moramo kje skup priti, da se od starih časov pomenimo. In se smo zbrale pri Mrs. Antoniji Stamfel. In tam smo naši prijateljici "Surprise Party" naredile. In kadar je bi la miza vsa napolnjena, smo jo pozvale in posadile smo jo na prvi sedež in ona pravi: "Kaj ste to zame pripravile?" Solze so se igrale v očeh od veselja. In vam še moram povedati, kaj,smo imele. Bilo je dobrih pečenk in domačega suhega mesa, dobrih potic, čekov in salat. Zdaj pa še ne kaj: prest črnomaljskih nam je Mrs. Elizabeta Wardjan skuhala in spekla. Ker smo pa znale, da bo dosti govor jenja, smo si tudi "za zalivat" pripravile. Vse je bilo po domače. Bilo nas je desčt skup. Tudi ne enega možaka ni bilo. Da pa ne bi nobeden soprog zameril, ker jim nismo povabila poslale, zato ne, ker zakon je zmešan, niso vsi Crnomaljci. Me smo hotele same biti. Nato pa vendar e-den noter pride in pravi, da bi rad pozdravil svojo sosedo. Pridržale smo ga in smo rekle: "Naj bo, ker je Čr-nomaljec in še samček." In ta je bil Peter Chelesnik. Tudi nas je bilo nekaj samk, ali Peter se ni nič zmi-slil in malo je bil "špotljiv"; me gledamo zmeraj v njegove oči, ali on nič, tudi ne z enim okom. Saj smo že vse po 16 let stare, on je pa tudi 21, saj že voli, pa bi tudi lahko vprašal; morda pa zato ne, ker je še post. Prišel je venije" se tem potom vljudno vabijo j čas, da ženske volijo, pa bo tudi prišel, na mesečno sejo v navadnih društve- da bojo ženske prašale? Bomo še ča-nih prostorih v ponedeljek, dne 20. t. kale. Se vam nismo nič povedale, ka-m., zvečer točno ob 8. uri. Na dnev-1 ko ie bilo na naši "Party". Skup smo nem redu bo razgovor o zadnjem ban- prišle 0b eni popoldan in do trde noči ketu in prihodnjih prireditvvah. Odbor. — Čast, komur je čast pristojna. K našemu poročilu o sijajnem banketu Izobr. dr. "Slovenije" na Cvetno ne- smo bile skupaj. Tako se nam je videlo, kakor da smo doma. Mrs. Anna Schlander je bila pred desetimi leti doma in Mrs. Lopaftz pa pred enim ... • i j . j letom. Vse so nam povedale, kako je delto omenjamo se dodatno, da so za » «. ,. » ... . ... . . . se v Črnomlju. In zares smo bile do- pripravo večerje in mojstrsko postrez- .. ... . . •-> 5 .. .. ... , , - ma v tistih urah, smo povsod prišle, bo najbolj poskrbele sledeče gosp.ee:. smQ cerkey gy ^tra. Jean Decman, Terezija Nemanich, Eli- ... , J . c , , . r, ' Ze je vse drugače in zares lepo samo zabeta Seko a, Ana Zoran in Mary ' Zoran. Izmed članov v pripravljalnem odboru pa so se zlasti potrudili za u-apeh banketa gg.: Frank Drašler, Jo-•ip Grill, Josip Rogina, Steve Vertin (tajnik) in Jos. Zalar (predsednik). — Moderna prodajalnica. Ako si še niste ogledali nove prodajalnice g. George Stonicha v njegovi lastni hiši, 815 N. Chicago St., vam najtopleje priporočamo, da to storite nemudoma Zlasti ob večerni razsvetljavi naprav-Ija notranjščina nove prodajalnice naravnost čaroven vtis. Pojdite in poglejte sami! — "Cvetina Borograjska" se imenuje velezanimiva igra, ki jo uprizori Dekliška Marijina Družba v Sternovi dvorani dne 10. majnika t. 1. popolu-dne in zvečer. Priprave so v polnem tiru. — Otvoritev baseball-sezone bo v nedeljo, dne 19. t. m., z veliko parado jolietske zveze amaterskih baseball-klubov po glavnih cestah v notranjem delu mesta. Parade se udeleži tudi župan Wood, ki bo uradno otvoril sezono v Theiler's parku. — Za povzdig tirov Rock Island-ieleznice zapadno od reke se je zapo-Čelo gibanje v mestnem odboru v ponedeljkovi večerni seji, ko je neki alderman predlagal, da mestni pravdnik izdela tozadevno odredbo. To stvar •ta pospešili dve nedavni smrtni ne-»reči na križišču McDonough ceste. Tamkaj je bil pred več tedni zadet od vlaka in usmrčen 131etni "newsboy" to se nam ni dopalo, ker še po sredi cerkve pri sv. maši ljudje stojijo; zna-biti je še taka moda. Zdaj smo šle na Veliki , trg. Vse se nam je dopadlo; samo še par hiš s slamo pokritih so pustili, menda za spomin. Oh, ti dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš, kjer znanci naši še žive, starši in prijatelji v grobih spe.... Tukaj nam je bilo malo žalostno. Zdaj smo še šle naprej noter do Mestne lože, kjer se še dekleta in fantje izpreha-jajo in vesele pesmice pojejo- Tudi me smo pele mlade deklice, ali zdaj smo tihe vele stare mamice____ Peter je tiho poslušal in on je tudi od Šlo-sarjevega Franceljna povedal, kako je bil Francelj zvest svoji ženi; še nazadnje ji je on sam njen križ nesel; to je bil mož! Noč pride. 2e se smo od ločitve menile, da gremo vsaka proti svojemu domu. In zdaj se še Mrs. Frančiška Gril oglasi in pravi, da se Velika noč bliža in da naj še do velikega pondeljka počakamo, da bomo Kolo plesale. Zares bi bilo jako lepo in smo si že kraj izbrale, ali bojimo se, da so že vse strune popokale. Drage slovenske Črnomaljke, tudi ve tako vse pregledajte v spominih in se dobro imejte, kadar skup pridete. Mislim, da to je zadosti od naše "Party". Upam, da ne bo pozabljena. Veselje se je v žalost spremenilo in smo se morale ločiti. In Ana nas je zapustila. Z Bogom! Naša prijateljica je bila ravno en teden med nami. Rekla je, da se ji prav dopade tukaj v Jolietu in da še pride nas obiskat. Prišla je v petek 20. marca in je prešla Cleveland, O., 12. apr. — (Smrtna kosa.) Na Veliko nedeljo v rano jutro je umrl tukaj Frank Centa, kateri se je nahajal v Warensville bolnici nad leto dni. Pokojnik je bil zelo priljubljen tukajšnjim rojakom. Bil je trgovec (grocerist), dokler ga ni mučna in nadležna bolezen spravila v bolnišnico. Pokojnik je bil star nekaj nad 30 let, doma iz Roba, vasi Skomelec. V domovini zapušča mater, 2 brata, 2 sestri. Tukaj je bival nad 12 let in zapušča soprogo, 4 otroke, 2 brata in 1 sestro. Bil je član Trgovskega dru štva, kakor tudi društva sv. Jožefa, društva Srca Jezusovega, društva Napredni Slovenci št. 5 S. D. Z. Vsa društva so mu bratsko dajala podporo in mu bodo priredila sprevod v sredo zjutraj. — Umrl je rano v nedeljo zjutraj Dane Sekulič, mladenič, star 18 let, rodom Hrvat, edini sin matere vdove, katera je imela vse zaupanje v njega, da ji bo v podporo na stara leta. Dolga bolezen sušica ga je toliko časa mučila, da je zapustil svet in ljubljeno mater samo zapuščeno. Pogreb se vrši v torek. 1— Odlični družini Popovič, posestniku in lastniku Hrvatske dvorane, je umrla hčerka Danica, stara 8 let, katera se je ponesrečila in opekla nekaj dni popreje. Ker je bila edina najmlajša, je družina zelo užaloščena zaradi izgube ljubljenega otroka. — Starišem Cvilbar je umrl sinek John, 5 mesecev star. Starišem Vičič hčerka Jennie, leto in pol stara. — Umrl je John Košir za pljučnico v starosti 41 let, bolan samo 2 dni. Pokojnik je bil doma od Straže, fara Prečna, Dolenjsko. Doma zapušča mater in 2 brata, tukaj soprogo. Pred več leti je bil član K. S. K. Jednote. — V Newburghu je umrla 33 let stara Frances Peskar, stanujoča na E. 81. cesti. Pokojnica je bila doma od Krke, Dolenjsko. V Ameriki 12 let. V domovini zapušča 1 brata, tukaj soproga, 1 sina in 1 brata. Bolehala je dva tedna. Pogreb -e je vrši! pretečeni teden. — Dokaj pozornosti je obudil sprevod, ki se je vršil za pokoj. Math Ivane, kateri je prvi umrl od Dr. Veterani (vojaki), ki so mu priredili s polno udeležbo časten 'sprevod skupno z dr. sv. Janeza Krst. Le škoda, da uniforma ni prišla začasa, da bi to to liko ložje pokazali; sedaj je to vse v redu. Vrlemu društvu želimo mnogo uspeha, novih članov in sloge. ..A. G. predek naše cerkve, za kar gre č. gospodu iskreno priznanje. V gospodarskem oziru tudi vsaki marljiv gospodar lepo napreduje. Pozimi se navadno pečamo z drvi, katera se prav lahko prodajo; posebno vpliva na to, ako je cena premoga visoka in vsaki si lahko napravi par sto-takov, ako se nekoliko potrudi čez zimo. Z veseljem se tudi opazuje, da se naši rojaki prav pridno zanimajo za farme in to je tudi prav, ker tovarne in rudniki rabijo samo mlade in zdrave moči; kadar se človek postara, mu pa najraje obrnejo hrbet. Glede naseljevanja na farme je priporočati, da se rojaki naseljujejo skupno, da si lahko postavijo svojo cerkev, šolo, ustanovijo kat. društvo i. t. d. Tako se naredi njim v blagor, potomcem ohrani sv. vero in mili materni jezik. Naša naselbina se bo kakor o-bičajno vsako spomlad tudi letos pomnožila za nekaj družin. G. Alojz Koščak se je zopet zdrav povrnil k svoji družini iz Rochester, Minn., kjer je srečno prestal operacijo na drobu. Ker nam priljubljeni list A. Slov. prinaša veliko lepega in podučnega berila, je moja želja, da bi kmalu izhajal trikrat na teden. Iskreni pozdrav vsem čitateljem tega lista. Frank Perovšek, zastop. A. S. KLIC POMLADI. Bogumil Gorenjko. Ne slišite, kak polje prepeva, kak pesem odmeva od daljnih goric? To vesne je klic mladini: "Oj njiva žehti razorana, po brazdi koraka mi kmet, obraz mu je v zarjo odet; oj kmet, kaj danes si car? In seje pšenico-zlatico in tiho molitev šepta, z molitvijo seme poklada v dobrotljive brazde polja -In zrnu srce se v boli razkolje in zraste v klas, postane cekin — Oj polje, kaj ti si veliko srce, da rastejo nade iz tebe sladke, da kar ves žari se kmetu obraz?" Oj mlade moči, ki zarja v vas spi, na dan, oj, na dan, pomlad je že tu! Kot kmet naš, tako sejmo še mi! Le v boli se cvet porodi, v trpljenju le sad dozori; na dan, oj ve mlade moči! Springfield, 111., 15. apr. — Opozarjamo vse Slovence, Hrvate in sploh Slovane v škofiji Alton, kamor spada tudi Springfield, ki bi želeli opraviti velikonočno spoved v materinem jeziku, naj se obrnejo na slovenskega župnika v Springfieldu Rev. Frank Ša lovna, ki bo radevolje ustregel vsakomur. Naslov: Rev. Frank Saloven, 1804 S. 15th St., Springfield, 111. Willard, Wis., 9. apr. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca: — Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše največje slovenske farmarske naelbine, sem se namenil jaz prositi Vas nekoliko prostora v nam priljubljenem listu. V političnem oziru tukaj prav po-voljno napredujemo, in zopet imam poročati od izida volitve naše občine dne 7. aprila. Volitev je izpala za nas Slovence prav povoljno. Za župana naše občine je bil v drugič izvoljen naš rojak g. Ignac Česnik, kateri je tudi dober vodnik svojega posla in je vsakemu na razpolago za pomoč, posebno pa svojim rojakom, to je dokaz, ker si tekom zadnjega leta ni pridobil samo slovenskih, ampak tudi tujerodne volilce na svojo stran. Vrlemu rojaku želimo najlepši uspeh na čelu naše občine! Poleg g. Česnika so bili še izvoljeni sledeči rojaki v občinske odbore: Anton Zupančič, supervisor; John Petkovšek, mirovni sodnik; Josip Pekol in Steve Plavc, konstablerja. Hvale vredno je tudi to, da se naši rojaki prav pridno zanimajo za državljanske pravice, in letošnjo spomlad bo zopet precej novih kandidatov za drugi državljanski papir, in tako bo nas slovenskih volilcev vsako leto nekoliko več. In še nekaj imam omeniti o volitvah. Kakor nikjer pri taki stvari ne izpade vsem po volji( tako tudi tukaj ni. Suhi! suhi! in zopet suhi, smo vzkliknili, ker ni bilo naštetih zadostno število glasov za mokro. Pa kaj hočemo, kakor pqkoriti se moramo, in najmanj eno leto bomo zopet spoštovali za kulisami prbhibi-cijske postave in sicer mokraši s pivom, suhači pa t whisko. V dušnem oziru smo tudi lepo preskrbljeni in prav zadovoljni, imamo v naši sredi priljubljenega župnika č. g. Jos. Pollaka, kateri oskrbuje našo in greenwoodsko nemško faro. Posebno mu je pa pri srcu naša slovenska fara, ki prav po očetovsko skrbi »a na- Hi ifi Bi S^^ffiSS s m SE ZA KRATEK ČAS. £ S » msii k s; k ^ s s; kes Pravi vzrok. Lekarnar: "No, kaj bo zopet novega, Jurče?" Jurče: "Vaš strup ni za nič. Podgane so še vse žive." Lekarnar: "Gotovo niste prav nastavili. Ali ste namazali strup na sveže meso?" Jurček: "Sem." Lekarnar: "In ste ga položili pred luknje?" Jurček: "Sem." Lekarnar: "In podgane ga niso žrle?" Jurček: "Ne." Lekarnar: "Na, tristo kosmatih! Potem pa vaše podgane niso za niči" Ni čudno. Spela: "Ali si že slišala, Urša, da je zidarski mojster Opeka padel tako nesrečno z odra, da je umrl?" Urša: "Sem dejala! Zato je bil nekaj časa že tako bled." Velika ikoda. Zdravnik: "Če hočete, da se pozdravite na očeh, morate pijačo popolnoma pustiti." • . Miha: "Pojdite no! Tega pa že ne, da bi zaradi dveh zanikrnih oken cela hiša morala trpeti!" Pomota. Tinko pride pošteno natrkan domov. Rad bi videl, kakšen je, zato se hoče pogledati v ogledalo, a pomotoma vza me v roke krtačo: "No, Tinko! Skrajni čas je že, da se obriješ!" Stric Miha je imel hudo ženo, ki mu ni pustila po navadi niti črhniti v hiši. Nekega dne ga je huda polovica zopet pretepla in stlačila čisto pod mizo. V tem klavernem stanju je našel strica Miha boter Cenček ter ga začudeno vprašal: "Kaj pa delaš pod mizo, dragi Miha. In stric Miha se je na to košato odrezal: "V svoji hiši sem jaz gospodar in sedim, kjer se mi zljubi." Nekov mestni škric se je hotel pošaliti z Zastopnikovim Janezom, ki je svoj čas služil tri leta pri armadi, Skric pravi: "Janez, kako močna je ena vojaška kompanija?" Janez se zasuče in prisoli škricu krepko zaušnico ter pravi: "Tako močen je en sam vojak, zdaj pa si lahko mislite, kako močna je cela kompanija. Kri je življenje Radi tega je zelo važno, da se ta važna tekočina vzdržuje v dobrem stanu. Očistite jo po teh dolgih zimskih mesecih. Uživajte Severov Kričistilee (Severa's Blood Purifier) ter s tem zmanjšajte nagnjenost k neprijetnim opahkom, o-gream, bulam, tvorom in drugim kožnim neprilikam, s katerim vam hoče narava naznaniti, da imate nečistosti v krvi. Cena $1.00. Nervoznost je zelo navadna neprilika živčnega ustroja. Ponavadi jo povzroča čezmerno delo in skrb. Nehajte skrbeti in uživajte Severov Nervoton V kratkem bote opazili njegov dobri upliv. Poskusite ga. Je hrana za vaše utrujene, oslabele in onemogle živce. — Cena $1.00. Zoper slabo prebavo neprebavo, žolčnico, zgubo slasti, zapeko in razne druge želodčne neprilike, uživajte Severov Želodčni Gresčec (Severa's Stomach Bitters) kateri je znan, kot uspešno želodčno zdravilo. Cena $1.00. I c.u„,»u T.i. i — SŠ1*".0"10 od;:T'?!c«iaioc Severov Tab-laxi srsss/.sss r - o«. Kadar potrebujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Severova. Zahtevajte samo Severova. Ne vzemite nadomestitev. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite jih od nas. W. F. Severa Co. C F DAR RAPIDS 0WA Vsi Cenjeni Odjemalci ki so pri meni kupili za velikonočne prazniko ob času moje glavne otvoritve, so popolnoma zadovoljni. Posebno tisti, ki so kupili pomladanske obleke, pravijo, da take še niso nikjer dobili po isti ceni kakor pri meni. Toda kaj bi meni pomagalo m®' blago hvaliti, ako bi ne bilo v res«'«1 dobro blago, in to vso hvalo prepusti'" cenjenim odjemalcem. Na primer njo soboto smo imeli prodajalno polnjeno z odjemalci celi dan do P0' zne noči. Radi tega se vsem »kup^ najiskrenejše zahvalim. Jaz vam dam na znanje, da ima«" v zalogi najboljše vrste pomladan«^ obleke najboljšega kroja in pa najl'P" še mode, ravno tako čevlje, klob«*«' delavne hlače, spodnje obleke, vsa''0' vrstne praznične hlače, otročje 'e'ne perilne gvante in lahke volnaste fi^®11 te po jako nizkih cenah. Da z ni« no J ti'I ne more nobena prodajalna tekniov* je resnica, zato ker lastujem sam ' ^ je poslopje ter mi ni potreba plaLeV ^ velike najemnine. Radi tega si v" prihrani denar, ako pri meni kup°Je' SVOJI K SVOJIMI Geo. Stonich Clothing Stoi* 815 N. Chicago St. Nasproti Slov. Cerkve. Joliet. IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. 19 I — Kranjski deželni zbor. Kranjski deželni odbor je dobil dne 1. aprila obvestilo, da se na njegovo prošnjo skliče deželni zbor kranjski po Veliki noči h kratkemu zasedanju. — Zadnja dela na belokranjski železnici. O tem poroča v uradnem listu z dne 31. marca g. dr. Og^rin: Vsa glavna dela na progi Novo mesto— Metlika—deželna meja so bila že minule jeseni dokončana. Le nekaj manj važnih del je še ostalo za izvršitev, o-ziroma izpolnitev v letošnji spomladi in njim so se še pridružile poprave poškodb., ki so nastale čez zimo. Z ozirom na ta dela je v jeseni ostalo nekaj delavcev, ki so pa tekom dolge in ostre zime tudi drug za drugim odhajali. Končno je vendar odlezel sneg in zadnja dela na progi so se začela. Seveda pa ni več onega silnega vrvenja in hitenja, kakor je vladalo v letih 1912 in 1913; dela se vrše tiho in zložno in slišati je le žvižg lokomotive, ki prevaža vlake z materijalom. Ako prideš, bliže, pa vendar opaziš marno delo: delavci zasipajo pragove z gramozom, kjer se to že ni v jeseni zgodilo, tračnice 'se popravljajo, oziroma pritrjujejo, kjer treba, postaljajo se brzojavni drogovi, na postajnih poslopjih in njih stranskih gradbah se vrše zadnja dela: slikarska, pleskarska itd., zidajo se oporni zidovi in utrjujejo visoki ilovnati nasipi itd. Kljub neugodnemu vremenu v marcu se dela bližajo svojemu koncu. Skoro gotovo Se bodo prožni deli, mostovi in viadukti, po predhodnih skrbnih preizkusnih vožnjah v teku aprila končno kolavdirali in jih bo iz rok privatnih Podjetnikov prevzel železniški erar, nakar se prirede poizkusne vožnje. Ko se nabavi potrebno vozovje in spravi na določena mesta ter zasedejo uradniška in poduradniška mesta, potem I'D krog srede maja prišel oni svečani trenutek, ki ga Belokranjci že tako dolgo hrepeneče pričakujejo: otvoritev belokranjske železnice. V Metliki zopet potres. Dne 29. niarca ponoči ob dveh je bil v Metliki *opet močan potresni sunek. Sunek je bil tako močan, da so vrata in ok-!,a šklepetala. Ognjišče teh potresov Je baje v Belikrajini. ' a— Iz Adlešič, 28. marca. Sinoči ob ižkiViLfrlHili "ekftffffi nri nas zo-Pet lahek potres, podoben gromu. — it Lipniku preko Kulpe na Hrvaškem Pa je bil menda še hujši potres kot v "letliki. Kakor se govori, so se majali oltarji in so bežali iz cerkve ljudje, so čakali na 'sv. spoved, in g. župnik spovednice. — Včeraj je slišal pri '^s nekdo že kukavico. Ta se je pač *8odaj vrnila k nam. , — Novo vojaštvo. Dne 31. marca dospel v Ljubljano 31. domobranci polk iz Moravskega in ostane tu *|esto našega domačega, ki je preme-®Cc'i na Goriško. Vojake je čakalo '•'stništvo in godba. Ker so vojaki '"oravski Cehi, je pričakovati, da bole *'ralo. Velika parna žaga g. A. Kobija *°8orela. V Borovnici je dne 31, niar-°genj uničil veliko parno žago g. tona Kobija. Zgorela je do tal. °do cenijo okoli 4«,(XX) K, ki pa ni t' civilno prebivalstvo z njimi harmo- t alt,: H rUa z zavarovalnino. j Požar. V Studencu pri Postojni Uničil požar dne 27. inarca hišo in PfPodarska poslopja posestnika Iva-j.Milavca. Škode je do 10,(XX) kron. "Je je bilo zažgano in je osumljen l'8a neki sosed, ki so ga prijeli. hi Požar. Dne 1. aprila t. 1. zjutraj Dol 2. uri je nastal ogenj iz nczna-, vzroka pri Mariji Kimovec v Mo Pri Komendi. Poleg dveh hiš in P^darskih poslopij imenovane poki,zK°rela še hiša in vsa po-4r '^a soseda Janeza Plevel. Gasilno jj^vo iz Komende se je odlikovalo jc Rašenju. Poleg obeh pogorelcev l ^jemnik hi.še, izdelovalec slamni-Janez Hribar zelo občutno priza-t0 ' P°gorelci so bili deloma zava-Vsni> pa le za majhne zneske. ''°gorcla jc vas Zagorica pri Ča-Uj^ 1'ogorelo je petim posestnikom °ro v vse. ' doktor bogoslovja jc postal fran-an P. Hugo Bren v Kamniku. (i„r . f "roka. Dne 30. marca sta se dr. Vilko Pfcifer, c. kr. vlad-^ j llc'P'st v Krškem, in gdčna. Vi-Httb|j Ljubljane. Poročil ju je v Janski frančiškanski cerkvi nad-K »Pski tajnik msgr. Janko Barle iz »reba. ct;;rrt"a kosa'v naiiju v |>rcd" »bli I je umrl posestnik Janez 'Olji• '"-lin jc umri posestni* janez i d" Me*»n, star 75 let. bivši občinski odbornik in žu-je 30. marca zagorski žu-s»etan Predsednik trajnega šolskega A"ton Žužek, oče g. Fr. Zu-^ 4u 3« a V JcUanah Pokojni je lct občinski odbornik in ud "'stric** iolsket» sveta. — V Ilirski H io Jc u""l Andrej Uriič, po»e»t-«°«t>laičar. »ur S3 let. — V Krškem so pokopali Josipa Kriegerja, posestnika in meščana. — V Selcah je umrl posestnik Jakob Megušar. — Na postelji se je obesil v Grmi-ščih pri Škofeljci 70 let stari mož Bol-težar. — Poneverba v Krašnji. Poslovodja mlekarne v Krašnji Ferdinand Ben-cjan je poneveril 1000 kron in pobegnil. Bencjana so orožniki v Trzinu aretirali. — Zblaznela je v Železnikih 321etna vezilja Terezija Prezelj, katero 'so pripeljali v blaznico na Studenec. Ne-srečnica je bila epileptična od svojega 12. leta in je le-ta bolezen tako vplivala na njene živce. — Nesreča pri delih v Ljubljanični strugi. Delavec Stanislav Žnidaršič, 16 let star, je vozil kot zavirač z vlaki v Ljubljaničini strugi, ki odvažajo zemljo. Od vlaka se je odtrgalo pet vagonov in ko si jih skupaj skloplje-vali, je prišel Žnidaršič mednje. Pre-tisnilo ga je čez trebuh inje dobil tako hude notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. — Med vožnjo v ljubljansko bolnišnico je umrl 151etni Fridolin Štante iz Dobrleče vasi, obč. Št. Peter v Savinjski dolini. — Anton Burger, umrli mnogoletni župan smledniški, je bil prava poštena stara korenina gorenjska, kakršnih je malo. Bil je precej izobražen, imel štiri latinske šole in znal dobro nemški. Pri vsem tem pa je bil pristen kmet in čislal zvesto stare častite običaje. Nosil je vedno le irhaste hlače in obrito lice ter tak — v pristni, ne nalast za to naročeni narodni noši,— se je udeležil tudi lanskega katoliškega shoda. Bil je zelo varčen, imel veliko posestvo in lepo premoženje; vzlic temu pa je ostal vedno fant ter bil znan in spoštovan daleč naokoli kot Pur-garjev Tone. — Samoumor mladega dekleta. Zagorje ob Savi: Dne 23. marca dopoldne je izvršila samoumor 17 let staro dekle Cecilija Sajovec v Toplicah pri Zagorju. Sajovec se je ustrelila v sence z revolverjem v domači kuhinji in bila takoj mrtva. Strela ni slišal nihče, niti njeni starejši brat ne, ki je spal v sobi poleg kuhinje. Ko se je brat nekako okrog pol 11. ure dopoldne prebudil, je zagledal v sobi na mizi dve goreči sveči, vsled česar je takoj vstal in šel v kuhinjo, da bi sestro vprašal, čemu je prižgala sveče. V kuhinji pa je našel sestro mrtvo na tleh v mlaki krvi s prestreljeno glavo, poleg nje pa revolver. Kaj je mlado nesrečnico gnalo v smrt, se še ne ve. Govori se, da je bila zelo pijači vdana. Mati ji je pred več leti umrla. Oče je uslužben pri tukajšnjem rudniku, je priden in zelo na dobrem glasu. Toda ker je vdovec in ima več otrok, so seveda isti bolj prepuščeni sami sebi. Dekle, ki si je končalo življenje, mu je sedaj že gospodinjila. — Zmešalo se je bivši učiteljici v Žužemberku, Frančiški Mikec. Imela je več pravd radi žaljenja časti in jih tudi izgubila. Radi tega se ji je začel baje mračiti um. 7.a skrbnika se ji je postavil njen brat Jože Mikec iz Mal. Slatenka. — Prekopani grobovi. Okostja ubitega Jožefa Rogelj sodna komisija iz Novega mesta na pokopališču v Trebnjem ni našla. Grobovi so namreč že trikrat prekopani, ker'je pokopališče majhno. Tudi domači se natanko ne spominjajo groba. Sploh jc pa irele-vantno, če se dobi črepinja, ali ne. — Samomorilni poizkus. Dne 25. inarca dopoldne se je v samomorilnem namenu ustrelil z revolverjem 30 letni knjigovodja pri Maks Zalokarju Zelko Garantič, stanujoč v Krakovski ulici štev. 20. Zadel se je v levo stran prsi in zelo nevarno ranil. Prepeljali so ga v dež. bolnišnico. — Ubcgli prisiljenci. Iz ljubljanske prisilne delavnice so pobegnili prisiljenci Matevž Arhar, rojen leta 1882. v Stari Loki, po poklicu vrvar; Karol Spiess, rojen leta 1891. v Draždanih in tjakaj pristojen, po poklicu delavec in Fran Sablatnig, rojen 1. 1894. v Pod-gori na Koroškem, po poklicu pekovski pomočnik. Vsi 'so jo popihali v prisilniški obleki. — Nesreča. 21 letni ključavničarski pomočnik v Žabkarjcvi tovarni Janko Lužar jc nabijal neko železno konstrukcijo, pri čemur se mu je okrušilo kladivo, katerega drobec jc odskočil I.užarju v desno oko ter ga tako poškodoval, da je moral iskati zdravniško pomoč v deželni bolnišnici. ŠTAJARSKO —Za pravice Slovencev pri sodiščih. 7. ozirom na intervencijo poslanca Markhla pri justičnem ministru radi od slovenskih odvetnikov vložene peticije in odklonilnega stališča alpskih Nemcev proti slovenskim zahtevam je dri. poslanec Verstovšek takoj pričel primerno akcijo. Poslanec Verstovšek je sklical v Maribor sestanek zaupnikov. Na sestanku je poslanec poudarjal, d« utemeljevanje »tališča Nemcev, ki se izrekajo proti vsaki iz-premembi za okrožje graškega nadso-dišča veljavnih jezikovnih odredb, ne odgovarja dejstvom. Izpremembe bi se nikakor ne izvršile na škodo urejene službe, pač pa bi pospešile in uredile redno in enotno uradovanje. Ura-dovanje je na Koroškem in Spodn. Štajerskem v jezikovnem oziru tako pomanjkljivo, da so sodbe nezanesljive. Zato je zahteva Slovencev po iz-premembi 'sedanjih nevzdržljivih razmer popolnoma upravičena. Poslanec Verstovšek je izjavil, da vidi v stališču Nemcev veliko oviro za rešitev jezikovnega vprašanja pri sodiščih na slovenskem ozemlju v okviru obstoječih postav. Odpor Markhlov kaže, da slovenski odvetniki po mirni poti ne bodo dosegli, da bi se ugodilo njihovim zahtevam, ker se jih proglaša za politikum. Poslanec Verstovšek si je izprosil dovoljenje, da . zadevo vnovič predloži Hrvaško-slovenskemu klubu, klubovega načelnika dr. Korošca pa naprosi, da že sedaj pri vsaki priliki na merodajnem mestu uvede potrebnejco-rake. Kot prvo zahtevo Slovencev glede sodišč je označil poslanec Verstovšek ustanovitev lastnega nadsodi-šča za vse dežele, po katerih stanujejo' Slovenci s sedežem v Ljubljani in odstranitev sedanjega predsednika graškega nadsodišča Pittreicha, ki je zakrivil sedanje justične razmere pri sodiščih na Slovenskem. — Celje. 26 let stari trgovski uslužbenec Anton Niefergall, ki je znan uzmovič in je bil že opetovano radi tega pod ključem, se je zadnji čas potikal več mesecev brez dela okoli in dne 25. svečana izmaknil na Bregu pri Celju iz zaprte omare 80 K. Okrožno sodišče pa ga je zopet za nekoliko časa odvrnilo od nj.egovega "poklica", ker ga je dalo v težko poostreno ječo za dobo 15 mesecev. — Smrtna kosa. V Jarenini je umrl g. Anton Šparl, posestnik v Jarenin-skem dolu. — V Vurbergu je umrl učitelj Alojzij Žiher. — V Mariboru je umrla hčerka dr. Viktorja Kaca, Ber-. nardinka. — Ptuj. Na tukajšnjem kolodvoru f je dne 29. marca zadela gospo Bezjak, j soprogo sprevodnika južne železnice . iz Pobrežja pri Mariboru, kap. S 'švo-[ jo družino se je pripeljala v Ptuj na izlet, kar jo je naenkrat prijel.krč in je izdahnila. Bezjakova rodbina je slovenska. — Spodnji Dravograd. Ko se je vršil 24. marca tu semenj, je nek Bošnjak v kratkem prepiru zabodel mesarskega pomočnika Pirkerja. Umorjeni je sin sedlarskega mojstra v Spodnjem Dravogradu. Morilec, ki je sploh nevaren pretepač, je po umoru pobegnil v gozdove. — Dezerterja. Od celovškega in-fanterijskega polka sta pobegnila Jakob Kovač in France Rednjak, oba doma iz Spod. Štajerske. * — Nesrečna mati. Ona mati Bel-šak pri Št. Jakobu v Slov. goricah, katera je nedavno vsled zadušenja izgubila vseh svojih petero otrok, je bila pred mariborsko okrožno sodnijo obsojena na en mesec težke ječe. — Občutno kaznovana babica. Mariborska sodnija je obsodila 601etno babico Frančiško Dolenc v Mariboru na tri mesece težke ječe, ker je baje zakrivila, da ste umrle dve porodnici, ki sta ji bili izročeni v skrb. , — Križevci pri Ljutomeru. Dne 15. marca je zgorelo gospodarsko poslopje Ignacija Hauptmanna in znaša škoda 9000 K. Dne 23. marca so pa orožniki zaprli Hedviko Hauptmann, ker je bila osumljena požiga. Požig je, baje že priznala. Gorazdom, Hotimirom, Valkunom in Inkom." — K špionaži na Malborgetu. Mal-borješkega špijona poslovodjo Bre-'skyja in njegovo ženo, o kateri je dokazano, da se je špijonaže svojega moža udeleževala, so prepeljali na Dunaj. Značilno je, da je bil Bresky prej častniški namestnik, a je bil vsled raznih nerednosti v službi degradiran v podčastnika. PRIMORSKO. — Volitve v Gorici. Dne 29. marca so se vršile občinske volitve za mestni zastop goriški iz 3. volilnega razreda. Zmagali so Italijani s približno 170 glasovi večine nad združenimi Slovenci. Nastop Slovencev je dosegel vkljub temu lep moralen uspeh. — Železniška nesreča v Trstu. 'Na sv. Jožefa dan je vozil poštni vlak državne železnice s preveliko hitrico v kolodvor, tu se je zaletel v mejnik, ki stoji na koncu tira. V vozovih so se razbile šipe in 40 potnikov- je bilo ranjenih, med temi dva težko. Izmed o'sobja so bili težko ranjeni vlakovod-ja, strojevodja in kurjač. Škode je bilo 30,000 kron. Strojnika in kurjača so zaprli. , Kurjač Božič je Kanili ičan. — Nova avstrijska križarica. Koncem marca je priplula v puljsko vojno luko nova, v tržiški ladjedelnici dograjena brzokrižarica "Saida". V pulj-skem mornaričnem arzenalu e bo na novi križarici dogotovilo še nekaj manjših del, nakar se bo ustanovila v ekadro namesto brzokrižarice "Admiral Spaun", ki se bo potem uvrstila v rezervno eskadro. Brzokrižarica "Saida" je istfega tipa,'kakor križarica "Admiral Spaun". Dve brzokrižarici istega tipa, namreč "Novara" in "Helgoland", se še graditi. — Mažari kupujejo zemljišča v Primorju. V Sv. Jakovu, malem mestecu v Primorju, jej mestno predstojništvo pozvalo prebivalstvo na javno skupščino, da se pogovore o neki kupčiji na obali. Občinski, bilježnik je na shodu, ki je bil številno obiskan, govpril, da žele neki podjetniki — seveda Mažari — kupiti na obali zemljišče, na katerem bodo zgradili tovarne, v katerih bo imelo nad dva tisoč domačinov dela. Na veliko razočaranje gospode pa Primorci niso hoteli ničesar čuti o prodaji svoje obali, niti za največjo ceno. Uradni kupci so s shoda odšli potrti, a ljudstvo se boji, da bo z novim razlastilnim zakonom vseeno izgubilo svojo obalo. > HRVATSKO. « 'J J— —Ob 5001ctnici vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku, spomin na — "Hrvatsko župnijo". Vsem, ki bi zvezo Hrvatov in Slovencev radi predstavljali kot nekako sanjarijo današnjih dni, naj bode v pouk na'slednji zgodovinski dokaz, katerega je podal stolni kanonik dr. Gruden v svojem znamenitem predavanju v Celovcu dne 18. marca: "Posebno važna je bila v staroslovenski zgodovini županija, ki je obsegala središče sedanje Koroške, ono lepo pokrajino, ki se razteza med Vrbskim jezerom in Velikovcem te» od Drave do pogorja onkraj Št. Vida in ki jo namakata reki Glina in Krka. Še v listinah 10. stoletja se ta pokrajina imenuje "Hrvatska župnija" (pa-gus Chrouati), ker se je menda jugoslovansko pleme, ki se jc todi naselilo, nazivalo z enakim imenom kakor plemena v Primorju in Dalmaciji. Na staro ime te županije še dandanes spominjajo tri vasi, ki se nazivljajo Kra-bathen. Ta pokrajina je zelo rodovitna, pripravna za poljedelstvo in živinorejo. Zato je pleme, ki se je tod naselilo, kmalu dobilo prvenstvo nad drugimi slovenskimi rodovi. Tu je bil znameniti "Karatanski grad", pozneje "Krnski grad" imenovan. To staro ime kaže, da je veljal "Krnski grad" za glavno mesto ali glavni grad v deželi, tu jc moral biti v dobi paganstva pomenljiv kraj bogočastja in ob času vojske važno zbirališče. Vse to je povzročilo, da je dobila "Hrvatska županija" velik političen pomen in da se je pod njenim vodstvom osnovala neka slovenska zvezna država, ki s« pojavlja že pod kraljem Samom in se je vtaj deloma ohranila še pod slovenskimi karantamkimi vojvodi: Borutom, — Vojaške oblasti spoštujejo zakon. Vojno ministrstvo je odredilo, da se odslej mesta na Hrvatsko-Slavonskem v smislu novega zakona imenujejo tudi v vojaškem področju službeno samo hrvatsko. Tako se bere zdaj v naredbenem listu c. in kr. skupne armade Zagreb in ne več Agram itd. Vsaj vojaštvo spoštuje zakon, če drugi ne. — Dr. Nikola Mandič deželni pod-šef Bosne in Hercegovine. Cesar je imenoval deželnega poslanca dr. Nikola Mandiča namestnikom dežel, šefa Bosne in Hercegovine. Deželni šef je, ■ kakor znano, general (fegm. Potiorek). V prejšnjih časih je imel ob Strani takozvanega civil-adlatusa, ki je dejansko izvrševal vso civilno upravo dežele. Sedaj ima to halogo "namestnik deželnega šefa", ki je tedaj prvi civilni uradnik Bosne in Her-govine ter zavzema kot tak najvažnejše mesto v deželi sami. Doslej so to odlično mesto zavzemali izključno tujci — večinoma Nemci in Mažari, kar je bilo za Bosance poniževalno. Sedaj je prvikrat stopil na čelo bosen-ske vlade domačin — Hrvat. To je važen čin. Imenovanje dr. Mandiča je prva koncesija načelu "Bosna Bo-sencem". Svetovali bi tudi dunajski vladi, naj se iz tega zgleda uči in v jugoslovanskih deželah izvede podobno načelo. — To se nam zdi neobhodno potrebno v interesu države, monarhije in dinastije same.—("Slovenec".) — Proti Lahom v Spljitu. "Piccolo" toži, da Hrvati v Spljitu Lahe dan na dan napadajo in laške trgovce bojkotirajo. "Kakor ti mene, tako jaz tebe." Mi hooemo tvoj denar ti hočeš naš les če bol kupoval od na«, ti bom« m lej postregli s najnižjimi tržnimi c« nami. Mi imamo v zalogi vtakovrtf nega leta. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi let, lath, cederne atebra, detk in šinglne vtake vrste. Nai prottor je na Detplainet nlit blizu nevega kanala. Predne kupil LUMBER, oglati M pri nat in oglej »i naio saiogol Mit* bomo ladovoljili in ti prihranili 4en*| J. W. LYONS Naš offic« in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON ST£ FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete »voja poslopja zopM ogenj pojdite k ANTONU SCHAOZX North Chicagi Street v novi bili Joliet Nation«! Bank«. | Oscar J. Stephen Bobe 201 ln 802 Barb«r B dg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI ^OTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Geo. Svctlecich PRVI SALUN ONKRAJ MOSTA Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLI! Telefon Canal Mg. Slovenkam ln HrrtUaut se priporoia Sloyensfca Babica 1610 LOOMIS STt CHICAGO, ILL, PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurgi V AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročj'e, bolezni; zdravi tudi VSE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona-Drad 1351 J. Dom 2192 L. STENSKI PAP1P Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376. gj N. W. 927 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. N. W. telefon S56 Anton Bolte 101 Indiana St. JOLIET, ILL. SLOVENSKI SALUN W"1 " Vabim svoje znance in vse rojake, da me posetijo v moji gostilni. VVažno uprašanje!■••■ CERKVENI KOI EDAR. 19. apr. Nedelja 1. povel. Leo IX., p. 20. " Pondeljek Marcelin, ik; Neža 21. " Torek Anzelm, šk; Bruno 22. " Sreda "Soter in* Kaj, p/Tm. 23. " Četrtek Adalbert, šk.; Vil. 24. " Petek Jurij, muč.; Fidčlis 25. " Sobota Marko, ev.; Ermin. CERKVENI GOVOR ZA PRVO NEDELJO PO VELIKI NOČI. Spiral škof Anton Martin Slomšek. O zakramentu sv. pokore. Jezus je rekel: Prejmite sv. Duha; katerim bote grehe odpustili, odpuščeni so jim; in kojiin jih bote zadržali, zadržani so jim. Joan. 20, 23. Drago je hodilo Jezusu, človeški rod odrešiti. Srečno vidi veliko delo odrešenja dogotovljeno; previdi pa tudi, koliko jih bo njfgovo zasluženje zapravilo, posvečuiočo milost izgubilo in se po grehu v poprejšnjo nesrečo po-greznilo. Usmiljeni Jezus spozna, da bo za veliko njih njegovo odrešenje izgubljeno, ako jim nove pomoči ne iztoči, ki po svetem krstu zopet smrtno greše. Iz usmiljenja se torej po svojem ustajenjii apostolom prikaže rekoč: "Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal" itd. Ko je bil to izrekel, je v nje dihnit in jim dejal: "Prejmite sv. Duha; katerim bote grehe odpustili" itd. Poglejte postavljenje zakramenta svete pokore, poslednje pomoči zveličanja onim, ki so po sv. krstu grešili; in tudi nam. Kdo ne bi torej premislil: 1. Kako potreben je nam grešnikom zakrament svete pokore. II. Kako zveličansko je, zakrament sv. pokore vredno in pa pogosto prejemati. Mir vam bodi v tem svetem premišljevanju! I. Naše življenje se primerja vožnji po nevarnem morju. Rahel čoln je stan posvečujoče milosti božje, lludi vetrovi skušnjav pihajo, veliki valovi pre grešnih strastij, ga zaliti hočejo; požrešne priložnosti so nevarne k leč« ti, n i kojih se čolnič razbije, kedar kri-stijun smrtno greši. Jedina (lila. (deska) rešenjn je sv. pokora. Jezus veli: "Povem vam, če se ne »pokorite, bote vsi pokončani" (Luk. 13, 3). Naša slabost je tolika, grešne priložnosti tako mnogovrstne, naše pregrešenje tako pogosto, da bi nam bilo obupati, ako bi usmiljeni Jezus zakramenta sv. pokore postavil ne bil. Pokoro so oznanovali v starem zakonu Noe,' Jona, v novi zavezi sv. Janez Krstnik, Jezus in njegovi apostoli; njo oznanu-jejo vsi pravoverni učitelji Fokora je grešnikom toliko potrebna, da brez nje zveličanja ni. 2. Ravno tako potrebna je pa tudi sveta (zakramentalna) spoved, čeravno se je grešniki največ boje. 1'rava pokora mora petera biti: pokora spoznanja z izpraševanje?" vesti, pokora obžalovanja, trdnega sklepa, izppvedi, dejanja ali zadoščenja. Najhujše so-vražena od posvetnih ljudij je pokora ust ali sveta spoved, pa tudi tako bistvena, da brez spovedi, če je mogoča pokore ni. Kristus je dal oblast svojim namestnikom, grehe odpustiti ali zadržati; kako bi pa to storili, če bi jim grešniki grehov ne odkrili? "Spo-vejte si tedaj jeden drugemu svoje grehe" (Jak. 5, 16). "Ako se svojih grehov spovemo, je (Bog) zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas vse hudobe očisti" (I. Jaon. 1, 9). "Izvoli si kar rad, ako zakrivaš brez spovedi, boš brez spovedi pogubljen. Zato Bog spoved tirja, da zveliča ponižnega; zato pogubi nespoveda-nega, da kaznuje prevzetnika" (Sv. Avg.). 3. Kakor je sveta spoved potrebna, je tudi koristna. Spovednik so grešniku zdravnik, dušne rane poceliti, učitelj mu nevarnost pokazati, pa tudi pot pokore svetovati, sodnik, rtu pokoro naložiti in ga zagotoviti, da so mu grehi odpuščeni. Kdo prešteje vsa povračila, kdo število duš pove, ki so po sv. spovedi rešene bile? "Spoved duše zveliča, razpodi grehe, premaga skušnjave, zapahne globino pekla, odpre vrata nebeška" (Sv. Avg.). Blagor nam ubogim grešnikom, ki imamo toliko močno zdravilo, tako mogočno rešilo! — Skrbno ga torej rabimo! II. Kolikokrat je potreba k sveti spove di iti? Prvi kristjani so se spovedova li, kako hitro so grešili ter so prosili za ostro pokoro božje namestnike Mlačnim kristijanom je sveta cerkev zapovedala vsaj jedenkrat na leto se spovedati, če hočejo pravoverni kristi-jani biti. Sveta skrb za zveličanje naše nam pa veli: K s-povedi iti, kakor hitro v smrten greli pademo. V najstrašnejši nevarnosti1 živi, kdor v smrtnem grehu živi. "Pripravljeni bodite; ker ne veste ure ne dneva" (Mat. 25, 13). Brez posvečujoče milosti božje ne moremo kaj dobrega za večno življenje storiti; Grešnika molitev je Bogu gnusoba. -4 Kdor novo rano hitro obveže, lahko poboljša. Ako se danes vsekaš, bo| obvezati do velike noči odlagal? Vsak smrtni greh je nevarna dušna rana. i 2. Navadno govorjenje posvetnih ljudij je: Nisem nikogar ubil, nobenef ga okradel, se nimam ničesar spovedati. Sv: pismo pa pfavi: "Kdor reče, da greha nima, je lažnivec. Tudi pravični sedemkrat na dan greši" (Prip. 24; 16). Mali grehi pa milost božjo pomanjšajo, dušo oslabe. Kaka bo hiša,- le jedenkrat na leto pometena? Taka bo tvojq, vest, ako se le jedenkrat na leto spoveš. Dobro je vest vsakega meseca, vsaj vsake kvatre s sveto spovedjo očistiti. 3. Najzvestejše še itni pa sveta velikonočna'spoved' opraviti, ker brez nje vredno velikonočno obhajilo mogoče ni. "Bratje!'potrgajte starf kvas. Obhajajmo veliko noč ne v starem kvasu hudobije in malopridnosti, ampak v presnem kruhu čistosti in resnice" (i. Kor. 5, 7—8). v to vredno pripravo za velikonočno spoved ii} obhajilo je predvelikonočno izpraševanje. Svoje dni so morali verni svojim predpostavljenim mašnikom o veliki noči se spovedati, zdaj se naj pri izpraševanju vsaj izkažejo, da so za sveto velikonoč pripravljeni. Kdor se izpraševanju odmika, je nepokoren kri-stijan, kateri svojega pastirja ne posluša. Kdor se pa za velikonoč ne spove in k sv. obredu ne gre, on je kakor očitni grešnik in neznabog, koje-ga katoliška cerkev za svojega ne spozna in ne pokoplje. Kdor o veliki noči za svoje, zlasti domače ne poskrbi, je-li so svojo velikonočno dolžnost dopolnili, on je vero zatajil in je hujši od nevernika (I. Tim. 5, 8). Konec. Ljubi mir nam Jezus želi; grešniki pa miru nimajo, dokler ga v zakramentu svete pokore po spovedi zopet ne zadobe. (Glej Drobtinice VI. 165.) Smo z zgubljenim sinom grešili, tudi ž njim pred namestnika božjega pokleknimo, rekoč: Oče! nisem vreden tvoj sin imenovan biti; vzemi me saj za poslednjega svojih služabnikov. Amen. ideal Katoliškega živ- ljenja; Ogrski knezoškof dr. Ivan Černoh je ime! dne 19. sušca povodom 60. skupščine družbe sv. Štefana dolg, slavnosten govor. Razvijal je sledeče misli, ki naj vodijo tudi naše privatno in politično življenje. — Moderni misleci, žalibog tudi oni iz katoliških vrst, ki ne poznajo dobro svoje vere, smatrajo krščanstvo za svetovno nazi-ranje zaspanih, nerodnih, da. omejenih ljudi. Pravijo, da krščanstvo oznanja ;amo abstinenco, vedno premišljevanje, samoodpoved in ponižnost in da uničuje ^ tem moči in veselje do dela. da zapira pota do napredka. Največji !alenti katoliške cerkve se izgubijo v vednem premišljevanju in samozataje-ianju v svojih celicah in so tako za Hovešivo izgubljeni, brezplodni. — Toda ta očitek je okrajno krivičen in kakor bomo videli, popolnoma nepravilen. Pravi katoliški življenjski ideal nikakor ni kvijetizem, zaspanost in sanjarstvo in tudi ne ošabna, pohotna samozadovoljnost, še najmanj pa brezplodna kritika. Niti sanjava samoodpoved, niti hlepenje po posvetnem, ampak harmonično delovanje vseh človeških moči, vedno delo, zavest, da smo nepopolni, hrepenenje po napredku in popolnosti in upanje na vpfno življenje: to je ideal, to je vzor krščanskega življenja. In cerkev uči, da se posledice dobre molitve pokažejo v življenju. Brezplodna molitev ni nič- vredna. Kdor ni po molitvi trdnejši, vstrajnejši in požrtvovalnejši, ta ic slabo molil. Kdor išče v molitvi na-vdihnjenja ali vizij, se jako moti; kajti v njej moramo iskati moči za v boj proti strastem, moči za prenašanje križev, moči za izpolnjevanje svojih dolžnosti. Strašno se pa motijo dalje tisti, ki mislijo, da notranje življenje pripravlja samo za ono, za to življenje pa nima nikakega pomena, nikake koristi. Prvi kulturni pionirji, ki so kultivi-rali gozdove in močvirja, so zajemali moči za svoja težka dela iz notranjosti 'svoje duše. Svetniki, ki so vsak dan po več ur molili, so imeli vseeno še toliko časa za svoja dela, da z občudovanjem gledamo na rezultate njih delovanja. Kdo se upa trditi, da niso sv. Bernard, sv. Tomaž ali sv. Bona-ventura toliko storili, kakor noben njihov sodobnik. Cerkev pošilja svoje otroke od altarja v svet na delo. Ite mis'sa est, tako jim zakliče vsaki dan; pojdite vsak v svoj delokrog in delajte! Tisti, ki se znajo poniževati, ne bodo brezplodni sanjači in slabiči, ampak vstrajni, veseli delavci delavne cerkve. V potu svojega dela sicer lahko zaidejo na kriva pota in potrebujejo kakega cerkvenega opominjeva-nja, ali nikdar pa ne zaslužijo brezobzirne kritike od svojih sodelavcev. In posledice tega? Lahko jih to odvrne od svojega delovanja in škodo trpi cela cerkev, ker je izgubila svoje nadebudne delavce. Novejši čas nam nudi sličen zgled, zgled uničevalne kritike, ki je naperjena ravno proti najbolj delavnim katoličanom in ki pride od strani, katero se smatra za bolj katoliško, za integralno katoliško. Ce se dobe kake napake, skušajmo stvar med seboj poravnati. To niso integralni katoličani, ki z ostro ostjo kritike čakajo na bojevnika, da bi ga ranili, ampak to so pravi delavci, katere Kristova ljubezen nagiba, vodi k delo^ vanju in osrčuje v boju proti sovražnikom sv. cerkve. Krščanstvo je pozitivna moč, ki deluje zaupajoč na Boga in jasno dokazuje svojo resnico z rezultati svojega delovanja. — Cerkev ne potrebuje nobenega novega imena. "Katoliško" je slavno, z mučeniško krvjo zapisano ime. To je pravi izraz za praVo' Kristusovo, edino, sveto in apostolsko cerkev. In kdor misli, da si mora dati razven katoliški še kak drug epiteton, ta se že razločuje od prave cerkve. — (Iz mariborske "Straže".) ORGANIZIRANA BLAZNOST. Kancler angleškega zaklada Lloyd George je nedavno vedno naraščajoče oboroževanje držav imenoval organir ritrn blarno^.*"'Pomislimo, d» znaša budget za armado in mornarico. sa,mo na Nemškem za leto 1914 dve milijardi in pol mark! Ni čuda, da je bavarski ministrski^ predsednik, znani katoliški filozof baron Hertling vzkliknil: "Nemško ljudstvo teh bremen ne bo moglo dolgo nositi." Milijarde, ki jih zdaj Francija posoja Rusiji in balkanskim državam, se bodo večinoma porabile za orožje in munlcijo, če odštejemo železnice in podobno, kar pride tudi kulturnim potrebščinam prav. V obstoječih razmerah je to oboroževanje seveda neizogibno. Toda razmere, ki k temu silijo, so same nezdrave. Če se nobene pogodbe več ne spoštujejo, če večine brez vsake morale tlačijo manjšine, če se daje prav samo tistemu, ki ima moč, naj uganja še take krivice, potem je samoposebi umevno, če država državi ne zaupa, če so narodi v državah nezadovoljni in če ena država komaj čaka. da se ji nudi prilika sosedo zadaviti. Egoizem, narodna nestrpnost in kapitalizem, ki so mesto krščanstva postali temelj modernim državam, nujno vedejo do militarizma ali do organizirane blaznosti. Vendar bi bilo še vedno lahko mogoče, da bi se oboroževanja po medsebojnem dogovoru nekoliko omejila. Lord angleške mornarice Churchill je to večkrat predlagal, zadnjič oktobra meseca lanskega leta in sicer v popolnoma sprejemljivi obliki: Anglija in Nemčija naj vse nameravane mornariške gradbe za 12 mesecev preložita, tako da bi 360 milijonov prihranili. Zoper ta predlog so se seveda takoj oglasili tisti, ki od organizirane blaznosti evropskih držav žive: upravni svetniki, fabrikanti in liferanti za vojne potrebščine. Ti so začeli liti krokodilove solze za "uboge delavce", ki bi izgubili zaslužek, če bi gradba dreadnotightov počivala. Ne pomislijo pa, koliko bolj potrebnih kulturnih naprav bi se dalo s temi milijoni začeti, tako da bi delavcem ne bilo treba čisto nič stradati. S podobnimi argumenti kakor izdelovalci jeklenih oklepov so argumentirali svojčas tudi južnoameriški plantatjžni veleposestniki zopet odpravo sužnjev. ' Da se Churchillov predlog ne sprejme, je pa tudi z drugega stalisča U-mevno. Nemčija Angliji ne zaupa, Anglija Nemčiji ne. Nt;mci ne verjamejo, da bi si Angleži v slučaju, da se gradba dreadnoughtov za dvanajst mesecev prekine, ne znali kako drugače pomagati in ravno tako mislijo Angleži o'Nemcih. Isto velja za nas in Italijo, za Italijo in Francijo itd. Moderne države so zašle, takp da si ne morejo več drugače pomagati, kakor da se lepega dne vržejo vse druga na drugo. Temu strašnemu in usodnemu trenutku gremo žalibog neodložljivo nasproti. Črihodnjost kulturnega človeštva v Evropi se bo zopet odločila z ogiVjein in mečem. —("Slovenec".) POUČNI DROBIŽ. Rodovitnost sadnega drevja. Posamezna drevesa rode: Oreh 75 let, čreš-nja 60 let, češplje in slive 40 let. Največjo rodovitost imajo drevesa: Jablana in hruška med 40. in 50. letom, črešnja med 30. in 40. letom, sliva med 20. in 24. letom, oreh med 40. in 50. letom starosti. Največ se pridela sadja: Na jablani 350 do 400 kg, hruški 600 do 700 kg, črešnji 200 do 250 kg, slivi 180 do 200 kg, orehu do 300 litrov. Rodovitost nastopi pri koščičastem drevju v 5. letu, peškastem v 8. letu in pri orehu v 15. letu starosti. Glavo-bol odpraviš, ako vsak dan deneš zvečer preden greš spat obe nogi v gorko vodo, v katero si djal eno do dve pesti domače soli in pšeničnih otrobov. Čiščenje krvi. Posebno dobro sredstvo za čiščenje krvi (osobito matere) sta hren in pesa. Kašelj. Kako ga najceneje odpravimo? 8 do 10 dni ne vžij nič kislega ii> nič mrzlega, pij in jej vse bolj gorko in varuj noge mraza. Kašelj bo izginil kot kafra. — Za nadležni otročji kašelj je najboljši čaj iz lipovega cvetu, ajbiša in medu. Vmes naj se dajo tudi karamelle-bonboni za otroke, ki se dobe po vseh lekarnah. Pazi na želodec! Želodčne bolezni, glavobol, bledica, omotica, nadlegujejo nekatere otroke le radi tega, ker otroci prevroče jedi jedo, želodec za-parijo, potem pa takoj z mrzlo vodo hlade. Takih bolezni so največ stariši krivi, ki se ne brigajo za otroke. IVERI. Čimveč veselic je na svetu, temmanj veselja. Marela je pač malenkostna stvar, ker se je le takrat spomnimo, kadar jo rabimo. Revna žlahta je vedno daljna žlahta. Kdor spletkari, ima vedno dva železa v ognju. Če gre za to, da se komu dobro ime vzame, je vedno dovolj nabrušenih jezikov. Zavist je gluha in slepa, ker dostikrat tiste zavida, ki tega niso vredni. Kdor je predober, ga imajo za norca. Skromnosti se uči od marele; ona se razpne le, kadar je treba koristiti. Vsak človek je svoje sreče kovač, pa večkrat morajo drugi meh goniti. Pregovor: "Dolg čas, da je za umreti" — se ne potrjuje. Je pač že veliko ljudi umrlo zaradi preveč kratkega časa. Nesreča ima slab spomin — ker se dostikrat tam oglasi, kjer je že bila. Največje škofije na svetu. Največja škofija na svetu, kar se tiče števila duš, je pač kolinska nadško-fija. Šteje namreč 4,000,000 duš. Druga največja je vratislavska, ki ima 3,-675,300 katoličanov. Število katoličanov je največje v sledečih deželah: Francoska 38.400,000, Italija 35,900,000, Avstro-Ogrska 33,300,000, Nemčija 24, 000,000, Brazilija 21 milijonov, Španija 18,600,000, Združene države severo-ameriške 15,000,000, Mehika 13,990,000 itd. Največje dieceze za kolinsko in vratislavsko so: Pariz, ki ima 3,439,000 duš, Milan 2,960,000, Mecheln v Belgiji 2,450,000, dunajska 2,257,000, Bahia v Braziliji 2,350,000, praška 2,230,000, La Plata 2,016,(XX), Mariana v Braziliji 2.000,000, Cambrai v Franciji krog 2,-000,000, Olomuc 1,800,000, Sv. Pavel v Mraziliji pa 1,800,000. Razlaganje sanj. Neki družinski oče, delavec v tovarni, je pripovedoval zjutraj svoji ženi, kako smešne sanje ju imel zadnjo noč. V sanjah je videl namreč 4 podgane, ki so tekale okrog njega, in sicer eno debelo, dve suhi in eno slepo. Ker je pa mož že večkrat slišal in v "sanjskih bukvah" sam bral, da pomenijo podgane nesrečo pri hiši, se je teh sanj zelo bal in je v trepetu to pripovedoval svoji tudi prestrašeni ženici. Mali sinček, ki je tudi poslušal očetove sanje, se po kratkem poudarku postavi pred očeta in kakor egiptovski Jožef prične razlagali sanje: "Papa, te sanje so resnične in tudi žalostne za našo družino; debela podgana je oni debeli krčmar, ki ga Vi redite in debelite s svojim zaslužkom, suhi podgani sva midva* z materjo in slepa podgana ste Vi." Če je bil sinček radi odkritosrčne razlage tepen, ne pove zgodovina, vsakdanja izkušnja pa uči, da so take sanje le prepogosto tudi resnični pojavi v nesrečnih delavskih družinah. Nauk iz teh sanj lahko marsikoga iz-pametuje. Čudežno dete v Petrogradu. V Petrogradu je sedaj čudežen deček. Vsi, ki so ga videli, ga označujejo kot najčudovitejši pojav na glasbenem polju. Willi Ferrero, ki ne zna niti brati, niti pisati, dirigira velik sim-fončni orkester z velikim razumeva« nj.eni in popolnostjo, kakoršne dosedaj še niso videli. Največji del občinstva, čez 3000 oseb, je prišel na koncert tega čudežnega dečka, ki se je vršil v velikanski dvorani plemiškega doma, iz veselja do senzacije. Povabljene glasbene kapacitete in tudi slavni orkester grofa Sereinetova so bili zelo nezaupljivi. .Dirigiral je mojster prav po božji milosti. Dirigiral je Beetho-vena.Orlega, llerlioza in Wagnerja in dirigiral je vse brez. not. Orkester Sereinetova je dirigiral z veliko preciznostjo in železnim ritmom. Velika iWorana s>e jc v hipu upremenila v ve- "TEXAS", NAJVEČJA VOJNA LADJA V SLUŽBI ZDRUŽ. DRŽAV. Velika nova super-dreadnoughtka "Texas", največja vojna ladja Združenih Držav, je tu naslikana, kakor je bila videti z Brooklynskega mostu' v New Yorku, ko je plula v brooklynsko ladjedelnico, da jo opremijo z vsem potrebnim. • , lik kaos, vse je hitelo k otroku, ga objemalo ter poljubovalo in ga obsipalo z darili. V umetniški sobi pa je vzel čudežni dirigent malo lokomotivo ter se igral z njo. Osemletni Ferrero je sin italijanskih starišev-glasbenikov, ki so živeli dolgo časa v Ameriki, kjer se je ta m aliWilli tudi porodil. Če bi živel sedaj — Metuzalem. Metuzalem je živel, kakor priča knjiga Genesis, 969 let, to je pa 354.169 dni. Ako je jedel trikrat na dan, je pojedel 1,062,508 jedi. Metuzalem se je oženil, ko je bil star 185 let; njegova nevesta je bila stara okoli 100 let. Predstavljajmo si iz sedanje dobe stoletnega moža in stoletno ženo! Metuzalem je bil s svojimi 185 leti še čvrst mož v najlepši dobi svojega življenja, mladenič. Ako bi se bil rodil Metuzalem na primer pred 500 leti, bi bil sedaj jak in čvrst mož, kakor je po naše človek v starosti 35 do 40 let. Metuzalem je bil iz rodovine, katere člani so dosegli vsi visoko starost: Set 912, Enoh 905, Malahakel 895 let itd. Metuzalem je živel 4000 let pred Kristusom. Kako starost pa so dosegali tam okoli 20,000 let pred Kristusom? Kake jubileje je doživel v zakonu? Srebrno poroko, zlato, demant-no, sedaj bi doživel "radijevo", ali takrat radija še niso poznali. Nenavadna vas. V francoski občini Froissy, okraj Oise, je mnogo več žen nego moških. Zato so skoro vsi uradi v ženski upravi. Poštarica v Froissyju ima 3 tclc-grafistinje in pismonoša je mlado dekle, Na postaji vidi potnik žensko kot postajeuačelnico, ki prodaja tudi vozne listke. Druga ženska jc stražnik na polju in civilne poroke sklepa tudi ženska. Pred kratkim je bil izvoljen nov občinski odbor, v katerega so prišle same ženske, vendar je pre-fekt na podlagi zakonov razveljavil volitve. Možje so z delovanjem žen zadovoljni, čeprav nastanejo semintje tudi razprtije. Tako so pred kratkim protestirali možje proti ženi, ki jc o-pravljala posel brivca; nastavili so pomočnika, a so ga kmalu spodili, ker jih je bolj rezal kot bril in sedaj brije in striže froissyjske može zopet ženska. O smrtni uri. Angleški zdravnik Hopkins je v letih 1898. do 1903. študiral, kateri dnevni čas najbolj vpliva na smrt človekovo. Zuznamciioval si je smrti 2800 oseb različne starosti in obojega spola. Dognal je, da je bilo največ smrti med 4. in 6. uro zjutraj, več kakor polovico zaznamenovanih, najmanj pa, komaj 6 odstotkov, med 9. in 11. uro dopoldne. — Francoski zdravnik Charles Fere si je pa zaznamenoval v pariških bolnišnicah vse smrtne slučaje v letih 1901. do 1911., ki jih jc bilo nad 8000. Ta je pa iz svojih slučajev dognal, da ni odvisno človeško umiranje od nobenega dnevnega časa. Tudi nekaj avstrijskih in nemških zdravnikov se je pečalo s tem raziskovanjem in prišlo do istega rezultata kakor Francoz Fere. Na vsak način pa ima nastajajoča noč kolikortoliko vpliva na človeško razpoloženje, zato jc mogoče, da Hopkinsovo preračunanje ni popolnoma brez podlage. Najstarejši mož v Italiji. Nek laški časopis predočuje slik0 najstarejšega moža v Italiji. Piše Nikolaj Palmendola in je po pokliC mornar. Rojen je bil leta 1803 v Ka* stellamare in živi tam še vedno duše*" no in telesno čil. Živi jako skromn® in priprosto. Vsak dan porabi 4 sold1 (1 soldo je 5 vinarjev), namreč enega za kruh, enega za mleko, enega za bak in enega za svečico, ki jo prizg® vsak večer na čast Materi božjj. je imel 3 žene in 24 otrok. Živita mo še dva sinova, eden je star 84, drj>' gi 75 let. Ta stoletni starček se s« jako dobro spominja nekdanjega l,e' apolskega kraljestva in ni še poza"1 tragične smrti Muratove. Pri vse^ tem pa še nič ne misli na smrt, ampa se čuti tako dobrega, da upa živeti se mnogo let. JOHN HORRIGAN kandidat za East Side šol. nadzornilta' Nominacija Johna liorrigan za »"' skega nadzornika pomeni novo Str v politiki. Blagoslovi nepristi'3"''' (non-partisan) politike sc kažejo ^ vsod, kjer je zaželena dobra vlada, .j Horrigan je kandidat na platforn"' ^ združuje koristnost z umnim ST"'"!^ darstvom, in zato je vsega pripC^, vreden. G. Horrigan je bil us'Ui! <, dvajset let pri enem izmed iiajusl' j nejših podjetij na svetu, in jc 'r|!j-velesposobeu mož. Volite K- ' ' ■ ju gana, ker je on ilober katoliški 1111 j. je dobro, da imamo vedno koga v ^ boru, ki se poganja za našo kat° "var. -(|j> Gosp. Horrigan je glavni Posl ,.,,iili E. J. & E. tovarn, kjer je \P°S ,|0li veliko Slovencev, Hrvatov . ki Slovanov. Pozna ga vsak delavj £e delj časa tam dela. Napram , .t ceni je vedno prijazen in je -j^j® kot najboljši superintendent, k®1 ^ g> v Jolietu. Njegovim »odelave«- ^ ne rabimo priporočati, ker ^gi volili zanj, le da bodo t"''1 . 0ro' Slovani to storili ga je treba prl' čnti. . voli' Torej, v soboto pojdite Vs' j'^te^ šče v šolo na vogalu Cass m '^jeg*' Avenue ter oddajte glasove —Adv. . '.J K. S. K. JEDNOTA Bell phone 1048. Orgamzovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik.....................i............Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. Ne. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Gla>vni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewoad, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. I POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank PetkovSek. 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. V8K DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. ^OMtOMMOfOtOtO^OH^i Društvene vesti. «> ■———i i >»o+o»o»o»o»o»o»o»o*o»«»ar Joliet, 111., 15. apr. — Iz urada društva sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. se naznanja članom in članicam, da so vabljeni na veselico, kakor vam je zuano, v soboto večer v Sternovi dvorani, da se udeleže kar največ mogoče v polnem številu. Vabi se tudi vse brate Slovence in Hrvate, da se v o-bilem številu pridruže našemu društvu na pomoč, tako da bo krajši čas in lepša zabava. Torej rojaki, na noge kolikor mogoče, za kar se vam društvo že v naprej zahvaljuje. Torej na svidenje v .soboto večer! Rudolf Kuleto, tajnik. Rockdale, 111., 11. apr. — Cenjeni mi urednik A. S.! Prosim za malo prostora v vašem listu, da se malo oglasi naše društvo sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J., ker se ni že dolgo nič. Tem Potom se naznanja vsem članom in članicam, da priredi naše društvo svojo veselico dne 18. aprila 1914 v Mav-ričevi dvorani, Rockdale, 111. Vabimo tudi "bližnja društva kakor tudi vse slavno občinstvo na našo veselico. Na svidenje! Začetek ob 7. uri zvečer. Josip Snedic, tajnik. Resolucija. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. ^ K. S. K. J. je pri svoji redni meseci seji dne 12. apr. 1.1. enoglasno sklenilo, da se pošlje resolucija na gl. »reds. K. S. K. J., g. P. Sehneller in "s glasilo K. S. K. J. in sicer: j'i Gl. predsednik naj v jmistu glav. °dbora uredi, da se prihodnja konven-Clia kaj prej mogoče vrši, ako je mo-Soče meseca maja in ne pozneje kot junija t. 1. i Ker so razmere med državo in Jed-"°to strogo napete in nam je prepovedano sprejemati novih udov do prihodnje konvencije, zatorej je liemogo-napredovati po sedanjem sistemu. W času, ko druge Jednote napredujejo s «lani(icami), mi pa nazadujemo. t-'pa ni o, da bode gl. odbor storil posebne korake in storil to prekoristno Wo za procvit in napredek K. S. K. J. k Za odbor dr. sv. Cirila in Metoda št. K. S. K. J.: ; Eveleth, Milili., 13. aprila 1914. Joseph Francel, predsednik. Anton C. Nemanich, tajnik. Martin Shukle, zastopnik. ^omlad pod oknom. tj , F. S. Finžgar. —j- '-judje so spravljali jesenske pridel- , Zemljak je vozil na težkem vozu ^ Pokal prežimo z bičem ob konjih, 'Itarji so rinili gare. On vprežen, o«. 4 za vozičem, naprej sklonjena in ''rta z rokami v zvrhani tovor, poleg l °'roci. Kakor so videli mater, ta-t I s° *e upirali tudi ti in hitro drobili ko"™' nogami, da so doha- 1 dolge očetove korake. Na vrhu ^ "'elka je sedeh dojenček in mahal s ■■•"[»*«<> betvijo. in /:4<'reK»." je pozdravil sosed soseda ,f'tel svojo pot. Po snegu diši," je odgovoril dru-sopel in se pognal še z večjo na- »lic y v1,l, >e gibahi, v, 111 r° v samotežnih ojnicah. sklanjalo, vse hitelo. " klancu je prišel Janez Trdini. Nje' 2cmiic je dajal bire cerkovniku. r,^"111 edinemu se ni nič mudilo. Z 'J"11 v žepih, hoje opotečne, glava Vr«i 1 ''a ne sc('c'a na trdnem 'c ,' i® •fečal bajturški voziček, 'Usj1' K" °KniI in stopil prav v travo, Titn"' '»ila pot sredi vasi tako ozka. . 1,,:,ialSC <*a j« bajtar naprej. Na pozdrav je nekaj nerazumljivega zamomljal in zavil s širokim tirom spet na cefsto. Ko je bajtar sredi klanca obstal, da se oddahne, je potegnil iz žepa ruto, se obrisal in izpod rute pogledal za Trdino, ki je prav takrat izginil za oglom. "To je bogpomagaj!" Rekel je tako tiho, da ga je komaj slišala žena, ki se je tudi ozrla, potem pa pogledala na moža s čudohvaležnim pogledom. "Taka prilika, kakor je pri Trdinovih, in vse pOjde pod nič." Žena je še enkrat pogledala na moža in mu z očmi rekla: "Kajne, Janez, ko bi bili mi na takem?" Mož ni nič odgovoril, ruto je počasi spravil in se vpel 'spet v oje. Potoma je pa mislil in razmišljal, kako je to, da tisti, ki bi lahko, noče, kdor bi pa rad, ne more. Trdina se je prizibal domov. Žena je cepila okleške, ker ni imela naklanih toliko drv, da bi podkurila za večerjo. Trdina je sedel poleg nje na tnalo in jo gledal. Videlo se je, kako je s trudom dvigal trepalnice na krvavo podplatih tičeh. Žena je molčala in cepila. Udarci so bili silnejši in zamahi s sekiro večji. Edino le s tem je pokazala nejevoljo katero je tako težko dušila. Polence je odletelo in opra'snilo moža po licu. "Ubij me, nerodnost ti taka!" Moz se je potipal po zabuhlem obrazu. "Bolje bi bilo, ko bi te ubila takale iver, kakor da ubiješ ti mene, otroka in grunt. Sram te bodi! Lenuh!" Žena je potegnila iz kupa rogovila-sto vejo in jo jezno prislonila na tnalo. "Tiho! Kdo je gospodar? Kdo?" Pijanec se je dvignil nerodno s klade in se bližal ženi z dvignjeno roko. "Kar udari, le udari in nas pobij vse, zverina 1" Mož je pobral krepelce in zamahnil proti ženi. Žena se je udarcu ognila. Ali prav tedaj ji je sekira, zamahnjena za udarec, spodletela in usekala ženo v palec. Kri se je pocedila po tnalu. Žena je zajokala, iz hiše sta pritekla dva fantiča in se stisnila k materi ter zajokala z njo vred. Ko je Trdina zagledal kri, se mu je krepelce pobesilo in se sedel na hlod. "Ne nehaš prej, da kaj iztakneš, jezik!" Ona je zavila krvaveči paleč v predpasnik, po licih so ji tekle solze. Z nogo jc sunila vejo s tnala in sedla. "Vsa vas vleče in gara, mi pa sedimo. Le 'sedimo, le, da nas ujedo dolgovi. Na srenjo pridemo, če se ne iztrezniš." Žena je zajokala glasneje. Ker je izpod predpasnika silila kri od zavitega palca, je vstala in odšla v hišo. Otroka sta se prijela prestrašena matere za krilo. Trdina je gledal za njimi, molčal in vrtel debele, zaspane oči. Potem se je nenadoma dvignil, pograbil sekiro in začel grozno udrihati po vejah in okleščkih. Pot se mu je curkoma ulil po licih. Toda dolgo ni drvaril. Jezen je vrgel sekiro ob tnalo, da se je pokadila prst izpod nje, kamor se je zasekala, pobral klobuk, ki mu je padel z glave in šel v vežo. Žena je izpirala usekani prst in solze so ji kapale v skledo, polno krvave vode. "Poglej," je rekla jokaje, "sedaj še jaz ne bom za delo. Ti si vzrok!" Moža je popadlo. Roke so se mu krčile in iskale, kaj bi zgrabil, da bi udaril. Pobral je škaf in ga treščil na ■sredo veže, da se je razsul in so doge zletele po kotili. "Bodo vsaj drva za večerjo," jc pripomnila ona pikro in se ni ozrla za škafom. Trdina jo je pa zavil takoj na drugi strani veže skozi duri, za seboj zadrle-sknil težka vrata in grozeč in preklinjajoč zapustil doin. Prav blizu žga-njarne ga je srečal bajtar, ki jc hitel s praznim vozičem nazaj v polje. Ker je slišal doma, kako je rohnel nad ženo, ga je pograbilo, da ni mogel molčati. "Janez," ga je ogovoril. "Lepo te prosim, Janez, vidiš, boter sem tvojih otrok, nikar mi ne zameri, če te prosim." Trdina 'se je ustavil in ga gledal. "Poglej, dovolj ga imaš, nikar ne tišči nazaj na žužljo strupensko. Pomisli vendar, ali ni škoda?" "Škoda je v vodo," se je zarezal pijanec. ''Seve, ko bi bil ti sam. Ali imaš družino. Nanjo pomisli! Taka pridna fantiča in ženo takisto. Nikar tako, Janez! In zdravja je škoda. Uničiš se. Kakšen si! Ne ješ nič, ves zabuhel si. Smrt si nakoplješ." "Smrt, smrt! Kaj boš ti večno živel? Enkrat moramo vsi iti. Kaj le imamo na svetu? Nič, trpljenje, samo trpljenje! Ne sitnari mi s takimi rečmi kakor ženske." "Janez, Janez, danes se norčuješ. Ko pride ura, boš drugače govoril in mislil." "Nikoli drugače. Le vleči, če se ti ljubi in pretrgaj se. Jaz se ne bom. Ali je vredno, da se toliko ubijaš? Norec! Življenje, življenje! Na, še tegale ni vredno!" Trdina je pljunil na cesto in zavil v krčmo. Bajtar je zmajal z glavo in se spustil hitro po klancu. Ko je prešla zima, je mrtvo polje oživelo. Razorane njive so se kadile, v brazde se je vsipalo zrnje, po klancu v vasi so tekli vozovi in voziči. Vsem se je mudilo, vse je bilo spočito. Na ozarah sta priorala vkup soseda. "Nabašiva," sta rekla oba hkrati, "da se konji oddahnejo." "Si slišal?" izpregovori kmet Luka, ko je zapalil in poveznil pokrovček na pipo. "Kaj takega?" je povprašal sosed Mejač in prižigal. - "Trdina je na koncu." "Trdina? — Tako mlad gospodar." "Ni odlegel. Pijača ga je podrla!" "Prav za prav, nič ne bo škode. Ona se še kako otme. Sicer bi jih bili pregnali dolgovi." Soseda sta premolknila in kadila. V nedeljo med naukom je vasoval pri bolnem Trdinu sosed boter. Žena je šla z otrokoma v cerkev. Trdina je ležal bled in shujšan na postelji. Kakor vosek je bilo njegovo obličje in roke tenke, kakor otro: kove. "Janez, kako je?" Tako ga je ogovoril boter insi pomaknil stol k postelji. • ■..■■' ' "Nič kaj dobro, boter. Kaj mislite?" "Janez, tako ti rečem, slab si. Saj sam najbolje čutiš. Kaj ko bi pomislil na testament." V voščeni obraz bolnika je šinila za trenotek rdečica. Ko je tako naglo izginila, kakor se je pojavila, je rekel Trdina: "Testament!" - V besedi, izgovorjeni počasi, s slabotnim, strahu in groze polnim glasom je bilo veliko bolesti. Boter je čutil to bolest in je tolažil. "Vidiš, Janez, prav je, če urediš časno in večno. Zato ne boš nič slabši in miren boš. Zavoljo testamenta ne bo smrti ni trenotek prej, kakor ti je namenjena." "Smrti?" je ponovil bolnik in spet je planila rdečica vanj. "Boter, kar po pravici povejte: Kako mislite? Kaj govore ljudje? So me že obsodili, kajne?" "Ne poslušam, kaj sodijo ljudje in kako. Dokler je duša v človeku, ne ve nihče, kako 'se bo končalo. Ali po pameti bi bilo prav, če tako narediš, kakor sem svetoval." Bolnik ni odgovoril. Motni pogled je uprl v strop, prsi so se mu trudno dvigale. Tudi boter je molčal in iskal, kaj in kako bi začel. "Mehi se zdi, Janez, da bi bilo u-godno, če bi odprl okence. Solnce je zunaj in pomlad." "Odprite, botec,"' je rekel bolnik in gledal nepremično v strop. Boter je odprl okno, pokleknil na klop in odrinil okence, da se je usula žarka' solnčna luč v sobo. Z lučjo je v zatohlo 'stanovanje priplul od cvetja nasičen vzduli. Zadišalo je po maju. Xa jablani tik okna so šumljale čebele. Ko je solnce posijalo na postelj, se je bolniku zableščalo, da je zatisnil oči, kakor od bolečine. Dolgo je mižal in sopel v globokih vzdihih. Botru nit bilo ugodno. Posegel je po pra-tiki in iskal brez namena svetnikov in praznikov. Trdina je počasi odprl oči, ki so se razpirale čezdalje bolj in obtičale na cvetoči jablani. Boter ga je parkrat skrivaj pogledal preko pratike, ali vselej hitro umaknil oči in listal z okornimi prsti dalje. "Oh, boter!" je vzdihnil bolnik. Sosed je zaprl pratiko. "No, Janez, kaj bi?" Silno mehko jo izrekel te besede-. Zakaj bolnik se mu je smilil. "Oh, boter, pomlad je zunaj in jaz — umiram!" Po voščenem licu so se drle debele solze. Boter je zakašljal, potegnil ruto in ■skušal zakriti, ker se je komaj premagoval. "Nikar, Janez! Kakor je božja volj*! I, kaj pa jc življenje! Če te Bog pokliče — — —' "Oh, boter, nikar! Življenje je tako lepol" Trdina je zajokal na glas. Krčeviti plač ga je stresal, da jc drhtelo vse nabogljeno in izsušeno tjelo. Boter-bajtar se je spomnil, kako sta se srečala jeseni na klancu pred krčmo. "Prišla je njegova ura," je pomislil žalosten in potrt. "Ali naj mu ob tej grenkosti oponesem? Sam trpi dovolj!" 1 "Janez, lepo te prosim, ne obupuj! Škoduje ti, vsakemu bolniku škoduje, če obupa." Bolnik je uprl od solza kalne oči v soseda, s suhim prstom je pokazal skozi okno na cvetočo jablano, kjer je šumelo in dišalo z opojnim duhom. Roka je naglo omagala in padla na odejo kakor mrtva. Bolnik je spet zatisnil oči in s premikajočih se ustnic je bral sosed šepetaje: Življenje, Življenje ---- Ko so zvečer tistega dne trije možje, ki so bili priče Trdinove oporoke, zapuščali njegovo hišo, so vsi hkrati potegnili z rokami preko oči in se razšli, ne da bi črhnili besedo. Za tri dni je Trdina ležal na mrtvaškem odru. Njegovo napol zatisnjeno oko je bilo uprto v cvetočo jablano in je še mrtvo strmelo v pomlad pod oknom — — — blizu šole na Henderson Ave., ki jtf-jako potreben za šolarje. Da se pripravi v šolske sobe primerna toplota in čisti zrak, ter snažno vse v poslopjih. Da se šolska uprava tako uredi kot katero drugo trgovsko podjetje, to je: za vsak dolar se mora dokazati dolar vrednega dela ali blaga. Vsi volilci in volivke prih. soboto dne 18. aprila ste vabljeni na volišče in oddajte svoje glasove za tega moža* ki se vam priporoča. — Adv. Proti trozvezi. Še enkraten poskus. Mr. John Smego iz Jolieta, 111., ki je dolgo časa trpel vsled želodčne ne-prilike, je še enkrat poskusil, kakor pravi: "Na želodcu sem bil bolan mnogo let in sem sklenil, še enkrat poskusiti s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. Takoj sem se počutil bolje. John Smego, 509 Fran-'cis st., Joliet, 111." Vsakdo naj bi poskusil s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom, bržko zapazi kako nerednost v delovanju želodca ali drobja, najsi je izguba slasti, zape-čenost, bljuvanje ali kolcanje. To zdravilo vam izčisti drob in ga okrepi. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovavec, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Če imate bolno grlo, bolečine v hrbtu, ramah ali nogah, poskusite Tri-nerjev liniment. Zelo močan je.—Ad. FRED M. CHAMBERLIN kandidat za East Side šol. nadzornika. Kdaj je Bismarck užival zdravila. Lord Oto Russel, angleški poslanik v Berolinu, in knez Bismarck, sta bila najboljša prijatelja. Ko je nekega dne lord Russel obiskal Bismarcka, se je ta pritoževal, da mu obiski vzamejo včasih-jako mnogo časa ter pripomnil: Diogovoril sem se s svojo ženo sledeče: Če vidi, da me kak obiskovalec predolgo nadleguje, naj vstopi kar hipoma s steklenico v roki v sobo ter reče: Toda, Oto, zdaj je čas, da že enkrat vzameš svoje zdravilo. Komaj je Bismarck to rekel, je vstopila kne-girija š steklenico v roki v sobo ter ponovila omenjene besede. Knez Bismarck in lord Russel sta se jela tako smejati, da je bila kneginja vsa izven sebe." Toda tudi ona se je smejala, ko sta ji vso zadevo pojasnila. Njegov namen je urediti javne šole po najboljši in novi metodi ne oziraje se na politiko ali kako strankarstvo. Da se smejo rabiti, šolska poslopja za vsake javne shode in zbore ter razvedrilo. Da se uredi park za igranje otrok Budimpešta, 14. apr. — V nekem tukajšnjem časopisu je grof Albert Apponyi objavil članek, naperjen zoper trozvezo. Madžari se čimdalje bolj vnemajo za zvezo z Rusijo, Francijo in Anglijo. Berlin, 14. apr. — V svojih uvodnikih kažejo tukajšnji-časopisi danes na-važna posvetovanja, ki se vrše na ,s«m svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA ^GlIBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN- Ki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno Waso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi N. W. Phone 420. Martin V), ŽAGAR Gostilna ** pri meni ZA PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILIi Gart^ey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet. HI Bray-eya Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstva v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliot Prisrčno je nas sprejel v vezi ter je lajtnanta od Fluee in mene povabil, da bi čez noč bila njegova gosta. Ko pa je poštenjak iz Unterwaldna cul, da njegov polk bržkone naslednje jutro že odrine v Normandijo, se je skupno s svojimi ljudmi neutegoma poslovil. Veliki sodnik je vsem stisnil roko in izročil poročniku od Fluee polno mošnjo z naročilom, naj denar razdeli hrabrim vojakom, katerim se ima zahvaliti za rešitev življenja. Tako smo se ločili. Jaz sem šel s je I Keyserjem v ulico Sv. Apollonije, kjer sem našel tudi njegovega sina in od njega zvedel, da gre naš polk v vojašnice v Courbevoie in Rueil (b. Kurvoa in Riej) in da ima posihmal samo nalogo, skupno z narodno brambo stra žiti kraljeve vrtove in gradbe v Ver-saillesu, Saint-Cloudu in Parizu. Kralj je docela obupal nad seboj in svojo stvarjo," je žalosten dejal veliki sodnik. "Zdaj se bo moral s tem zadovoljiti, kar mu bo Narodni Zbor pu- N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, IR Tedaj so invalidi, ne da bi čakali stn od njegovega kraljevega prava in povelja, spustili most, potegnili spust- veličanstva." no rešetko in odprli vrata. Neizme- "Njegovi najbližji sorodniki in pri ren zmagovalni krik je napolnil ozra- jatelji bežijo," je pripovedoval Karel čje, se širil preko množice ljudstva ter Franc. "Artois, Clonde-ji, Enghien, se nadaljeval dolgo v nov: "Zmaga! Polignac,. Broglie, Breteuil, Lambesc Zmaga! Bastija se vdaja!" A že mej ;n kdorkoli se je na dvoru zameril Or-ta prvi zmagoslavni klic se je mešalo ieanovi stranki, je zdaj na potu v ino-iz tisočerih grl divje vreščanje žensk zemstVO. Jaz sem vesel, da naš polk in bojazljivcev, ki so bili mej bojem jutr, ZOpet odrine v Nancy. Kdo naj ostali zadej: "Maščujmo! Maščujmo! tukaj le za to nosi kraljevo uniformo, Smrt poveljniku! Smrt tiranovim ra- da ga zasramujejo?" bljem! Smrt! Smrt!" "Res je bilo žalostno videti, kako se In čez most in po obokanem hodi- je kra]j danes peljal v svojo prestolm-šču od vrat se je zdaj valila zmage c0 sre(ji med narodno brambo, ki je pijana in maščevanja žejna povodenj; prezentirala puške, ukradene iz njego-v hipu je bil dvor preplavljen in mi od vjjj orožaren, obdan od gardistov, ki vseh strani od drhali zajeti. Orožje s0 mu prelomili prisego. A še bolj smo bili oddali Elieju in njegovim zaiostni dogodki bodo prišli, vkljub gardistom ter bili proglašeni za vojne današnji spravni svečanosti. — Toda jetnike. Obetal nam je varnost živ- vse to nas ne sme nagniti, da bi prelo-ljenja. A če je tudi resno mislil, kako mji; svojQ vojaško prisego. Ostati bi mogel krotiti srd množice, ki se jc moramo, ako nas kralj prostovoljno od vseh strani zaganjala v nas? Vse ne odpusti," je resno dejal veliki sod naokoli grozeče pesti, od divje strasti nik spačeni obrazi, krvi hlepne oči, goli Bolela me je ločitev od Karla Fran noži, sekire in drogovi! A še bolj div- ca> č;gar polk je res že naslednje jutro je od mož so zdelovale ženske, podob- zapust;i okolico in se vrnil v svoje ne peklenskim pošastim. One so tudi star0 p0sadno mesto Nancy. Tudi začele morijo. Mislil sem, da pi je polk Salis-Samaden je dobil povelje, prišla zadnja ura, in čutil, kako mi je j odriniti v Arras in Rouen, kakor so bi-mrzel pot orosil čelo, V boju gledati u sploh vsj Švicarski polki odpravljeni smrti v oči, je lahko v primeri z našim -1Z bližine Pariza. Karel Franc mi je položajem: brez brambe čakati smrti ponovno svetoval, naj se tesno okle od rok teh hudičev v človeški podobi. nem Redinga, čigar trdni in plemenit Še danes mi je uganka, kako smo bi- značaj mi je na vso moč hvalil. Kad li'tedaj,vsi Švicarji — razu dveh mož je pa videl, da je bil ločen od mene — otctl, dočim je večina invalidov u- sanjarski Salis, in skoro bi se bilai se mrla najstrašnejše smrti. Res, da so 0b slovesu radi tega prepirala. No, nekateri naši vojaki kričali, da niso vendar je pravo trdil, kakor sem spo streljali na ljudstvo; a to so zatrjevali znai pozneje. tudi invalidi, pa so vendar umrli ka- stara Blanchet je bila od prestanega kor njih poveljnik. Rešitev moram strahu še bolna ter je morala biti " pripisati le posebnemu božjemu var- postelji. Njena hči iz predmestj stvu in pozneje tudi nisem zanemaril Saint-Martin ji je stregla ter nam go svoje obljube Materi Božji v Einsidel-1 snodinjila. Ko sem dobro starko ob Hrfatsko-Slovenski Dow. GEO. MIKAN salun 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. Met M Oft Ml >lo(essional Cleaners and Dyers STRAKA St CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 48a The Will County National Bank NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave ln veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli! Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. Prejema raznovrstne denarne «!•#• ter pošilja denar na vse dele sveta. Oscar Weinbrod BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL. Chicago Phone 349. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredseteOt HENRY WEBER, kašir. Kadar se mudite v okolici moje gostil ne se oglasite pri meni za okrepčilo. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom Avstro-Ogrsko. Nizke cena Dobra postrežba, električna sritljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Frana Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jesiki. Družbni parobrodi na dva vijaka Za vaa nadaljna pojasnila se obrtri na glavne zastopnike: VHKLPS BROS. * CO. a Wasnlngton St, New York, N. ali na ajik pooblaščene zastopnike Z jed. drlavah ia Kanadi •f Joliet Illinois. Kapital in preostanek $300,006.00. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT * DVE PISARNI V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Ava. Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ills.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. Antonija Rifel izkušena babica. N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway Jollot Mfc Kadar se mudite na rogal« Ruby and Broadway n« pozabite vstopiti t MOJO GOSTILNO kjer botU najbolje pottotieni. Am ]Hm, najboJjia vina in mmdk*. Wm. Metzger Ruby mnd Breaduay JOLIMT Poštenim Slovencem v prevdarek. (Nadaljevanje s 1. strani.) poročajo; in tako mora vsak razsoden Človek sprevideti, da taki listi namenoma lažejo, četudi vedno povdarjajo, da le resnico pišejo. Kolikokrat so že katoliški listi neka-toliškim listom dokazali laži in obrekovanja, a zadnji niso tega ovrgli, sploh niso skušali ovreči in proti dokazati, ker tega niso mogli; pač pa so mesto z dokazi sebe zagovarjati začeli katoliške liste divje napadati in zmerjati, češ, da katoliški listi lažejo in ob-rekujejo. Njih odgovori katoliškim listom so bili napadi in zmerjanje, nove laži in obrekovanja, ker dokazov, da so bili od katoliških listov krivično napadeni, niso imeli; s tem so še bolj dokazali sami, da so lagali in obreko-vali in potrdili resnico, katero so o njih pisali katoliški listi. Zato pa katoličani, naročajmo in podpirajmo samo katoliške liste, ki so na naši strani, ki so naši, ki so resnico-in pravicoljubni, proč pa z listi iz katoliških hiš, ki katoličanom zoperno pišejo, se iz njih verskega prepričanja norčujejo, jih za plačilo, ker jih podpirajo, zmerjajo s farškimi podrepniki, mračnjaki in nazadnjaki. List, kateri hoče, da ga katoličani plačujejo, mora katoličane spoštovati, spoštovati, kar katoličani spoštujejo, ne pa katoličane zaničevati in žaliti, kot to delajo mnogi naši slovenski socijalistični, napredni in neodvisni listi, katere zdr-iujejo večinoma katoličani in bi kmalu propali, ko bi jih katoličani prenehali naročati in podpirati. Zato bodi naš trdni sklep: Nikomur nobene podpore, ki jo izrablja proti nam, ne rediti gada na svojih prsih. Naročajmo in podpirajmo kot zavedni in značajni katoličani le dobre in prave katoliške liste, socijalistične, protikatoliške in polovičarske pa prepustimo socijalistom, protikatoličanom in polovičarjem, naj jih sami zdržuje-jo ali pa naj — kar bi ne bilo škoda, marveč korist — propadejo. A. Tomec. * —r~" (8. dopis.) Naš čolnič otmimo! Tretjega aprila letos je prišel v A-meriko na parniku Mavretanija mizarski grof Karolyi, vodja opozicijo-nalne stranke mažarskega državnega zbora. V kvaranteni so ga počakali mažarska društva in razni zastopniki mažarskega časopisja. Ob tej priliki so ga obstopili tudi razni časnikarski poročevalci, katerim je dal posebno izjavo, v katerej pove vzroke, po kaj je prišel v Ameriko. Mej drugim pravi sledeče: "Morda Vfttti ni popolnoma jasno, pO kaj prihajam v Ameriko jaz, vodja ogrske opozicijonalne stranke. Res je dolga zgodba o cilju, ki ga imam pri tem svojem potovanju. "Avstrija je že od nekdaj zelo ljubosumna na razvoj ogrske države in je vedno vse storila, kar je le mogla, da je postavila Ogrsko v senco, kakor da bi naša država imela svojo samoupravo samo po milosti Avstrije. To-* da Ogrska je popolnoma suverena država in je z Avstrijo združena samo po osebi vladarja. Gospodarsko je Ogrska združena z Avstrijo pO skupni carini, vojaško po skupni vojski, katero vzdržujeti obe polovici in pa po skupni diplomatski službi. O vseh teh stvareh pa skuša Avstrija zunanji svet kolikor mogoče varati." Dalje pravi: "Vendar, ako nas izseljevanje našega naroda sem k Vam napolnjuje s skrbjo, znamo pa vseeno to izseljeništvo ceniti. Tu pri vas se naši izseljenci prešinjajo skozi in skozi z duhom najvišje demokracije. Kot taki pa morejo imeti velikanski duševni vpljiv na svojo domovino in jo spremeniti nekako v malo Ameriko na vzhodni Evropi. "Ta najvišji cilj naš pospeševati, je namen mojega prihoda v Ameriko. V srcih vseh mažarskih Amerikancev hočem vzbuditi čut, da so oni poklicani od tukaj sodelovati z nami za razvoj domovine. Prositi jih hočem, naj porabijo ves svoj vpljiv za osvobojenje domovine od avstrijskega jarma, da se ne bo nam, ki smo ostali doma, vedno vzbujala grenka misel, da smo zastonj izgubili dva milijona svojih rojakov. Naše zgube so že itak velike. Zato pa naj mi dobimo vsaj moralne pomoči od njih kot svojih bivših bratov pri tem težkem boju za svobodo. "Cilj ogrske opozicijonalne stranke, katerega hoče doseči in za katerega tako potrebujemo tudi pomoči tukajšnjih Mažarov, je pa označen v slav-noznanih besedah nepozabnega Abrahama Lincolna, ko je rekel: ljudska vlada z ljudstvom za ljudstvo. To in nič drugega tudi mi hočemo in po to sem prišel, sem v Ameriko.'' To so naravnost izdajalske besede, katere sme govoriti samo še Mažar. Gorje pa kakemu slovenskemu ali hrvatskemu ali celo slovaškemu izseljencu, ako bi upal kje kaj takega reči. Sto žandarmov ga bi čakalo doma na meji, ako bi se kdaj predrznil vrniti domov. In po celem svetu bi kričali zopet o veleizdaji. Vendar so pa te besede velezani-mive tudi za nas Slovence v Ameriki in nam dajo globoko misliti. Zlasti zanimive so besede, ko govori o velikem vpljivu tukajšnjih Mažarov na razvoj domovine in na vspešnost njih pomoči pri boju za njih osvobojenje izpod avstrijskega jarma. Tukajšnji Mažari naj pomagajo postaviti na vzhodu Evrope nekako "malo Ameriko". V tem se pa vidi, kako ima Karolyi globok pogled. Da, izseljenci raznih narodnosti sem v Ameriko imajo velikanski vpljiv na razvoj stare domovine v Evropi. Vzemimo samo Irski Home Rule. Ako ga bojo dobili, dobili so ga samo s pomočjo in po vpljivu in delovanju ameriških Ircev. Koliko so nemški izseljenci storili za procvit Nemške, je nemogoče dovolj oceniti. Tako sicer evropski narodi z izseljeni-štvom izgubljajo milijone svojih bratov, ti jim pa to zgubo stoterno plačujejo z moralno in financijelno pomočjo. Tudi za Jugoslovane se bližajo zgodovinski dnevi, ki bojo zopet odločili za tisočletja njih prihodnost in njih usodo. Nemec dela na vse kriplje in povsodi, da si zagotovi dosedanji vpljiv in moč in si razširi svoje ozemlje. Italija že komaj čaka, da dobi naše primorske dežele. Mažari se pridno pripravljajo, da si bojo v najbližji prihodnosti res skušali vstanoviti "malo Ameriko", to je, da bojo vse nema-žarske narodnosti pogoltnili in poteptali ter si ustanovili lastno republiko. In mi? No, za nas se pa baranta. Košček Nemčiji, košček Italiji, morda nekaj še Mažarski, pa nas ni več. Da, sami smo nič! Zato se treba nekam nasloniti, zato se za odločilni trenotek pripraviti, da se ne bo barantalo za nas brez nas. In res doma se že pridno pripravljajo za ta trenotek. Pridno hite vsi zavedni in resni možje graditi svoje jezove, hite plesti vez med Zagrebom in Ljubljano, hite podirati umetne mažarske mostove črez KU'P0-prav delajo! Je pač veliki čas našel velikih mož! Bog jih podpiraj! Kaj pa mi, Amerikanski Slovenci? Ali naj vse to samo gledamo in rečemo: Kaj nam mari dom? Karolyi je prišel sem v daljno Ameriko prosit svoje rojake pomoči za njih zgodovinski trenotek. Ali bi ne mogli tudi mi pomagati naši domovini od tukaj? Da, ali ne pričakuje naša bedna domovina tudi za svoje izgube pri izseljeništvu odškodnine — pomoči od nas, ki smo tako srečni, da se ogrevamo v žarkih slobodnega solnca? Da, dolžnost vsakega pravega zavednega Slovenca, vsakega pravega narodnjaka je, da s paznim očesom motri in sledi delovanji! naših ^bratov doma v svoji stari domovini, da s čutečim srcem zasleduje dogodke doma in skuša pomagati, skuša sodelovati pri razvoju in procvitu domovine. Da, res, tudi mi bi morali stati tukaj v svoji novi domovini združeni, zorganizo-vani, kakor jeden mož in dajati od tu pomoč domov kakor moralno tako financijelno. Toda s žalostjo moramo v svojo veliko sramoto priznati, da smo v tem že silno veliko zamudili. Da, v tem se je pri nas že silno yeliko grešilo. In dfugače biti tie more! Poglejte, kako nas je Bog kaznoval, da nas'je že dčsetletja prepustil vodstvu in gospodarstvu največ napol študiranih ali doma sfaliranih, študentov in kreatur, ki razun svojega kozarca pive ali čaše "viške" komaj še kaj drugega vidijo, imajo komaj za kaj višjega še smisla. Tako velikanskega pomena dogodki se pripravljajo doma v stari domovini, naša Stara mati je v nevarnosti, da je ne bodo razkosali ter našo narodnost na lastni grudi ne zadavili!. Tako zelo bi ta uboga stiskana in prezirana sirota potrebovala naše pomoči, naše pozornosti, našega, sodelovanja! Toda ravno v teh važnih in težkih časih pa so se našle mej nami kukavice, katerim je sleparska Vodiška Johanca več, več neokusni boj proti škofu Jegliču, več ostudne brezpomembne gonje ljubljanske frakarije, več brezdomovinska inter-nacijonala, več par centov osebnega sleparskega dobička, katerega v malo urah potem poženo po grlu, kakor pa bodočnost cele stare domovine, kakor pa cela prihodnjost slovenskega naroda! Večna sramota, Vam, slovenski liberalci, Vam, podli rdečkarji, Hi v tako kritičnih trenotkih s takimi sleparijami cepite narod in sejete mfedenj ne-jedinost, razburjate duhove po nepotrebnem, delate zdražbo ter nas delate nesposobne za vsak energičen in jed-noten nastop v blagor in napredek in procvit naroda! Ali Vas ni sram, da vlačite-mej nas take malenkostne stvari, kakor je Johanca? Ali res nimate nobene možatosti več? Ali nimate res nobenega sramu več? Da, večna sramota Vašemu imenu in Vašemu spominu! Zato pa, mili rojaki! Slovenska duhovščina je tudi tukaj v Ameriki zopet edina, ki nas kliče v važnem in skoro bi rekel zgodovinskem trenotku k delu, k združenju, k edinosti! Po-mečimo torej izmed sebe vse Johance! Razkrinkajmo jih in njih telečje solze! Preko Johance in preko njenih apostolov pojdimo vsi složno pod zastavo križa za naše koristi in našo bodočnost! Vse te sleparije, s katerimi nas skušajo sedaj slepariti, pa pustimo sleparjem samim! Pustimo jim to edino veselje! Toda mej takimi propali-cami ni za nas mesta! Naša stara domovina se ozira k nam po pomoči, kakor naši sovragi k svojim sinovom! O, ne spimo! Ne držimo rok križem! Navdušeni Amerikanci smo! Ta naša navdušenost nas pa toliko bolj spodbuja k združenemu delovanju za pomoč stiskani in teptani in prezirani stari vdovi-domovini. Kot Amerikan-cem se nam studi vsako tiranstvo, vsako teptanje naravnih pravic. Zato možje, naša slovenska ameriška duhovščina nas kliče v bojne vrste! Združimo se! Zjedinimo se! Vsi, kar nas je še pristnih slovenskih mož, ki smo še ohranili pristno slovensko srce, vsi skupaj! Podajmo si roke v krepko zvezo! Vsak, kdor ima le še iskrico ljubezni do domovine, le iskrico še svobodoljubja, v ta krog! Vsi, ki smo še ohranili slovenski ponos, slovensko čast in slovensko ime, združimo se! Vsi na delo in NAS ČOLNIČ OTMIMO! Rojaki! Čas hiti in kmalu bo tu dan zborovanja, kjer bomo položili temelj našemu skupnemu delovanju v prid slovenskega ljudstva. Vprašanje je zdaj, kje in kdaj? Izrazite svoje mnenje, rojaki. Danes imenujemo tri mesta, ki bi bila najbolj pripravna, to so: Joliet, Chicago in Milwaukee. Dan zborovanja: Ker ima letos K. S. K. J. svoje glavno zborovanje v Milwaukee, katero se začne v pondeljek 17. avg., zato bi bilo dobro, če bi mi imeli zborovanje prej to je 13. ali 14. avg., ker bi se marsikateri delegat lahko udeležil našega zborovanja in bi vse z enim potom opravil, prihranil bi si tako dosti časa in denarja. Izrazite se torej, rojaki, glede kraja in časa, vsak nasvet je dobrodošel. FARME V WISCONSIN. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. N. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. mali oglasi. Math. Gerdesich GOSTILNA Broadway and West Avenue. BRADLEY, ILL. Kadar se mudite v naši okolici n< pozabite se oglasiti v mojem salunu. NAJBOLJŠA POSTREŽBA Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :■: ILLINOIS. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257 Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. POZOR, ROJAKINJE I Ali veste kje je dobiti najboljk« a« •o po najnižji ceni? Gotovol V mesnta J. & A. Pasdertz se dobijo najboljie sveže in prakn jene klobase in najokusnejia m«aa Vse po najnižji ceni. Pridite torej ki poskusite naše meto. Nizke cen« in dobra poitreita i> naie geslo. Ne pozabite torej obiakati mm v naiej mesnici in groceriji na vOf»-lu Broadway and Granita Stroata. Obleke za pomlad leto. Kdor kaj išče za vsakokratno priob- čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede LEPA PRILIKA. — PODPISANI prodajam svoje posestvo na Selih pri Beli cerkvi na Dolenjskem. Vse poslopje je kar je za enega kmeta. Dva vrta, 11 njiv, lepi travniki, in 3 hoste. Kdor želi kupit ta se naj obrne na Jas. Rifelj, 201 Stone St., Joliet, 111. 2t KJfi JE IVAN TOMAŠIČ (IVAN-kov) iz Bubnjarc pri Kolpi? Zanj bi rad zvedel, ker inaam nekaj važnega ž njim dopisovati. Mat'h. Pa-pich, Illinois Hotel, So: Bartonville, 111. 39-t-4 Najboljše spomladne obleke za odrasle in malo-mlajše je dobiti pri nas, kakor tudi delamo na zadovoljstvo obleke po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga črevljev, visoke in nizke za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare, itd. Vse zgoraj omenjeno blago je jamčemo, ter povrnemo denar, če niso v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom damo 4. odsto vredne znamke ali Register Tickets, iz-vzemši na oblekah delane po meri. Vaše nakljonjenosti se priporoča edina slovenska trgovina na severu. Frank Juričič 1001 N. Chicago St. Joliet, 111. FARME V WISCONSIN. 40 akrov farma 3 milje od mesta, 8 akrov čisto, hiša, dobra pota, cena $600, ali $200 takoj, ostanek po 6 odstotkov. 120 akrov, 20 čistih, 4 milje od mesta, dobra pota, šola blizu farme. Reka gre čez farmo. Cena $1700, ali $400 takoj, ostalo na lahke obroke. 40 akrov, 4 milje od mesta s 35,000 preb., mala hiša in hlev, 5 akrov čistih, poleg slovanskih kmetov. Cena $900, ali $300 takoj. 80 akrov ravnega polja, ki se lahko uredi, 2 milji* od slovanskega mesta, cena $900, $300 takoj. Okla. Am 27 M. N. W. ina 40 akrov 3 milje od slovanskega mesta, 8 akrov čistih, cena samo $450. Nekaj gotovine. Še mnoge druge farme v Wisconsin in Michigan. GRIMMER LAND CO. Room 1007 — 133 W. Washington St. . CHICAGO, ILL. Fred Sehring Brewing Co. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOl* Rojaki priporočajte Amerik. Slovene^ Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača